Katolišk cerkven list. Danic* izhaja 1., 10. io 20. dne vgacega mesca na celi poli, in velja po pošli za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 6(1 kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Tefitf XIX. V Ljubljani 1. ro/nika 1866. Lisi 16. Sporočilo braiorteiue prese. Rešnje g a Teleta ▼ Ljibljaii leta 1865 6. Očitno sc kaže božji blagoslov pri bratovščini za vedno češenje presv. Rešnjega Telesa in za lepšanje ubožnib cerkva na Kranjskem. Kakor sino vsako leto, od kar se je začela naša bratovščina, radostnega serca oznanili, da od dne do dne narašča število njenih udov, da se lepo množe dobrotni darovi, in da se tudi vedno več marljivih pa umetnih rok iz vsih stanov vdeležuje blagega našega početja — tako imamo tudi letos povedati dokaj veselega. Lanskim 9347 udom jih je na novo prirastlo 1291, tako da zdaj 10.638 bogoljubnih duš v ljubljanski škofiji opravlja mesično molitvino uro presv. Rešnjemu Telesu na čast. Pervi četertek vsacega mesca se je v tukajšni nunski cerkvi redno obhajala bratovska služba božja, pri kteri se je vselej kaj lepo število udov vdeležilo skupnega sv. obhajila. Sploh je bilo sladko tolažilo, viditi, kako so se za božjo čast vnete duše kar skušale, da bi z iskreno molitvijo, z blagoserčno darljivostjo pa z bistroumnim delom svojih rok bolj in boij poveličevale in častile presv. Rešnje Telo. Akoravno časi niso bili ugodni, in je tudi nekaj far zaostalo s svojimi letnimi doneski, znašajo vendar letošnji dohodki, ki so se obernili v lepšanje cerkva 2577 gold. Gl kr. Temu so pa tudi prišteti izvanredni darovi, kteri so iz raznih krajev došli bratovščini v preteklem letu in sicer: iz gornjega Tuhinja 30 gold., iz Unca 30 gld., iz Šmartna pri Kranji 10 gold., iz nove Oslice 30 gl., iz Bukovšice 20 gl., iz Ljubljane 20 gl., iz Ternovega pri Bistrici 45 gold., iz Kovorja 20 gld., iz Goričice 25 gold. Napravila je s tem denarjem bratovščina: 1 obha-jilni kelih, 5 pluvijalov, 20 mašnih plaščev, 12 velumov, 19 raznih stol za pridige, obhajila in spovednico, 50 al-tarnih blazinic, 3 altarne perte, 12 burz za obhajila, 1 plašček za okoli obhajilnega keliha, 2 banderci pred presv. Rešnje Telo, 20 mašnih srajc, 20 prepasov, 40 humeralov, 2 koretlja, 72 korporalov, 72 pal, 2H> pu-ritikatorjev, 120 ročnih pertičev in 2 rudeči obleki s koretljema za ministrante. Da se je pa z oziroma majhnimi dohodki zamoglo napraviti toliko število krasne bogoslužne obleke, večidel umetno vezene, za ktero se ni porabilo nič slabega blaga, ampak skoz in skoz postavna roba, — zato gre naj veča hvala nesebičnemu in neprecenljivemu trudu nekterih blagih gospa in devic naše bratovščiuc in marljivosti nunskih učenk, ktere so skerbno in umetno vodile ča-tite gos p/- uršulinarice. Vse izdelane reči so bile po navadi izj*ostavljene od 10—17 vel. travna v sobah, ktere so blagovoljno v ta namen odstopile nune uršulinkc. Razdeljene so pa bile tc reči med naslednje cerkve. Dobila je: f Ljubljanski dekaiii: 1. G črke v temovska 2 altarni blazinici: 2. na Igu 1 velum, 1 maš no srajco, 1 prepas, 'J po-ramnici, 3 korporalc, 3 pale, 9 