IHTIOLOŠKE RAZISKAVE 
CERKNIŠKEGA JEZERA 
(Z 2 SLIKAMA) 
ICHTHYOLOGICAL RESEARCHES OF THE CERKNIŠKO 
JEZERO (CERKNICA LAKE) 
(WITH 2 FIGURES) 
JO.ZA VOVK 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 19. OKTOBRA 1977 
VSEBINA 
Izvleček - Abstract 
Uvod ....... . 
Metodika dela . . . 
Opazovanje drstnih dob posameznih vrst rib 
Ihtiološka sestava populacije v Cerkniškem jezeru in Rakovem Škocjanu in 
in sorazmerje posameznih vrst rib . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 
Ugotovitev letnega prirasta posameznih vrst rib in njihove starostne 
strukture .......................... . 
Pregledi vsebine želodcev in črevesja rib za ugotavljanje prehrane 
posameznih vrst rib . . . . . . . . . . . . . . . . 
Zaključki ........................... . 
Ichthyological Researches of the Cerkniško jezero (Cerknica Lake) 
(Summary) ..... . 
Literatura 
276 (4) 
277 (5) 
277 (5) 
279 (7) 
281 (9) 
282 (10) 
289 (17) 
292 (20) 
294 (22) 
299 (27) 
Izvleček UDK 597-15 (497.12-14) 
Vovk, Joža: Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera. Acta carsologica 8, 273-299, 
Ljubljana, 1978, lit. 5. 
Cilj te študije je prikaz stanja ihtiofavne Cerkniškega jezera pred poskusom 
stalnejše ojezeritve in zbrati osnovne podatke, ki bi služili za boljšo ekonomsko izrabo 
jezera. Material je bil lovljen v jezeru z aparatom za lov z elektriko, mreže in druga 
oprema pa so bili rabljeni po standardnih metodah. Rezultati raziskave so ugotav-
ljanje časa in mesta drstenja v jezeru, sestava ribjih populacij, rast rib v posebnih 
razmerah jezera in sestava naravne hrane, s katero se hranijo ribe Cerkntškega jezera. 
Abstract UDC 597-15 (497.12-14) 
Vovk, Joža: Ichtyological Researches of the Cerkniško jezero (Cerknica Lake). 
Acta carsologica 8, 273-299, Ljubljana, 1978. Lit. 5. 
The aim of this study was to show the state of ichtyofauna of Cerknica Lake be-
fore the trial action which would assure more constant water to the lake will take 
place and to coHect basic data which will be of use to the fishery for better econo-
misation of the lake. 
Material fished from the lake with electrofishing apparatus, nets and tackles was 
treated by standard methods. 
Results of the research: 
Time and place spawning in Cerknica Lake, composition of ichtyologic popula-
tion in Cerknica Lake, rate of growth of specific kinds of fish in Cerknica Lake com-
position of natura! food that specific kinds of fish in Cerknica Lake feed themselves 
with. 
Naslov - Adress: 
Joža Vovk 
Zavod za ribištvo, 
Zupančičeva 9 
61000 Ljubljana, Jugoslavija 
UVOD 
V okviru »Naravoslovnih raziskav Cerkniškega jezera« je bil Zavod za 
ribištvo zadolžen, da opra:vri. ihtiološke raz.iJska:ve. Cilj raziskav je bil ugotov.itev 
stanja pred trajnejšo ojezeritvijo, ki je predvidena v Cerkniškem jezeru. 
Cerkniško jezero in ribolov v njem je podrobneje opisal že V a 1 vas or. 
Od takrat pa do danes je bilo objavljenih že mnogo del, ki opisujejo ta zanimiv 
kraški fenomen. Niti eno od teh del pa ne govori o sistematski pripadnosti ihtio-
favne Cerkniškega jezera, niti ne daje slike vrstnega sestava ribje populacije, 
niti vsaj aproksimativnih kvantitetnih odnosov .števila osebkov posameznih vrst 
rib v tem interesantnem ribolovnem in ribolovno-turističnem objektu. 
V nam dostopni literaturi nismo našli nikakršnih podatkov o drstitvi rib 
v jezeru, o razvrstitvi ihtiofavne, o tempu rasti rib ali o sestavi prirodne hrane 
rib v Cerkniškem jezeru. Zaradi tega nam je bila onemogočena vsakršna pri-
merjava dobljenih rezultatov. 
METODIKA DELA 
V okviru naravoslovnih raziiskav Cerkniškega jezera je bil predviden tale 
program: 
opazovanje drstnih dob posameznih vrst rib; 
odlov rib ob ugodnem vodostaju v Cerkniškem jezeru in v Rakovem 
Škocjanu; 
ugotovitev sestave ihtioloških populacij in sorazmerja posameznih vrst rib; 
ugotovitev letnega prirasta posameznih vrst rib in njihove starostne 
strukture; 
pregledi želodcev in črevesja rib za ugotavljanje naravne prehrane po-
sameznih vrst rib. 
Povedati moramo, da je bil program dela postavljen zelo na široko, njegova 
izvršitev pa je morala biti skrčena zaradi zelo zmanjšanih finančnih sredstev. 
Pred~sem so že po prvem letu raziskav morala popolnoma odpasti dela v Ra-
kovem Škocjanu. 
Opazovanje drsti rib je vršil honorarni ribiški čuvaj. Odlove v Cerkniškem 
jezeru smo vršili v času od leta 1968 do 1973 večkrat in to na sledečih lokacijah: 
v Crnih mlakah; 
v Strženu od mostu pri vasi Gornje Jezero navzgor do izvirov Obrha; 
pri Leviščih ; 
ob Godčici od mostu do jame Sitarice; 
pod mostom pri vasi Gornje Jezero in nad njim; 
277 
6 Acta cars ologica VIII, 1978 (1979) 
v Kamnem viru; 
v Strženu pod dutoikom Lepsenjšce. 
V Rakovem Škocjanu smo izvršili odlov rib samo enkrat v letu 1969 in to 
v njegovem srednjem toku. 
Odlov rib je bil izvršen z elektroagregatom ,in tudi z mrežami. Lovili smo 
iz čolna. Za preglede želodcev in ,črevesja rib smo lovili tudi s trnkom. 
Starost rib smo ugotavljali po luskah. Luske smo nabirali s sredine boka 
ribe pod hrbtno plavutjo in tudi pod pobočnico. Vsaki ribi smo odvzeli 10-15 
komadov lusk. Samo pri menku smo starost določali oziroma cenili po podatkih 
iz literature. z ozirom na totalno dolžino telesa in telesno težo (po B a u c h u 
1961). 
Pri obdelavi smo vedno upoštevali totalno dolžiino telesa in težo cele ribe. 
Analize vsebine želodcev in črevesja rib smo izvršili na 465 primerkih raz-
ličnih vrst rib. Kjer je stopnja prebave dopušfala, smo izvršili determinacijo 
Sl. l. Reševanje rib ob presihanju Cerkniškega jezera 
278 
Joža Vovk, Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera 7 
Sl. 2. Požiralnik v Rešetih 
organizmov in ugotovili število najdenih organizmov. Material ni bil pregledan 
svež, ampak je bil prej fiksiran v 4 '°/o formalinu in nato analiziran v labora-
toriju. 
OPAZOVANJE DRSTNIH DOB POSAMEZNIH VRST RIB 
Opazovanje drsti je vršil honorarni ribiški čuvaj. Delo pa ni potekalo ves 
čas kot je bilo predvideno. Navajamo podatke, ki smo jih uspeli zbrati v teku 
dela: 
š č u k a se drsti v Cerkniškem jezeru v mesecu marcu in aprilu. Drst 
prične navadno okrog 20. marca in traja približno do 25. aprila. Ce so pogoji 
ugodni, to se pravi, če je voda razlita povsem jezeru, se š,čuka drsti vedno v istih 
predelih jezera. V primeru nizke vode se drst pomakne v spodnji del jezera. 
Ce pa jezero v tem času odteče in se voda umakne v jezersko strugo Stržen, 
se ščuke zdrstijo v Strženu. 
Ščuka odlaga svoje lepljive ikre na vodno rastlinje in tu ostane obešen 
nekaj časa po izvalitvi tudi zarod. Zato je predpogoj za normalno drst v Cerk-
niškem jezeru, da je voda razlita od meseca marca pa do začetka meseca maja. 
V tem času se zarod ščuke že toliko razvije, da se lahko v primeru upadanja 
vode umakne v jezersko strugo. Ce voda upade prehitro, ostanejo ikre ali zarod 
na suhem in drst je za tisto leto propadla. Drst se slabo konča tudi v primeru, 
če ščuke odlože ikre v Strženu, kajti druge ribe požro ogromno iker. 