puritikatorjev, 5 ročnih pertičev: 3. v Šentvidu 1 pluvijal; 4. na Dobrovi 2 altarni blazinici; 5. n a J e ž i e i 1 masni plašč; C». pri sv. Katarini 1 mašni plašč; 7. v Ž e 1 i m 1 j a h 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 maš no srajco, 1 prepas, 2 poramnici. ? Loški dekanii: 8. V S k o f j i Loki 1 velum; 9. v Sorici 1 mašni plašč; 10. v Zalem logu 1 mašni plašč; 11. v Bukov si ci 1 velum, 3 korporale, 3 pale, 9 puritikatorjev, 5 ročnih pertičev. V Kranjski dekanii: 12. Na Primsko vera 1 masno srajco, 1 prepas, 2 poramnici, 3 korporale, 3 pale, 9 puritikatorjev, 5 ročnih pertičev; 13. v Cerklah 1 mašni plašč; 14. v Voglah 2 altarni blazinici; 15. v Smartnu pred Kranjem 1 banderce pred presv. Rešnje Telo; 10. v Križali pri Teržiču 2 altarni blazinici; 17. v Naklem 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 mašno srajco, I prepas, 2 poramnici, 0 korporalev, pal, 18 puritikatorjev, 10 ročnih pertičev; 1*. v Podbrezjah 2 altarni blazinici; 19. v Kovorji 1 mašni plašč; 20. v Mavčičah 1 mašni plašč. V Radoliški dekanii: 21. V Rado lici 2 altarni blazinici; 22. v Kranjski gori 1 velum, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici: 23. v Srednji vasi 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici, <» korporalov, 0 pal, ls puritikatorjev, 1<» ročnih pertičev. 24. v Begnjah 1 velum, 3 korporale, 3 pale, 9 pu ritikatorjev. 5 ročnih pertičev; 25. v Ljubnem 1 mašni plašč; 2»'*. v Lescah 1 mašni plašč. korporalov, (I pal. 18 puritikatorjev, l<» ročnih pertičev; 27. na Dobravi 2 altarni blazinici; 28. na bohinjski Boli 2 altarni blazinici: 29. v Ratečah 1 velum,. 1 masno srajco, 1 prepas, 2 poramnici. T Kamniški dekanii: 3U. Na (Joričici 1 mašni plašč; 31. v Vodicah 2 altarni blazinici; 32. v Dobu 1 mašni plašč; 33. na Berdu 1 mašni plašč; 34. v Š m a r t n u 2 altarni blazinici; 35. v Motniku 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici; .°6. v Š p i t a 1 i č u 1 mašni plašč: 37. na Homcu 1 velum, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici, 3 korporale, 3 pale, 9 puritikatorjev, 5 ročnih pertičev. Y Moravski dekanii: 3*. V Dolu 1 velum, 3 korporale, 3 pale, 9 puritikatorjev, 5 ročnih pertičev; 39. v Krašnji 2 altarni blazinici; 40. v Peča h 2 altarni blazinci: 41! pri sv. Heleni 1 mašni plašč, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici. Y Šmarski dekanii: 42. Š m ari j i 1 štolo za obhajila, 3 korporale, 3 pale, 9 puritikatorjev, 5 ročnih pertičev; 43. na Lip ogla vem 2 altarni blazinici; 44. v Javoru 1 koretelj. Y Litijski dekanii: 45. Na S vi b nem 1 burzo in 1 štolo za obhajila: 40. v Sen tj ur j i pri Svibnem 1 velum. V Trebanski dekanii: 47. V Mokronogu 2 altarni blazinici; 4*. v Šent-Janžu 1 velum, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici, 3 korporale, 3 pale, 9 puritikatorjev , 5 ročnih pertičev; 49. pri sv. Trojici 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 masno srajco, 1 prepas, 2 poramnici, 0 korpo-ralov, 6 pal, 1* puritikatorjev, 10 ročnih pertičev. Y Kerški dekanii: 50. V L e s k o v c u 1 pluvijal: 51. v K riževem pri Kostanjevici 