279 
8 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
Uspešna drst ščuke v Cerkniškem jezeru je torej odvisna predvsem od 
ugodnega vodostaja, to se pravi od primernih padavin in taljenja snega v spo-
mladanskem fasu. Začetek in potek drsti pa je seveda odvisen tudi od tempe-
rature vode. 
V letu 1969 se je drst ščuke malo zakasnila tako, da je prtčela po 20. marcu. 
Opazovana je bila pri Leviščih, okrog Tresenca in pri Ponikvi proti Martinjaku 
in v Zadnjem kraju. 
Za leto 1970 za drst nimamo podatkov. 
V letu 1971 je drst ščuke zelo dobro uspela. Začetek drsti se je zakasnil za 
približno 14 dni, ker je bila voda mrzla. Tako je pričela drst šele v mesecu aprilu. 
V času drsti je bil vodostaj ugoden (voda je naraščala), zato je drst dobro uspela 
in je ostalo ogromno zaroda. Drugi val drsti je pričel približno 14 dni pozneje 
in je tudi dobro uspel, ker je bil ugoden vodostaj. Drst je bila opazovana v Zad-
njem kraju, v Lužarski kljuki in v Rešetih. 
Tudi v letu 1972 je ob ugodnem vodostaju drst popolnoma uspela. 
V letu 1973 se je drist zaika:sf!rHa za 10 dni. Saim pote/k dristi t. j. odlaganje 
iker, je v redu uspelo, potem pa je ogromno zaroda propadlo, ker je voda pre-
hitro upadla in je zarod ostal na suhem. Drst je bila opazovana okoli Levišč. 
K 1 en se drsti v Cerkniškem jezeru običajno okrog 20. jlll1lija. Drstišča so 
pri mostu pri vasi Gorenje Jezero. ,če je voda dovolj visoka pa tudi pri mostu 
proti Cerknici v spodnjem delu jezera. Za leto 1969 in 1970 za drst klena nimamo 
podatkov. 
V letu 1971 se je drst klenov zakasnila skoraj za mesec dni. Opazovana je 
bila 29. ju1ija ponoči in sicer p.ri mootu pri vasi Gorenje Jezero. V spodnjem delu 
jezera pa se je klen drstil po poplavljenem nasipu ceste ob Godčici, v Vodonosu 
in v Nartah. V letu 1971 je bila drst klena uspešna. 
Za leto 1972 nimamo podatkov. 
V letu Hl73 se je drst klena zakasnila za mesec dni. Uspeh dristi ni bil dober, 
ker je kmalu začela upadati voda. 
Linji se drstijo v Cerkniškem jezeru v mesecu juliju. Držijo se v tropih 
in nimajo stalnih drstišč. 
M e n e k se drsti v Cerkniškem jezeru v mesecu decembru. Drsti se v 
Rešetu in okoli Nart. 
Za ostale vrste rib iz Ce11kniškega jezera nam podatkov o času in kraju 
drsti ni uspelo dobiti. 
Primerjava podatkov, ki smo jih zbrali o času drsti za posamezne vrste 
rib v Cerkniškem jezeru s tistimi iz literature nam ne pokaže nobenih posebnih 
razlik. Tako navaja literatura za ščuko čas drsti med februarjem in majem 
(H e c k e 1 1858; B a u c h 1961), za klena med aprilom in junijem (B a u c h 
1961), za linja maj, junij in juliij (H e c k e 1 1858; B a u c h 1961) in za menka 
od novembra do februarja (B a u c h 1961; H e c k e 1 1858). Prekoračitve teh 
terminov smo opazili le pri klenu v letu 1971 in v letu 1973, ko se je njegova 
drst zakasnila oziroma zavlekla po opazovanjih skoraj za mesec dni preko der 
ločenega časovnega intervala. 
Začetek drsti oziroma začetek odlaganja iker je odvisen predvsem od do-
ločene temperature vode v tistem času, ki jo imenujemo drstno temperaturo. 
Ce se temperatura vode zniža pod to mero, se drst prekine in nastopi zopet, 
ko se temperatura dvigne do potrebne višine. Ker podatkov o nihanju tempe-
280 
Joža Vovk, Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera 9 
rature v teku leta na Cerkniškem jezeru ni bilo mogoče dobiti, tudi nismo 
mogli ugotoviti, če je bila temperatura vode v,z11oik :za zaikaisnitev d11sti pri 
klenu ali pa so bili vzroki zato drugi. Zato bi bile pač potrebne bolj podrobne 
raziskave. 
IHTIOLOŠKA SESTAVA POPULACIJE V CERKNIŠKEM JEZERU 
IN RAKOVEM šKOCJANU IN SORAZMERJE POSAMEZNIH VRST RIB 
Pri izlovih v letih 1968-1973 smo v Cer k niše m je z er u našli na-
slednje vrste rib: 
Cyprinidae 
klen - Leuciscus cephalus (Lin na e u :s) 1758 
linj - Tinca tinca (Lin na eus) 1758 
pisane<: - Phoxinus phoxinus (Lin na e u s) 1758 
rdečepe11ka - Scardinius erythrophtalmus (Lin na e u :s) 1758. 
Esocidae 
,ščuka - Esox lucius Lin n a e u s 1758. 
Cottidae 
kaipelj - Cottus gobio Lin iI1 a e u s 1758. 
Gadidae 
menek - Lota lota (Lin na e u s) 1758. 
Po podatkih ribičev žiivi v Cerkniškem jezeru tudi kleni,č (Leuciscus leu-
ciscus), vendar ga pri odlovih nismo d01bili. Ribiška družina Ce11kinica je v s:pod-
nji del jezera vložila tudi 1krapa (Cyprinus carpio). Tudi te vrste pri odlovih 
nismo zajeli. 
Leta 1969 je Ribiška družina Ce11knica vložila v pritdk jezera Cerkniščico 
rdečeperko (Scardinius erythrophtalmus), ki se je od tam razširila tudi v jezm-o, 
kjer pa smo jo ,zajeli šele v letu 1973. 
V letih 1968-1973 smo pri iz1ovih 'na različnih lokacijah Cenkn1škega jezera 
zajeli skupno 1806 primerikov različnih vrst rib. Sorazmerje posamez,nih vrst 
je bilo nas,lednje: 
Vrsta ribe 
Leuciscus cephalus 
Tinca tinca 
Phoxinus phoxinus 
Scardinius erythrophtalmus 
Esox lucius 
Cottus gobio 
Lota lota 
281 
0/o sestav (po komadih) 
15,2 
21,8 
0,6 
7,2 
40,4 
6,8 
8,0 
10 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
Medsebojni odnosi posameznih vrst rib, ki smo jih ugotovili v sestavu 
ihtiofavne Cerkniškega jezera so razli-čni z ozirom na to, da je vsaika ribja 
vrsta v procesu svojega razvoja prilagojena na določene pogoje okolja, raz-
množevanja in prehrane, da prenaiša dolo,čena kolebanja temperature vode, 
množine ~istka, pH idr. V zavJsnosti od v:seh teh pogojev okolja pride do 
določene razvrstitve ihtiofavne. Sorazmerje posčl!IIleznih vrst rib je podano na 
podlagi več izlovov v teku več let in na različnih lokacijah in v različnih časov­
nih obdobjih. Zato smatramo, da podana slika sorazmerja posameznih vrst rib 
za Cerkniško jezero kot celota ustreza dejanskemu stanju v navedenem ob-
dobju. 
Po številu osebkov je najbolj množič:no zaisfoipana ribja vrsta v Cerkniškem 
jezeru ščuka - Exos lucius (40,4 'O/o). Do istega rezultata smo prišli na vseh 
lokacijah jezera in v vseh časovnih razdobjih. Li!nj - Tinca tinca je zastopan 
z 21,8 l(J/o, klen - Leuciscus cephalus pa s 15,2 6/o. Vse ostale vrste rib nastopajo 
le v manjšem številu. 
Omen~ti morčl!IIlo rdečere1pik:o - Scardinius erythrophtalmus, lci se je v raz-
meroma ,kratkem času kar precej raizmrmžila v jezeru (7,2 %). Vložena je bila 
leta 1969 v pri,tok jezera Cerkniščico in 1se je od taim razširHa v saimo jezero. 
Zivljenjski .pogoji v jezeru ji očitno ustrezajo, in se je bati, da ,se bo preveč 
razmnožila (kar se je do leta 1975 tudi resn1čno :zigodilo; op. avtorja). še po-
sebno, ker kot hrana za ščwko Illi iinteresantna fjglej prehrana rib), sicer pa nima 
nobenega gospodarskega ,pomena. 