3 altarne perte. V Novomeški dekanii: 52. V Novem mestu 1 mašni plašč; 53. v Šempetru pri Novem mestu 1 burzo in 1 št.do za obhajila, 0 korporalov, »i pal, 18 purifikatorjev, 10 ročnih pertičev, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici. Y Metliški dekanii: .'»1. V Ccmomlji 2 burzi in 1 štolo za obhajila; 55. v Metliki 1 pridigarsko štolo, G korporalov, 6 pal, IS purifikatorjev, lo ročnih pertičev; 5»». v Starem tergu pri Poljanah 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici : 57. v Drago tušu 1 pluvijal, 1 mašno srajco, 1 prepas , 2 poramnici: ;>. na Vinici 1 inašni plašč; :"»'.». v Suhoru 2 rudeči obleki s koretljema za ministrante; 6". na Ver h u 1 obhajilni kelih pa 1 plaŠček za okoli njega: . Gl. v Preloki 2 altarni blazinici. Y Ribniški dekanii: 1 prepas, 2 poramnici, 3 korporale, 3 pale, 9 purifikatorjev, 5 ročnih pertičev: 64. v Lašičah 1 masni plašč. V Verhniški dekanii: 65. V Polhovem gradcu 2 altarni blazinici; 06. v Preserji 2 altarni blazinici; 67. v Horjulu 2 altarni blazinici: 68. v Logatcu 1 mašni plašč; 69. v Rovtah 1 mašni plašč; 70. v Hotederšici 2 altarni blazinici. V Idrijski dekanii: 71. VGodoviču2 altarni blazinici; 72. v Cernem verhu 1 banderce pred presv. Rešn je Telo; 73. na V o j s k e m 2 altarni blazinici; 74. v Zavracu 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 masno srajco, 1 prepas , 2 poramnici; 75. pri sv. Magdaleni na gori 1 velum, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici. Y Cerkniški dekanii: 76. Na Uniči 2 altarni blazinici. Y Postojnski dekanii: 77. V Postojni 1 pridigarsko štolo: 7W/»«) m ostale za naprej velik praznik pri Judih v hvaležni spomin dane od Boga postave, ki je bila podloga vere, pravosodja, občinskega kakor domačega življenja tega posebnega naroda. Vstanovljena je bila na gori Sinaji cerkev stare zaveze, ki je le eno ljudstvo obsegala, ktero se zato imenuje ljudstvo božje (Exod. 19, 3. si.,. Preteče zopet kakih petnajst sto let, ko je med enacimi prikaznimi na Si jonski gori sveta cerkev nove zaveze bila vstanovljena. — V obednici (coenaculum), kjer je Gospod s svojimi slednjokrat na zemlji velikonočno jagnje zavžil, in ktera se je po spričevanji sv. Epiia-nija (de pond. et mens. e. 14.) vzderžala do cesarja Konstantina, so bili apostoli z Marijo in pešieo vernih zbrani pričakovaje spolnjenja Gospodove obljube, da bodo napolnjeni s sv. Duhom. (Act. 1, 4. o.) — „Ko so bili tako vsi zbrani, nastane hipoma iz neba dol šumenje, kakor ob silnem viharji, in prevzame ves stan, kjer so bili. In prikažejo se nad njimi razdeljeni jeziki kakor z ognja, in vsi so bili polni svetega Duha, ter začeli govoriti v raznih jezicih, kakor jim je dal sv. Duh spregovoriti. Bilo je pa v Jeruzalemu (tedaj, kakor ob drugih velikih judovskih praznikih) Judov, pobožnih mož, iz vsih narodov pod milim solncem. Ko se tedaj glas (silno šumenje, pa tudi navdušeno govorjenje v raznih jezicih) zasliši, se zbere množica in stermi, ker je vsakdo njih slišal govoriti v svojem jeziku, in stermo rečejo: Niso li ti vsi, ki govore, Galilejci; kako to, da čujeino vsak svoj jezik, ki nam je prirojen? Parti, Medijanci, Elamiti iu prebivavci Mesopotamije, Judovske (ali „ Indije," kakor bero drugi rokopisi), Kapadoeije, Ponta, Azije, Frigije, Pamrilije, Egipta in iz Libiške pokrajne okoli Cirene, iz Kima, Judje in spreobernjenei (judovski), Kritei in Arabci — čujemo jih govoriti čuda božje v naših jezicih." (Act. 2. pogl.) — Glej, prevesele bin-košti na Sijonski gori; začetek sv. kristjanske cerkve, ki pa ni več namenjena le enemu narodu, kakor cerkev starega zakona, ampak vsem narodom celega sveta; zato nosi častito ime katoliška,*] kakor je tudi odrešivna kri Sinu Božjeg.i v odrešenje vseh narodov na križu bila prelita. Živo znamnje, da so vsi narodi zemlje povabljeni k veliki večerji božjega kraljestva, je bil dar jezikov, podeljen od Boga sv. Duha apostolom, blagovestnikom tega kraljestva, da poneso glas kralja nebeškega vsem narodom, ktere je odkupil s svojo presveto kervjo, ter jim po svojem vnebohodu vrata nebeške odklenil. Jezik je duša edinosti: kteri govore en jezik, so eno telo , en narod. Tako bi imelo biti po božji volji vse človeštvo: eden edini rod božjih otrok na zemlji. Ko so pa v neveri in posvetnem duhu od Boga odpadli, ter posvetno kraljestvo brez Boga vstanoviti hteli: jim Bog jezik zmede, da nastane više jezikov, kakor iz enih strun razni akordi done. Od teh dob se začno po jezicih ločiti razni narodi. Bilo je to naj modrejše zdravilo, da se ni moglo človeštvo več družiti v svojo lastno pogubo. Od teh dob narodi osame: vsak za se dela; druge prezira, bolj ko je olikan, mogočen; znanostjo lastina posameznega naroda; jezikoslovja paganstvo celo ne pozna. — Pa razcepljenost ta je po božjem sklepu le začasna, dokler namreč niso časi dotekli, da je prišel iz nebes Zveličar, kteremu je judovsko ljudstvo, pa tudi paganski svet pot pripravljal: ljudstvo judovsko, ki je varovalo zaklad prave vere, da je tako vsaj v enem ljudstvu pripravljeno bilo dušno polje, na ktero je zamogel Zveličar seme nebeškega nauka vsejati; in paganski svet, ker sc je bil v svoji veliki dušni nadlogi sam sebe naveličal, da je potem toliko bolj željno sprejel veseli glas rešenja iz groznih dušnih zmot. Zato je dal sv. Duh na binkoštni praznik apostolom dar jezikov, ker se je zdaj začelo delovanje sv. katoliške eerkve, ki ima vse narode zbrati veno veliko rodovino božjih otrok. Glej, sv. Peter stopi pred zavzete ljudi rodu Semovega, Kamovega in Jafetovega, in oznanuje evangeli od odpušenja grehov po resnični pokori in kerstu v imenu Jezusa Kristusa, in spreoberne se *) Tako jo imenuje že sv. Ignacij , učenec apost. Janeza (Ep. ad ?inyrn. c. VIII.), kar je hitro povsod navada l>ila rfr. Ecclae. Smvrn. de mart. s. Pulvc. Kp. circul. IV. Ed I letele pag. 273.) jih berž tisti dan okoli tri tisuč. — Tako je Bog v sveti kat. cerkvi združil, kar je bil poprej razdjal. Spoznali so zdaj zopet narodi, da je njih namen viši in blaži, kakor le derviti se po tej ubogi zemlji in drug druzega čertiti, preganjati, stiskati in pobijati; spoznali so, da imajo Boga Očeta v nebesih, kterega niso poznali, in da jih hoče zdaj, ko so zakladi odrešenja