Izlov v Rakovem Škocjanu smo izvršili samo enkrat leta 1969 in sicer v 
njegovem srednjem delu, kjer je dostop do vode mogoč. Rezultat izlova je bil 
35 komadov rib, ki s.padajo v sledeče skupine: 
Cyprinidae 
klen - Leuciscus cephalus (Lin n a e u s ) 1758. 
Esocidae 
ščuka - Esox lucius Lin na e u s 1758. 
Procer1tni sestav najdenih v,rst rib pa je naslednji: 
Leuciscus cephalus 76 'O/o 
Esox lucius 24 O/o 
Ti podatki ,temeljijo na enem samem izlovu rib in jih lahko zato smatramo 
samo kot informativne rezultate. 
UGOTOVITEV LETNEGA PRIRASTA POSAMEZNIH VRST RIB 
IN NJIHOVE STAROSTNE STRUKTURE 
Material, ki nam je služil za ug•otavljanje starosti ,in rasti rib v Cerkniškem 
jezeru je obsegal 1806 primerkov različnih vrist ,rib. Gre za razmeroma dovolj 
obsežen material za uspešno obdelavo. Izhaja od izlovov, ki smo jih vršili v času 
od leta 1968 do 1973. 
TežLnsko in dolžiinsko Tast rib bomo prtkazaLi ,s pomočjo podatkov d'irekt-
nih merjenj teži,ne in totalne dolžine telesa vseh rastnih stopenj, iki so bile 
zastopane v obdelanem materialu. Podali bomo srednje vrednosti teže (v ,gr) in 
282 
Joža Vovk, Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera 11 
totalne dolžine (v cm) za posamezne starostne grupe posameznih vrst rib. 
Za starostne grupe z majhnim števHom pdmerkov moramo srednje vrednosti 
vzeti sicer z določeno rezervo, posebno še vrednosti teže, ikajiti individualna 
variiranja so :pri teži 1še večja kot pri dolžini. Starostnlih grup z enim samim 
osebkom pa v obdelavi ni:smo upoštevali. 
Starostne grupe podajamo od o+ navzgor (1 +, 2+, 3+ itd.) t. j. od prvega 
leta življenja naprej. 
Dolžinsko in težinsko rast posameznih vrst rib bomo prikazali s pomocJo 
absolutnega in relativnega prirasta izraženega v cm, odnosno v gr in procentih. 
Tabela l. Dolžinska rast š čuk e (Esox lucius L.) iz Ce!lkniiškega j~era 
l Totalna Absolutni 
1 
Relativni 
Starostna število 
1 
dolžina prirast prirast 
grupa osebkov telesa v cm VO/o 
1 
v cm 
1 
1 
o+ 409 1 13,7 1 8,1 59,1 
1+ 207 1 21,8 
! 6,2 28,4 
2+ 76 28,0 7,5 26,8 
3+ 11 35,5 28,0 78,9 
4+ 21 63,5 14,5 22,8 
5+ 2 
i 
78,0 
l 1 
V vzorcu so bile zastopane starostne grupe od O+ do 5 +. Poleg teh smo 
v ulovljenem materialu dobili še en komad ščuke starostne grupe 6+, ki je 
imela telesno težo 660 gr im telesno dolžiJno 42,5 om in komad ščuike s telesno 
težo 2300 gr in dolžino telesa 71 cm. Zaradi dekadence prvega primera teh dveh 
osebkov nismo upoštevali v obdelavi. Poleg tega ,smo zajeli ,še en 1komad ·ščuke 
starostne grupe 9+ s težo 8025 gr in dolžino 105 cm. Tudi tega primerka za 
izračun prirasta nismo upoštevali. 
Kakor je razvidno iz tabele 1, doseže ščuka največji prirast d o 1 ž i n e 
med četrtim in petim letom življenja (rel. 78,9 lfl/o), močno prirašča pa tudi med 
prvim in drugim letom življenja (rel. 59,1 °/o). Najmanjši prirast dolžine telesa 
doseže ščwka med petim in šest1im letom mvljenja (rel. 22,81()/o). Do ZJmanj.šane 
rasti pride tudi med drugim in tretj1m in med tretjim in tetrtim letom življenja. 
Tabela 2. Težinska rast ščuke (Esox lucius L.) iz Cenkniškega jezera 
Starostna število Teža Absolutni Relativni 
grupa osebkov telesa prirast prirast v gr v gr v 0/o 
o+ 409 26,1 82,3 315,3 
1+ 207 108,4 80,1 73,9 
2+ 76 188,5 248,1 131,6 
3+ 11 436,6 1544,9 353,9 
4+ 21 1981,5 2018,5 101,8 
5+ 2 4000,0 
283 
12 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
Tudi pri.rast teže telesa pri ščuki je največji med četrtim 1n petim letom 
življenje (rel. 353,9 %) t. j. med starostno grupo 3+ in 4+_ Nekoliko manjši je 
prirast teže med prvim i,n drugim letom življenja (rel. 315,3 °/o). Od drugega 
leta življenja prirast u,pa,da do ,četrtega, ko močno naraste in nato že v na-
slednjem letu zopet močno upada. 
Tabela 3. Dolžinska rast k 1 ena (Leuciscus cephalus [L.]) iz Cerkniškega 
jezera 
1 
Totalna 1 ! 
1 Absolutni Relativni 
Starostna število dolžina prirast 
1 
prirast 
grupa 
1 
osebkov telesa v cm vO/o 
i v cm 
1 
o+ 12 7,5 ! 
1+ 
1 6,9 92,0 
105 14,4 4,8 33,3 
2+ 10 19,2 3,1 16,1 
3+ 25 22,3 6,7 30,0 
4+ 15 29,0 7,0 24,1 
5+ 29 36,0 6,6 18,3 
6+ 26 42,6 7,4 17,3 
7+ 21 50,0 0,5 1,0 
3+ 21 50,5 5,0 9,9 
9+ 11 55,5 
V vzorcu so bile zastopane starostne grupe od o+ do 9+_ Iz tabele 3. je raz-
vidno, da klen v Cerkniškem jezeru po do 1 ž in i najmočneje prirašča med 
prvim in drugim letom življenja (rel. 92 °/o), nato rast postopoma upada do 
,četrtega leta, ko pride zopet do občutnega povečanja rasti (rel. 30 O/o). Od petega 
leta na,prej pa rast klena s starostjo zopet počasi upada. 
Tabela 4. Težinska rast k 1 en a (Leuciscus cephalus [L.]) iz Certkni:škega 
jezera 
Starostna število Teža 
1 
Absolutni Relativni 
grupa osebkov telesa prirast prirast v gr v gr v O/o 
1 1 
o+ 12 18,8 21,7 115,4 
1+ 105 40,5 86,1 212,6 
2+ 10 126,6 34,7 27,4 
3+ 25 161,3 175,5 108,8 
4+ 15 336,8 205,9 61,1 
5+ 29 542,7 244,0 44,9 
6+ 26 786,7 320,3 40,7 
7+ 21 1107,0 93,0 8,4 
3+ 21 1200,0 90,0 7,5 
9+ 11 1290,0 
284 
Joža Vovk, Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera 13 
V vzorcu so bile zastopane starostne grupe od O+ do 9 +. Prirast t e ž e telesa 
pri 1klenu v Cerkniškem jezeru je največja med ,drug~m in tretjim letom mv-
ljenja (rel. 212,6 °/o), nekoliko manjši je med prvim in drugim letom življenja 
{rel. 115,4 °/o). Večji porast teže nastopi zopet med četrtim im petim letom živ-
ljenja (rel. 108,8 O/o), od tu dalje pa ,pride do ,postqpnega upadanja teže. 
V tabeli 5 je prrnkazan do 1 ž in s ,ki prirast linja. V vzorcu so bile za-
stopane starostne grupe od o+ do 5+. Dolžinski prirast linja je največji med 
prvim in drugim letom življenja (rel. 158,6 %). Med drugim in tretjim letom 
pride do zastoja rasti (rel. 21,3 °/o), v naslednjih dveh letih pa wpet naraste. 
Med petim in šestim letom življenja se rpriraist dolžine zopet zma:njša (rel. 
21,8 'O/o). 
Tabela 5. Dolžinska rast linja (Tinca tinca [L.]) iz Cer~niškega jezera 
Totalna A,bsolutni Relativni 
Starostna število dolžina prirast prirast 
grupa osebkov telesa v cm v-0/o v cm 
o+ 194 2,9 4,6 158,6 
1+ 79 7,5 1,6 21,3 
2+ 43 9,1 4,7 51,6 
3+ 43 13,8 7,7 55,8 
4+ 21 21,5 4,7 21,8 
5+ 7 26,2 
Tabela 6. Težinska rast 1 in j a (Tinca tinca [L.]) .itz Cerkniškega jezera 
Starostna število Teža Absolutni 
! 