sveti cerkvi izročeni, za svoje otroke sprejeti, kakor je toliko lepo to prerokoval kraljevi pesnik rekoč: „Ke m i n i s c e n t u r et convertentur ad Dominum universi tines terrae: et adorabunt in conspectu ejus universae familiae gentium." — „Spomnili bodo sc in spreobernili k Gospodu vsi kraji sveta: in mole se bodo klanjali pred obličjem njegovim vsi rodovi nevernikov." Ps. 21, 2S. V k r i s tj a n s k i cerkvi je raznih narodov, pa ljudstvo kristjansko je lo eno — nja pre-imeniten poklic le eden, nja prava domovina le ena — v nebesih, kamor se spravlja iz to doline solz in tudi srečno dospe, ako se le prav voditi da sveti materi katoliški cerkvi. (I)alje sledi, t JPo nfih sadu Jih hote spoznati. Mat. 7, „Dokler ljudstvo še v Boga veruje , nebes pričakuje in se pekla boji, ne more biti srečno na tem svetu; keršanska vera mora iz sveta—" to jo poslednji namen skrivnih družeb, preklicanih trajmavrarjev, ru-dečkarjev ali rovarjev vsih dežel in narodov in v tem so si podobni kakor krokar krokarju. — Pervi naj veči in naj nevarnejši sovražnik je keršanski U i m, tedaj „napadajmo ga z vso silo, z zvijačo in lažjo, stavimo v zasmeh naprave in zaničuj mo postave katoliške cerkve in njene svečenike ali duhovne,4' in to je vzrok, da se toliko pisari zoper papeža, zoper katoliško cerkev, zoper katoliške vlade in zoper zveste katoličane. Satan se je hotel v nebesih zoper Boga povzdigniti, pahnjen je bil v pekel, skuša in zapelje človeka na zemlji: Sin Božji pa je kači glavo sterl; ali satan se mašuje , Bogu nakljuh hoče imeti tudi na zemlji svojo cerkev; skrivne društva so njegova cerkev, trajmav-rarji pa njegovi svečeniki. Medeno pa strupa polno besedo, s kterimi vabijo nevidne ljudi, so pa: Edino na svetu potrebno je, da človek pošteno živi in ljudem dobrote skazuje, naj že potem kaj veruje ali nič; v verskih rečeh je vsak človek sobi zadosti, čemu si toliko prizadevati za vero in življenje po veri! Kdo ne spozna, kaka nevarnost so te besede, kajti apostelj pravi: ,,Pravični iz vero živi; kdor ne veruje jc že pogubljen." Ljubezen do bližnjega izvira iz ljubezni do Boga in poslednja je perva in naj imenitnejša dolžnost. Zakaj se pa ta vera, ktera vojsko napoveduje Božjemu razodenju in keršanstvo smertno sovraži, tako hitro razširjuje? Vnemarnost v veri pripelje do zaničevanja, saino-pašno življenje pa draži k sovraštvu do razodenja Božjega , do verskih in cerkvenih resnic. Kdor hudobno živi, tak bi naj raji vidil, da bi no bilo nc nebes ne pekla. Skrivne društva in njih tičoniki stavijo svoje upanje na ljudsko spačonost, na hude strasti in ostudne razvade stavijo svoj nauk. „Strasti so morajo gojiti, ljudstvo pa nravno pačiti in popačiti:" in v ta namen pri haja toliko slabih in pohujšljivih spisov med ljudstvo. Naj terdnojši zavezniki in usta, po kterih ti besničarji ali prostomavtarji govore, so časnikarji, ti so večidel podkupljeni: kdor si upa drugač pisati in govoriti, tega zaničujejo in psujojo. Imajo pa tudi svoje ude med mladimi možmi, celo kralji so pri teh družbah; tirjajo pa enakopravnost vseh ver, bratovstvo in človekoljubnost imajo zmirom na jeziku. Vlado, ktera jim streže ali vgaja, v zvezde kujejo in sc ji prilizujejo, ali njih poslednji namen je ves drugačen, namreč zadušiti poslednjega kralja s črevesom poslednjega svečenika." „Po njih sadu jih bote spoznali. Se li bere grozdje s ternja, aii tige z osataV Malopridno drevo ne more rodili dobrega sadu. (Mat. 7, 16. 