Relativni 
grupa osebkov telesa prirast prirast v gr v gr vO/o 
o+ 194 0,7 5,9 842,8 
1+ 79 6,6 12,9 195,4 
2+ 43 19,5 43,1 221,0 
3+ 43 62,6 197,4 315,3 
4+ 21 260,0 221,7 85,3 
5+ 7 481,7 
V tabeli 6 je prikazana t e ž in s ·k a rast linja. V v:zJorcu so bile zasto,pa:ne 
starostne grupe od o+ do 5+_ Največji prirast na teži pri linju nastopi med prvim 
jm dmgim letom življenja (rel. 842,8 O/o). Med drugtm in tretjtm letOIID življenja 
se prirast občutno zmanjša (rel. 195,4 O/o), nato pa ropet ,narašča in pride med 
četrtim in petim letom zopet do večjega porasta teže (rel. 315,3 °/o). V lllasled-
njem letu rasti rpa se prirast zelo mna:njiša. 
285 
14 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
Tabela 7. Dolžinska rast me ,n k a (Lota lota [L.]) i:z Ce:rikniškega jezera 
Totalna 
1 
Absolutni 
1 
Relativni 
Starostna število dolžina prirast prirast 
grupa osebkov telesa v cm vO/o 
v cm 
1 
o+ 58 10,3 
5,6 54,3 
1+ 28 15,9 
2+ 25 19,3 
3,4 21,4 
3+ 19 27,9 
8,6 44,5 
7,3 26,2 
4+ 9 35,2 
3,7 10,5 
5+ 4 38,9 
Kot smo že v začetku elaborata omenili, smo starnst pri meTJJku določali 
oZJiroma ocenili po podatkih iz ,l:iterarture z omrom na totalno do1lfano telesa in 
telesno težo (po B a u c h u 1961). Tabela 7 pri1ka:zuje dolžinsko rast menka. 
V vzorcu so bile zastopane stal\ostne grupe od o+ do 5+. lz tabele je razvidno, 
da je do 1 ž inski prirast menLka največji! med prvim in druigilrn letom živ-
ljenja (rel. 54,3 O/o), med drugim !in tretjiJill letom pride do zastoja (rel. 21,4 O/o). 
Do večjega IJ?Orasta dolžine pride zopet med tretjim in četrtim letom ži'V'ljenja 
(rel. 44,5 °/o), po tem letu pa 1Priraist počasi upada. 
Tabela 8. Težinska rast m en k a (Lota lota [L.]) iz Cerkniškega jezera 
Starostna število Teža 
1 
kbsolutni 
! 
Relativni 
grupa osebkov telesa prirast prirast v gr v gr v 'io 
o+ 58 11,5 24,2 210,4 
1+ 28 35,7 24,5 68,6 
2+ 25 60,2 128,9 214,1 
3+ 19 189,1 95,9 50,7 
4+ 9 285,0 108,7 38,1 
5+ 4 393,7 
V tabeli 8 je prikazana t e ž i n s k a rast menka. V vzorcu so bile zastopane 
starostne grupe med o+ do 5+, Menek doseže razmeroma velik prirast na teži 
med prvim in drugim letom življenja (rel. 210,4 °/o), med drugim in tretjim letom 
pride do zastoja (rel. 68,6 %), največji prirast pa doseže menek med tretjim in 
četrtim letom življenja (rel. 214,1 8/o). V naslednjih letih pr,ide do postopnega 
upada111ja. 
V ulovljenem materialu smo zajeli še en komad menka, katerega starostne 
grupe nismo mogli določiti, ker v literaturi ni bilo podatkov. :Rrimerek je tehtal 
520 gr in je bil dolg 81 cm. 
286 
Joža Vovk, ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera 15 
Tabela 9. Dolžinska rast r d e čepe r k e (Scardinius erythrophtalmus [L.]) 
iz Cerkniškega jezera 
1 
Totalna Absolutni Relativni 
Starostna število dolžina prirast prirast grupa osebkov telesa v cm v •to 
v cm 
1+ 80 4,4 5,1 115,9 
2+ 21 9,5 3,2 33,6 
3+ 24 12,7 1,7 13,4 
4+ 2 14,4 2,1 14,3 
5+ 2 16,5 
V tabeli 9 je prikazana dolžiooka rast :rdečeperke. V vzorcu so bile zasto-
pene starostne grupe od 1 + do 5+_ Rdečeperka po do 1 ž in i močno prirašča 
med drugim in tretjim letom življenja (rel. 115,9 °/o), nato pa prtraist ,postopoma 
upada. Starostne grupe o+ v ulovljenem materialu nismo dobili. 
V tabeli 10 je pri!ka:zana težinska 1rast rdečeperike. V vzorcu so zastopal!le 
starostne grupe od 1 + do 5 +. Tudi t e ž in s ki prirast rdečeperke je največji 
med drugim in tretjim letom življenja (rel. 771,4 O/o), nato pa počasi upada. 
Starostne grupe o+ v ulovljenem materialu nismo dobili. 
Ta!bela 10. Težtruska rast rdeče p er 1k e (Scardinius erythrophtalmus 
[L.]) iz Cerkniškega jezera 
Starostna 
1 
število 
1 
Teža Absolutni 
1 
Relativni 
grupa osebkov telesa prirast prirast v gr v gr v •to 
1+ 80 1,4 10,8 771,4 
2+ 21 12,2 16,8 137,7 
3+ 24 29,0 21,0 72,4 
4+ 2 50,0 21,0 42,0 
5+ 2 71,0 
Vrednosti rprocentualnega težinskega prirasta so ,pri 'V'seh vrstah rib precej 
večje ikot odgovarjajoče vrednosti dolžinskega prirasta. To nam kaže, da je 
tempo tež:itllslkega priraščanja mnogo intencivnejši od tempa dolžinske rasti. 
To je tudi razumljivo, kajti pri merjenju linearne rasti ne jemljemo v ob~r 
rasti ribe v debeli!no. 
Material, ki smo ga obdelali v tem poglavju vsebuje pmime11ke, ki so stari 
od o+ do 5+, pri klenu do 9+. Ta material nam je dal možnost, da analiziramo 
rast rib v Cerkniškem jezeru predvsem v prvi fazi post embrionalne rasti 
t. j. do pojava spolne zrelosti in za čas tik po nastopu spolne zrelosti t. j. za 
začetek dT1.1,ge faze postembrionalne rasti. 
Iz obdelanega materiala je razvidno, da imamo pri vseh vrstah rib iz 
Cerikmiškega jezera največje priraste (dolžinske in težinske) med prvim in dru-
gim letom življenja. Med drugim in tretjim ali tudi med tretjim in četrtim 
287 
16 Acta carso!ogica VIII, 1978 (1979) 
letom življenja ;pride do zastoja rasti, kar verjetno lahko povežemo z nastoipom 
spolllle zrelosti. Po tem obdobju ,pr1de iZOpeit do porvečanega :prirasta ~ki je po-
sebno močno izražen pni ščuki), ik1 pa začne s starostjo upadati. 
Z ozirom na prirast posameznih vrst rib je sigurno najbolj pe11spekitivna 
riba Cerlrniškega jezera ščuka, ki je tudi sicer v ribji populaciji jezera najbo,lj 
množično zastopana. š,čuka dosega največje albsolutne :priraste taiko v teži ikot 
v dol2Jini telesa. Saj dosežejo ščuke v Cerkniškem jezeru v šestem letu življenja 
težo 4000 gr in dolžino 78 om. Absolutni priraist na teži med petim in šest1m 
letom življenja znaša ,kar 2018,5 ,gr. Taikih prirastov ne dosega nobena druga 
ribja vrsta v Cerikniškem jezeru. Zato moramo ,smatrati 1ščuko gospodamko 5m. 
turti.:stično kot naj,pomembnejfo in vodilno ribjo 'Vrsto na tem ,področju in jo kot 
tako tudi ,obravnavati v ribiškem upravljanju oziroma gospodarjenju s Cerk-
niškim jezerom. 
V R a k o v e m š k o c j a n u smo ~zlov ,rib ,izvršili samo enkrat. Rezulta:t 
izlova je bil 35 ,primerkov razl:ičnih v11st rib. 
~er 1je število ulovljenih primerkov majhno 1n niti nismo dobili 'V'Seh sta-
rostnih grup za posame:zme vrste rib, :podajamo le srednje vrednosti tež in 
tota1n.ih dolžin telesa (tabeli 11 in 12). 
Tabela, 11. ščuka (Esox lucius L.} iz Railrovega Škocjana 
1 
Totalna Teža 
Starostna število dolžina telesa grupa osebkov telesa v gr vem 
1+ 4 14,3 37,5 
2+ 1 16,5 45,0 
3+ 1 35,0 320,0 
4+ 1 38,0 400,0 
5+ 1 44,0 570,0 
Tabela 12. K 1 en (Leiuciscus cephalus [L.]) iz Rakovega Škocjana 
Totalna Teža 
Starostna število dolžina telesa 
grupa osebkov telesa v gr 
v cm 
1 
o+ 3 5,6 -
2+ 1 17,0 50,0 
4+ 2 20,3 107,5 
7+ 2 28,7 325,0 
3+ 2 31,7 390,0 
9+ 2 37,0 640,0 
11+ 4 38,2 690,0 
12+ 5 40,3 810,0 
13+ 1 39,0 750,0 
14+ 6 60,1 1006,6 
288 
J"oža Vovk, Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera 17 
Na podlagi taJko majhnega števila primerkov sicer ne moremo izvajaiti. 
nikalkih zaključkov, vendar nam primerjava vrednosti dolžin in teže telesa 
.istega letnitka iz Cerkni:škega jezera in Rakovega Škocjana daje domnevati, da 
ščuka v Cel'kniškem jezeru bolj intenziww raste kot pa v Ralkovem Škocjanu. 
Tudi pri k1enu nam en sam izlov v Rakovem Škocjanu ni dal z,astopni:kov 
vseh starostnih ,grup. Tudi število primerkov je ipremajhno, da bi lahko izvajali 
.zaključke. Na podlagi primerjave vrednosti dolžin in teže telesa istih leilnikov 
klena iz Cerikniškega jezera in Raikovega škocjana lahko le domnevamo, da je 
tudi ,prirast klena v Cerkni'škem jezeru večja lkot v Rakovem Škocjanu. 
PREGLEDI VSEBINE ZELODCEV IN CREVESJA RIB 
ZA UGOTAVLJANJE PREHRANE POSAMEZNffi VRST RIB 
V letih 1968-1973 je bilo v celoti analiriranih 465 primer1kov želodcev in 
črevesja rib iz Cenkniškega jezera. Od tega je bilo 356 ščuk, 18 linjev, 44 klenov 
in 47 me1llkov. 
V letu 1969 smo dobili material v juliju, avgustu in 01ktobru, v letu 1970 
v juniju, juliju, septembru, oktobru <in novembru, v letu 1971 v januarju, 
juniju, juliju, aVigustu, septembru in decembru, v leitu 1972 v januarju, juliju, 
avgwstu, oktobru :in novembru, v letu 1973 v a:prilu, maju, jUIIliju, juliju, 
avgustu, septembru in dktobru. 
Pri zbiranju materiala za preglede želodcev iln črevesja •rib smo poizlkušali 
dobiti material z razhčnih lokacij jezera. To nam je v precejšnji meri uspelo, 
ni nam ga pa uspelo dobiti časovno r~orejenega na vse mesece v letu. 
Z oziram na vrsto rib nam je uspelo zbrati največ primerkov ščuk. 
Analiizirani primertki so pripadali različnim starostnim grupam. V obde~ 
lanem maJterialu so bili zastopani predstavniki obeh spolov, vendar ni biI,o mo-
goče ugotoviti v kakšnem ra~merju. Vsaikemu primerku sta bili izmerjeni teža 
in totalna dolžina telesa. Kjer je bilo mogoče, je bila ugotovljena tudi starost 
ribe. OdV1zeti prebavni, organi so bili fiksirani v 4 °/o raztQpi:ni formalina. Tako 
konzerviran material je bil nato pregledan v laboratoriju. 
Pri anaJdzi visebine želodcev in črevesja rib smo izdvojili primenke, pri 
katerih sta bila prazna želodec j,n črevesje. Bri analizi vsebine smo izvršili deter-
minacijo 011ganiiZ!nov najdenih v želodcu oziroma črevesju. Pri determinaciji 
SIIIlO upo,števali tudi že delno prebavljene organizme, ki ,smo jih lahko raz-
poznali, V1ča:sih tudi na osnovi posa:meznih delov telesa. Nismo pa ,u;pošteva1i 
organizmov, ki jih ni bilo mogoče identificirati zaradi previsoke stopnje rpre-
bavljenosti. 
Pogostnost posameznih organizmov ozir,oma njihovih grllip v hrani ,rib 
Cenkniškega jezera smo izrazili v prooentih najdenih 011ganizmov. 
ščuka (Esox lucius L.) 
Analtzira:nih je bilo 356 želodcev ščulk. Od tega je bilo 142 želodcev (39,9 %) 
popolnoma praznih. Rezultati analize vsebiiDJe žeLodcev ostalih 214 primerlkov 
so pnikazarni v tabeli 13. 
19 Acta carsologica 289 
18 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
Pregledane ščuke so bile različnih starosti od o+ do 9+. Njihova totalna 
dolžina telesa je znašala od 9,8 cm do 105 cm, telesna teža pa se j•e kretala od 
12,3 gr do 8025 gr. 
Iz tabele 13 je razvidno, da se ščuka v Cerkniškem jezeru prehranjuje 
pretežno z ribami (50,5 °/o). Od vseh virst rib pa so v prehrani ščuike daleč naj-
večkrat zastopane njene lastne v11stnice, in sicer 24,2 O/o. Pri pregledovanju 
želodcev smo ugotovili, da ne posegajo po ščUlkah samo velike šfo,ke, ampak 
se med seboj žro tudi mladice. Dobili smo mladice, 1ki so :požrle sovrstnice, ki so 
~ele 50,57 O/o in tudi 60 'O/o njihove dolžine. Ostale vrste rib, ki naseljujejo 
Cerlmiško jezero, ig,rajo v prehrani ščuke zelo majhno vlogo. Klen (7,9 °/o) in 
linj (9,6 ¼) maj bi kot edina ,zastopnika CY1Prinidov v tem jezeru po prevladu-
jočem mnenju predsfavljala tudi ,glaivno hrano ščUJke. Kot so nam pokazale 
analize želodcev pa ta trdd;tev za ščuko v Cwknišk:em jezeru ne drži. 
Tabela 13. Podatki o prehrani ščuke (Esox lucius L.) iz Cerkniškega 
jezera 
Elementi prehrane 
Hirudinea 
Am p hip oda (Gammarus sp.) 
I s o poda (Asellus aquaticus) 
Ephemeroptera 
(Baetis sp. - larve) 
(Siphlonurus sp. - larve) 
C hi r on o mi da e (larve) 
Leuciscus cephalus (L.) (zarod) 
Esox lucius L. 
Tinca tinca (L.) 
Cottus gobio L. 
Lota lota (L.) 
Pisce s (nedoločljivo) 
¼ od skupnega števila 
najdenih organizmov 
3,5 
11,5 
25,4 
5,3 
} 8,3 
3,0 
0,8 
7,9 
1 
24,2 
9,6 
0,5 150,5 
2,6 
5,7 
Od ,nižjih organizmov je po številu najdenih organizmov v želodcih ščuk 
na prvem mestu Asellus aquaticus i,n sicer s 25,4 °/o, na drugem mestu je 
Gammarus z 11,5 °/o. Ostali nižji organ~i nastopajo v želodcih ščuk v zelo 
majhnem številu. 
Asellus in Gammarus sta v faViili dna Cerllmišk:ega jezera sicer precej po-
gosto zastopana, vendar ne najbolj pogosto. Najbolj pogosto nastopajo v jezeru 
larve Ephemeropter (dr. S •k e t), katere pa v želodcih ščuk 1I1ajdemo zelo po-
redko (8,3 -O/o). Zato lahko trdimo, da ščuka hrano i,zbira i,n se ne zadovoljuje 
le s tistim, !kar je v največji meri na razpolago. 
Ob pregledovanju želodcev ščuk smo ugotovili, da se režiirn prehrane pri 
ščuki v Cerkniškem jezeru v teku leta precej spreminja. Na podlagi do sedaj 
290 
Joža Vovk, Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera 19 
zbranega materiala lahko trdimo, da ščuka nima določenih čaisovnih obdobij, 
ko bi se hranila samo z določeno vrsto hrane. Ob času večjih odlovov smo 
dobili pri nekaterih ščuikah v želodcih ribe, pri drugih ščukah nižje organizme 
(brez ozii:rn na velikost ščuke) ali pa so bi:li želodci prazni. V,se istočasno. Od 
vseh pregledanih želodcev šču1k smo našli le v 14 primerih (6,5 10/o) v želodcu 
mešano hrano. V vseh ostalih želodcih smo dobillii i1stočasno vedno le eno W'Sto 
organizmov. 