1*.)" Vladam se prilizujejo, dokler njih pesem godejo, dokler jih potrebujejo, da vzajemno zatirajo svojega naj večjega sovražnika, kato-ličanstvo in sploh keršanstvo; smert in pogubo pa žugajo vladarjem, kteri se jim izneverijo), kteri jim nasprot ravnajo in ko bi mogli, bi vse kristjane, kteri nočejo njih pesmi peti. v žlici vode vtopili. — Poglejmo zgodovino preteklega stoletja, v kterem so se te društva prav za prav vredile, francosko prekucijo 1. 178JI in vse njene nasledke po vesoljnem svetu; ozrimo se danes po Evropi, poglejmo v dežele, kjer mavtarji vladajo — kaj vidimo tam V Preganjanje katoličanov, ljudstvo nravno sprideno in brez vse vere; nasledek tega pa so ker-vave vstaje, razdevanje in pokončevanje blagostanja dežel in narodov. Pri nas v Avstrii pa vendar šc nismo tako daleč prišli V! — Hvala Bogu, da ne; Avstrija Še ni zatajila svojega katoliškega značaja; skrivnih družeb ne odobruje; veliko je še zdravega katoliškega jedra med ljudstvom, in to nas tolaži ter napolnujc z veselim upanjem. — Kako pa je z našim katoliškim življenjem, koliko vere sc vidi pri stanovih, ki se med omikane štejejo? Časniki napadajo ali zasmehujejo katoliško cerkev in njene postave, po deržavnih in deželnih zborih so letale pšice na katoliške naprave, na katoliške mašnike, občno mnenje jc skorej vse napčno. Jud sc potegne za svojo vero, Turk hvali svojega preroka, protestant svoje nauke, katoličan pa — napada svojo sveto cerkev, svete reči so mu v šalo in kratek čas, svojo omiko hoče kazati s tem, da cerkve nc uboga iu ne spoštuje, — sram ga je katoličan biti. Le poglejte, koliko ljudi derži zapovedane postne dni, koliko katoliških kristjanov jc, ki ne opravijo velikonočne dolžnosti in spoznali bote, da ni ga skoraj vernika, ki bi tako malo čislal svojo vero, kakor katoličan. Poglejmo kakšne so očitne veselice, kakošno je življenje po družinah; vse drugo se hvali in povzdiguje, le življenje po veri se v nemar puša. Od tod pa tudi izvira spačenost med ljudstvom, od tod pride toliko samomorov; človek iše sreče zadovoljnosti in zložnega življenja le edino na tem svetu; ako mu sreča ni mila, ni zanj na svetu več upanja, tedaj konča svoje revno življenje. Vncmarnost v verskih rečeh jc dalje kriva, da so ljudje tako malo značajni pa da povsod omahujejo, kakor terst, kterega veter sem ter tje goni, da obračajo svoj plajš po vetru vsakdanjih govoric in šeg. Kjer ni prave podlage, tam tudi ni prepričanja in nobene stanovitnosti. Iz vnemarnosti, naj hujši krivovere, pa sc zbudi ljudstvo lc po hudih viharjih in >ilnih stiskah. Že gromi sem ter tje na političnem obnebji, in kar se inedderžavnc pogodbe ne spoštujejo, Evropa nima miru. Narod sc naroda, vlada sc vlade boji, povsod strah in razdraženo pričakovanje reči, ktere imajo