Način prehraine pri ribah je odvisen od različnih zunanjih in no1tranjih 
faktorjev, ki v,plivajo na ribo v njeinem življenjsikem okolju. Kateri so tisti 
dejavniki, ki vpHvajo na način prehrane ščuke v Cerkniškem jezeru pa v okviiru 
tega dela ni bilo mogoče 1.11gotoviti. 
Kot smo že zgoraj omenili, je bilo od 356 pregledanih želodcev ščuk kar 
39,9 °/o praznih. Na podlagi sedaj zbranega materiala ne bi bilo mogoče trditi, 
da imajo ščuike v Cerknišlkem jezeru določena obdobja tS:tradanja. Prazne želodce 
smo dobHi pri vseh starostnih grupah in v vseih obdobjih leta. To nam do-
kazuje, da se ščuka llle hrani neiprestano vsaik dan (:kot je pri nas močno raz-
širjeno mnenje), ampalk ima pogosta obdobja stradanja. 
K 1 en {Leuciscus cephalus [L.J) 
Pregledanih je bilo 44 primerkov iklenov. Med njimi ni bilo niti enega 
primenka s praznim črevesjem. 
Ribe so bile r,azličnih starosti od o+ do 9+. Njihova totalna dolžina telesa 
se je kreta1a od 5 om do 55,5 mn, teles.na teža ,pa od 12 gr do 1290 gr. 
Pni enem primerku klena smo 111ašli v črevesju ootainke potočnega raka, 
v dveh primel'kili pa kamenčke rakov (t. i. rnčje oči). V viseh ostalih primerih 
je bila vsebina ,črevesja talko močno prebavljena, da determinadja ni billa mo~na. 
V letu 1969 smo našli pri nekaterih klenih črevesje iinvadirano z ježerilci 
(Acanthocephalus anguillae [Mii 11 er 1780] L ii h e 1911). V letih 1970, 1971 
ilil 1972 pri 1pregiledovanju črevesja klenov nismo našli niti enega primera čre­
vesnih parazitov. V letu 1973 pa smo našli v črevesju klenov zajedaJce iz grupe 
Acanthocephalai: 
l. Pomphorynchus laevis 
2. Paracanthocephalus tenuirostris 
Ravno tako pri kl-enih smo našli v močno pigmerntirani,h cistah na musku-
laturi sesače Posthodiplostomum cuticula iz grupe S t r i g o i d a. 
Determinacijo vseh zgoraj navedenih črevesnih in kožniih zajeda1cev je 
izvršil dr. Janez Brglez, Veterinairski zavod Slovenije. 
M e n e k (Lota lota [L.J) 
Analiziran1h je bilo 47 primerkov. Med njimi je bilo 23 želodcev (48,9 °/o) 
popolnoma pramiih. 
Ribe so spadale v starostne grupe od o+ do 4+. Njihova totalna dolžina 
telesa je znašala od 11 cm do 36,7 cm, teža telesa pa od 10 gr ,do 320 gr. 
Pri alllalizi vsebine želodcev menkov simo naš,li organkzime, prhlrnzane v 
tabeli 14. 
19* 291 
20 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
Tabela 14. Podatki o prehrani men lk a (Lota lota [L.]) iz Cerkniškega 
jezera 
Elementi prehrane 
A m p h i p o d a (Gammarus sp.) 
I s o poda (Asellus aquaticus) 
Ep h e mer o p ter a (larve) 
T r i c h o p t e r a (larve) 
C h i r o n o m i d a e (larve) 
Leuciscus cephalus (L.) 
Cottus gobio L. 
•t, od skupnega števila 
najdenih organizmov 
7,5 
67,9 
1,9 
1,9 
3,8 
9,5 
} 17,0 
7,5 
Od vseh nastopajočih oPgani:l'lmov, ikli. smo j.iih našli v želodcih menka je 
najbolj pogost Asellus aquaticus (67,9 '[)/o) zato lahlko sklepamo, da iigra ta orga-
nizem v prehrani menka v Cemknišikem jezeru pomembno vlogo. Od rib je bil 
v že1odcih najbolj pogost klen (9,5 °/o) in delno lkaipelj (7,5 'O/o). Vsi drugi onga-
nizmi nastopa,jo le v minimalnih količinah. 
Procent prnznih želodcev je bil pri menku zelo velik (48,9 O/o), kar 1kaže 
na pogosta obdobja st•raida:nja. 
L ii n j (Tinca tinca [L.)) 
Anahziranih je bhlo 18 primerkov linja. Ribe so ,pripadale starostnim gru-
pam od o+ do 4+_ Njihova totalna dolžina telesa je znašala od 2,3 cm do 21,5 cm, 
teža pa od 0,5 gir do 260 gr. 
Od v:seh anaUziranih primerkov je bi1o 14 talkih s pra.2ll'lim črevesjem 
(77,8 '[)/o). V preostalih pI"imerih smo našli sledeče orga:n.imne: 
Hirudinea 
I s o poda (Asellus aquaticus) 
2 primerka in 
3 primerke. 
V enem primeru je billa vsebi,na črevesja tako močno prebavljena, da 
determinacij a ni bila mogoča. 
ZAKLJUCKI 
l. Drst š č u 1k e v Cerkiniiškem jezeru zaične ,oibičajno okrog 20. marca in 
traja pribli1žno do 25. apr1la. Ce po,goji za drst niiso ugodm (vodostaj, tempera-
tura), se lahko začetek drsti zakaisni. Ce je voda ob času drsti razli!ta po vsem 
jezeru, se ščuka drnti vedno v istih predelih jezera, v slučaju nizke vode pa SE 
drst pomaume v ~podnji del jezera. Ce ipriide v tem času do presihanja jezera 
in voda ostane le v jezernki strugi Strženu, se ščuke ~drste v Strženu. Seveda 
je od pogojev v času drsti odvicsen tudi oopeh drsti. 
K 1 en se drsti v Cerkntšlkem jezeru ob1čajno okrog 20. junija. Ob ne-
ugodnih pogojih pa se drst lahlm zavleče tudi do meseca avigmsta. 
M en e:k ,se drsti v Cerkin1škem jezeru v mesecu decembru in sicer v 
Rešetu in oikoli N a:rt. 
292 
Joža Vovk, Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera 21 
Linj i se drstijo v Cerlmiiškem jezeru v mesecu juliju. Nimajo stalnih 
drstišč. 
Za ostale wste rib Cerlmiškega jezera za drst ni podatkov. 
2. Po podatikih naših raziskav od leta 1968-1973 sestavljajo ih:tiofavno 
Cerikniškega jezera sledeče vrnte rib: 
klen - Leuciscus cephaLus (L.} 1758, 
linj - Tinca tinca (L.) 1758, 
p1sanec - Phoxinus phoxinus (L.) 1758, 
rdečeperka - Scardinius erythrophtaLmus (L.) 1758, 
ščulka - Esox lucius L. 1758, 
kaipelj - Cottus gobio L. 1758, 
menek - Lota lota (L.) 1758. 
Po podatkih l'ibičev živi v Jezeru ,tudi kleruč. Ribiška družina Cerknica je 
v spodnji del jezera vložila tudi krapa. Pri izlovih v letih 1968-1973 nismo 
ujeli nobenega jprimetka zgoraj omenjenih vrst ,riJb. 
Sorazmerje posameznih vrst rib je sledeče: 
klen 15,20/o 
linj 21,8'0/o 
pisa:nec 0,6 °/o 
rdečepertka 7,21{)/o 
ščuka 40,40/o 
kapelj 6,80/o 
menek 8,0 °/o 
Najbolj množično zastoipa111a vrsta ribe v Cerkniškem jezeru je ščuka. 
3. Ihtiofavn,o Rakovega Škocjana sestavljata klen :i,n ščuka in sicer v so-
razmerju: 
klen 
ščuka 
76,0% 
24,00/o 
4. Za analizo ,tempa dolžiin:slke in težimslke ,rasti rrb v Cerikni:škem jezeru Je 
bilo obdelamih 1806 primerikov različnih v~st ri'b. 
š č u 1k a doseže največje dolžinske in težiru;ke priraste med ,četrtim in petim 
letom življenja (d. 78,91{)/o in t. 353,9 'O/o}, nekoliko manjši je med,prvilm in drugim 
letom življenja (d. 59,1 O/o iln :t. 315,31{)/o). 
K 1 en ima največji dolžinski prirast med prvim in drugim letom življenja 
(92 %), na teži pa pridobiva največ med drugim in tretjim letom življenja 
(212,6 O/o). 
L i n j ima največj,i prira:st dolžtne iln teže med prvim :in drugim letom 
živrljenja (d. 158,6 % in t. 842,8 O/o). 
Mene k prirašča po dolžini najbolje med prvim in drugiim letom življenja 
(54,3 °/o), na teži pa med tretj,:iJm iln ,četrtim letom (214,1 %). Ze1o velik je prirast 
teže ,tudi med (Prvim in drugim letom (210,4 °/o). 
R d e č e p e r k a prirašča ,najmočneje med drugim i,n tretjim letom 
(d. 115,9 °/o in t. 771,4 fJ/o). 
Iz podane analize tempa rasti rib v Cer\kniškem jezeru je razvidno, da 
iimamo pri vseh vrstah r~b v;ehlike pciraste v prvih letih življenja. Do zastoja 
293 
22 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
rasti pride med drugim in tretjiJIIl ali med tretjim in četrtim letom rasti. Ta 
zastoj je najverjetneje rposledica nasto,pa spolne zrelosti. 
Od vseh vrst rib Ce11kniškega jezera dosega največje absolutne priraste 
dolžine in teže ščuka. Zaradi tega smatraimo ščwko kot najbolj množtčno ribo, 
tudi kot najbolj pomembno in perspeootivno ribjo vrsto tega jezera, tako v 
gospodarskem kot turistLčnem pogledu. 
Ob ugodnih ekofoških pogojih v ,času drsti šfoke je skrb za repopulacijo 
te vrste ribe v Ce:rlkniškem jezeru odveč. Seveda pa moramo športni odlov 
vrši!ti racionalno in v skladu s predp:i1si. 
Zaradi premajhnega števila prime:rlkov (35 kmn) 1z Ralkovega Škocjana 
nismo mogli izvršiti analize tempa rasti ri:b v tem vodotoku. lz maloštevilnih 
podatkov lahko le domnevamo, da rastejo ribe v Cerlkn:iškem jezeru hitreje ikot 
v Rakovem Škocjanu. 
5. Za ugotavljanje 1I1aravne prehrane rib v Cenkniškem jezeru smo anali-
zirali vsebino želodcev oziroma črevesja 465 ,primerkov raizličmh vrst rib obeh 
spolov in različnih ·starosti. 
Ščuka se v Cerik:niškem jezeru prehranj,uje !Pretežno z ribami (50,5 9/o). 
Glavna njena žrtev med ribami so njene vrstnice (24,2 %). Od nižjih or,ganiizmov 
je v prehrani ,ščuke najpo,gosteje zastopan AseUus aquaticus (25,4 °/o) in malo 
manj Gammarus sp. (11,5 %). Od 356 pregledanih želodcev ščlllk je bilo 39,9 O/o 
takih s praznimi želodci. To !kaže na ,pogosta obdobja stradanja v režimu pre-
hrane ščuke. 
K 1 en - analiziranih je bilo 44 primenkov. Razen v treh primerih det&-
minacija orgainizmov v črevesju ni bila možna zaradi prev!isoke stopnje pre-
bavljenosti. Nismo \Ilašli niti enega primera s praznim črevesjem. 
Men e:k - analizi,rainih je bt1o 47 primerkov, med njimi je bilo 48,9 % 
talcih s praznimi želodci. Naj,pogosteje na:stopajoči element ,prehrane je Asellus 
aquaticus (67,9 %), od rib pa najpogosteje nastoipa kilen (9,5 'O/o) in ,kaipelj (7,5 °/o). 
Linj - analiziranih je bilo le 18 primerkov. Od tega je bilo 77,8 °/o takih 
s praznim ,črevesjem. V črevesju smo naišli osebke iz grupe Hi rud in e a in 
I s o poda (Asellus aquaticus). 
Summary 
ICHTHYOLOGICAL RFSEARCHES OF THE CERKNISKO JEZERO 
(CERKNICA LAKE) 
A group of research fellows of all branches met in 1968 under the patronage of 
Slovene Academy of Science and Art and on the initiative of Cerknica Commune and 
others. Their task was to perform a broadly designed natura! science research of 
Cerknica Lake and its surroundings. Within this research the Institute for Fishery 
was selected to do the ichthyologic research of Cerknica Lake. 
The intention of these studies was to show the state of ichthyofauna in Cerknica 
Lake before the trial action, which would assure more constant water to the lake, will 
take place. 
Cerknica Lake and fishing in this lake was described in detail by V a 1 v a s o r 
already. Later several works were published describing this phenomenon of the lake. 
294 
Joža Vovk, Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera 23 
None of those works, however, speak of a systematic ichthyofauna belonging of Cerk-
nica Lake, and neither of the quantitative relation of individual kinds of fish in it, 
nor of the growth of fish in it, or their nourishment. 
In the program of ichthyological research of Cerknica Lake the observation of 
spawning periods of individual kinds of fish was included, as well as the establishment 
of qualitative and quantitative composition of ichtyologic population of the lake, 
the rate of growth of specific kinds of fish and establishment of their natuml food. 
Material and Method 
The material for treatment was fished from the lake by electrofishing apparatus 
and with nets, and also with a tackle. The fishing was done in the period between 
1968 and 1973 in various locations of the lake. 
The age of fish we determined by the scales collected from the middle of the 
side of the fish under the back fin and under the lateral line. 
In treatment we always considered the total length of the body and the weight 
of the whole fish. 
The intestinal organs for analysis of their content we fixed in 4 O/o formalin. 
Results and Discussion 
Some data were collected on spawning and spawning tirne of specific kinds of 
fish in Cerknica Lake: 
Spawning of the pike (Esox lucius L.) begins in the lake on about 20 March and 
lasts till about 25 April. The condition for successful spawning is that the lake is filled 
with water throughout, from March till beginning of May. If this condition does not 
exist the spawning is not successful. The success of spawning also varies from one 
year to another with regard to various conditions (depth of water, temperature) in 
Spring. 
Chub (Leuciscus cephalus [L.]) in Cerknica Lake is usually spawning on about 
20 June and has constant spawning places. Burbot (Lota lota [L.]) is spawning in the 
lake during December, green tench (Tinca tinca [L.]) in July and has not constant 
spawning places. 
In the material oollected during 1968-1973 in Cerknica Lake the following kinds 
of fish were found: 
chub - Leuciscus cephalus (L i n na e u s) 1758, 
green tench - Tinca tinca (L i n na e u s) 1758, 
minnow - Phoxinus phoxinus (L i n n a e u s) 1758, 
rudd - Scardinius erythrophtalmus (Lin na e u s) 1758, 
pike - Esox lucius L i n n a e u s 1758, 
millers thumb - Cottus gobio L i n n a e u s 1758, 
burbot - Lota lota (Lin na e u s) 1758. 
Fishermen claim that dace lives in the lake too; however, we had not fished it in 
our collection. The Fishery Family of Cerknica placed also a carp in the lake, but 
neither this kind was fished in our catch. A rudd was placed in the tributary river 
295 
24 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
Cerkniščica by the Fishery Family of Cerknica (1969) and from there this kind of fish 
had spread in the lake. 
In the catch were 1806 individuums of various kinds of fish. The relation of the 
individual kinds was following: 
Kind of fish 
chub 
gren tench 
minnow 
rudd 
pike 
millers thumb 
burbot 
'!, compo-
sition 
(by pieces) 
15,2 
21,8 
0,6 
7,2 
40,4 
6,8 
8,0 
By the number of subjects pike was the most highly present kind of kish (40,4 %). 
On the second place was green tench with 21,8 °/o and on the third place chub with 
15,2 O/o. Other kinds of fish are present in Cerknica Lake in a small number only. Of 
all input kinds of fish rudd has acclimatized best; there may be exist even a danger of 
a too big a reproduction. 
The analysis of the growth in length and weight of individual kinds of fish in 
Cerknica Lake was performed from the material containing 1806 subjects. As already 
mentioned, the material was fished during 1968---,1973. The growth of fish in length 
and weight is shown with the aid of data of a direct measuring of weight and total 
lenght of a body at all stages of growth that were present in the treated material. 
Middle values of weight (in grams) and total length (in cm) were given for individual 
age groups and individual kinds of fish. Growth in weight and length was shown with 
an aid of absolute and relative growth expressed in cm, resp. in grams and percen-
tages. To illustrate this we indicate in Table 1 and 2 the relative growth of length 
and weight for individual kinds of fish by age groups. 
Table 1 indicates that the increase in length as the biggest between the first 
and the second year of life. Between the second and the third and also between the 
third and the fourth year the growth in length comes to stagnancy. This stagnancy is 
probably in connection with the commencement of sexual maturity. This proves that 
changes in physiological stage of fish influence their rate of growth. After the 
fourth, resp. the third year of life the length of the body increases again, but it starts 
to decrease with age, 
Weight growths are also biggest during the first years of life, i. e. between the 
first and the second year of life, in chub also between the second and the third year. 
After that year, i. e. between the second and the third, resp. the third and the fourth 
year (chub) somes to stagnation in growth of weight similar as is the case with the 
length. This can be connected with the onset of sexual maturity. After that period 
the weight growth increases again but begins to decline again fast. 
296 
Joža Vovk, Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera 25 
Table l. Relative growth of length of individual kinds of kish in Cerknica Lake 
(in O/o) 
Age groupl Pike Chub 
o+ 
59,1 92,0 
1+ 
2+ 
28,4 33,3 
3+ 
26,8 16,1 
4+ 
78,9 30,0 
5+ 
22,8 24,1 
- 18,3 
6+ 
17,3 -
7+ 
1,0 -
3+ - 9,9 
9+ 
Green 
tench 
158,6 
21,3 
51,6 
55,8 
21,8 
-
-
-
-
1 Burbot 1 Rudd 
54,4 -
21,4 115,9 
44,5 33,6 
26,2 13,4 
10,5 14,5 
- -
- -
- -
- -
Table 2. Relative growth of weight of individual kinds of fish in Cerknica Lake 
(in O/o) 
Age groupl Pike Chub 
Green 
1 
Burbot Rudd tench 
o+ 
315,3 115,4 842,8 210,4 
1+ 
2+ 
73,9 212,6 195,4 68,6 771,4 
3+ 
131,6 27,4 221,0 214,1 137,7 
4+ 
353,9 108,8 315,3 50,7 72,4 
5+ 
101,8 61,1 85,3 38,1 42,0 
44,9 
6+ 
40,7 
7+ 
8,4 
8+ 7,5 
9+ 
The analysis of the rate of growth of fish from Cerknica Lak~ indicates that 
two culminating points of length and weight increase set in during the first years of 
life, and again immediately after the onset of sexual maturity. 
Within this abstract it was not possible to indicate all the data collected. Howe-
ver, it is necesary to mention that doubtless the most prospective fish in Cerknica 
Lake is the pike with regard to the growth rate of individual kinds. This fish is also 
most numerous among the population of the lake. Of all the fish pike reaches the 
highest absolute growth rates in length and in weight. Namely, pikes in Cerlmica Lake 
achieve by the sixth year of life the weight 4000 grams and the length of 78 cm, 
and the absolute increase in weight between the fifth and the sixth year of life is as 
297 
26 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
much as 2018,5 grams. Such growth rates (absolute) are not achieved by any other 
kind of fish in Cerknica Lake. Therefore it' is necessary to suppose a pike to be the 
most important kind of fish in this lake, from the economic and from the touristic 
point of view. 
In the program of ichthyologic research of Cerknica Lake studying of natura! 
food of individual kind of fish were included. For this purpose 465 sarnples of sto-
machs and intestines of various kinds of fish were analyzed; of these 365 pikes, 18 
green tenchs, 44 chubs, and 47 burbots. The material was fished in the years 1968-
1973 in the various location of the lake in the various periods of the year. The ana-
lyzed samples belonged to various age groups of both sexes. The intestinal organs 
taken were fixed in 4 O/o formalin and then analyzed in the laboratory. At the ana-
lysis of the oontents in stomach and intestines the determination of organisms was 
performed wherever this was possible, and also the oount of organisms that were 
found. The frequency of individual organism resp. their groups in the food of fishes 
in Cerknica Lake was eXJpressed in percentage of the found organisrns. 
In Cerknica Lake pike nourishes itself rnainly with fish (50,5 O/o), their own kind 
dominates in their stomachs (24,2 O/o). Of other kind of fish from Cerknica Lake po-
pulation chub is the most frequent food for pikes (7,9 %) and burbot (9',6 O/o). Other 
fish are present in smaller percentage. As we can see, green tench and chub, as the 
main representatives of ciprinides in Cerknica Lake, do not represent much value as 
the food for pike. Of the lower kind of organisms Asellus aquaticus with 25,4 O/o do--
minates in the food of pike, on the second place is Gammarus with 11,5 ij/o. Other 
lower kind of organisms are present in a very small number. 
Of 356 examined stomachs of pikes as much as 39,9 °/o were found empty. Analy-
zed were also 44 samples of intestines of chubs. Not even one case was found with 
empty intestines. 
In three cases residue of brook crab were found in the intestines, and in all other 
cases the oontent was so well digested that any determination of organisms was out 
of the question. 
In the food of burbot in Cerknica Lake Asellus aquaticus dominates (67,90/o), in 
the second place is chub (9,5 °/o), and in the third place millers thumb (7,5 °/o). All 
other organisms appear only in minirnal quantities. Percentage of empty stomachs in 
burbot was as high as 48,9 O/o. 
In the intestines of green tench we found organisms from the group of Hi r u -
din e a and I s o poda (Asellus aquaticus). Percentage of empty intestines cases 
was 77,8 °/o. 
Findings 
l. On the basis of observations and data collection it was established that pike 
in Cerknica Lake is spawning at about 20 March and that spawning lasts till about 
25 April. Chub in the lake is spawning at about 20 June and burbot in December. 
Green tench is spawning in the lake in July. 
2. Ichthyofauna of Cerknica Lake consists of the following kinds of fish in the 
proportions as. follows: 
chub (Leuciscus cephalus [L.]) 
green tench (Tinca tinca [L.]) 
minnow (Phoxinus phoxinus [L.]) 
298 
15,2 O/o 
21,8 O/o 
0,6 O/o 
Joža Vovk, Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera 
rudd (Scardinius erythrophtalmus [L.]) 
p1ke (Exos lucius L.) 
millers thumb (Cottus gobio L.) 
burbot (Lota lota [L.]) 
7,2 O/o 
40,40/o 
6,8 O/o 
8,0 O/o 
27 
By the data that fisherman gave dace should live in the lake as well. Fisherman 
Family of Cerknica had placed carp in the lake too. Both kinds of fish were not 
fished in our catch. 
3. In order to analyze tirne of length and weight growth of fish in Cerknica Lake 
1806 cases of various kinds of fish were treated. Length and weight growth of specific 
kind of fish was shown with an aid of absolute and relative growth calculated in cm, 
resp. in grams and percentages. Treatment of the material showed that the biggest 
gain in weight and length of fish in Cerknica Lake is during the first years of life 
and also immediately after the onset of sexual maturity. Treatment of the material 
showed that of all kinds of fish in Cerknica Lake pike is the most prospective kind 
of fish. In good ecological conditions during its growth no special care for repopulation 
of this kind of fish is required. However, it is necessary to organize sport fishing 
rationally and in compliance with the law. 
4. 465 cases of various kinds of fish of both sexes and of various age were exa-
mined for analysis of food eaten by fish in Cerknica Lake. The main element of 
pike's food in Cerknica Lake are fish (50,5 O/o) and of these especially its own kind 
(24,2 ¾). Of the lower kind of organisms Asellus aquaticus (25,4 O/o) dominates before 
Gammarus (11,5 O/o). Other organisms appear in small number only. In pikes were 
found 39,9 'O/o of empty stomachs. Determination of organisms in the intestines of 
chubs was not possible in most cases because of the too high degree of already dige-
sted food. There were no cases with empty stomachs. Aseluls aquaticus was found as a 
main element of food at burbot, chub (9,5 O/o) and millers thumb (7,5 °/o) appear in 
much smaller quantities. 
In the intestines of green tench we found organisms from the group of Hiru-
dinea and Isopoda (Asellus aquaticus). Analyzed were 18 cases only, of these 77,8 O/o 
were found with empty intestines. 
Literatura 
H e c k e 1 , J. in R. K n e r 1858: Die SuBwasserfische der Osterreichischen Monarchie. 
1-388. Verlag von Wilhelm Engelmann, Leipzig. 
Ni k o 1 s ki, G. W. 1957: Spezielle Fischkunde. 1-632. Veb. Deutscher Verlag der 
Wissenschaften, Berlin. 
B a u c h, G. 1961: Die einheimischen SuBwasserfische. 1-198. Neumann Verlag, 
Berlin. 
S u w o r o w, J. K. 1959: Allgemeine Fischkunde. 1-581. Veb. Deutscher Verlag der 
Wissenschaften, Berlin. 
S u w o r o w , J. K. 1961: Rukovodstvo po izučeniju rib v estestvenih uslovijah. 1-241. 
Izdatel'stvo Akademii nauk SSS.R, Moskva. 
299