priti nad človeški rod. Ro-v:.rji pa delajo v temi, podkopujejo in vertajo na skrivnem, in svet sterini, ko vidi na enkrat s*!ne nepričakovane prekucijc. — V teh časih pa povzdiguje slabi starček pa terdni varh katoliških resnic in neprestra-šrni namestnik Kristusov na zemlji, svoj krepko doneči glas, svari pred nejevero in krivimi in zapeljivimi nauki ter kliče verne na boj zoper sovražnike katoliških resnic. — Kaj pa naj storimo mi katoličanje? Verno poslušajmo glas svojega Višjega patirja, imejmo resnice katoliške vere ne le v sereu, temuč spolnujrao jih tudi v djanji in kadar je treba očitno pokažimo, in neverni liberalizem, kieri ima do tistih naj več moči, kteri pred njim beže, ne bo več povzdigoval tako ošabno svoje glave, ko bi vidil nasprotno kerdelo med seboj združeno. — Tako rodi vsako dobro drevo dober sad: vsako drevo pa, ktero ne stori dobrega sadu, bo posekano in v ogenj verženo. (Mat. 7, 19.) Jfiorivec pa »povednih. (Ceski spisal V&cs. Čtule; poslovenil Deželanov.) (Dalje.) Malo pred veliko nočjo sem bil prišel v Dublin. Kamorkoli sem prišel in kdorkoli mi je pravil o smerti mojega prijatelja, vsak je terdil, da je morivec že v rokah. Jaz pa sem izdihoval in jokal po prijatelji. Dobro sem znal hliniti se! Ne vem, kako sem bil prišel v cerkev sv. Petra; ravno je bila propoved ali pridiga! To je bilo pred petimi leti na cvetno nedeljo. Propo-vedoval jc meni neznan duhoven bledih lic. Pa njegove besede so bile iskrene. Že sem hotel zapustiti cerkev, ali nisem mogel. Počakal sem konca. Navdušeni duhoven je z gorečimi besedami grešnike opominjal k pokori. Tudi meni je genil hudobno serce, ki je ječalo pod težkim bremenom prijateljevega umora. Vest se mi je prebudila in opominjala me, naj se spravim z Bogom. Zastonj sem ta božji glas dušil v persih. Po dnevi sem sicer potolažil in omamil vest, ali toliko hujše se je oglašala po noči. Prišel je veliki petek. Mene je neka moč gnala k propovedi k sv. Petru. Govoril je ravno tisti duhoven, kteri prešnjo nedeljo, duhoven Patrik. Usmiljena očetova roka je hotela rešiti mojo dušo. Zjokal sem se zarad svojih grehov in obljubil, da se hočem šc ta večer spraviti z Bogom. Sklenil sem spovedati se duhovnu, po kterem mi je govoril Bog. Ali tudi takrat sem vbogal le na pol. Vedil sem, da bode moja spoved grozna, zato sem čakal naposled in čudni čutje so mi stiskali serce, ko sem klečal pred križem blizo spovednice. Že pozno na večer je tudi name prišla versta. Pokleknem in začnem praviti spovedniku, kaki grehi mi teže vest. Mnogo jih je bilo velicih groznih! Ali naj večega sem hranil do zadnjega in tu sem povedal, da sem umoril prijatelja. Dobro sem vidil, kako se je ljubeznjivi duhoven izgenil. Spoved jc bila pri koncu , ali to se ne da dopovedati, s kakovo ljubeznjivostjo in kako usmiljeno se je obernil k meni. ,,Ti si tedaj ubijavcc! tako je djal. Ali koga — zakaj — kje si ga ubil? Ne boj sc! Spomni se na skesanega razbojnika, povedi odkritoserčno, skesaj se, ohrani si dušo: Bog, tvoj odrešitelj, usmilil se bode nad teboj!" Tako me jc z milim glasom pregovarjal in jaz sem obstal. Ubogi duhoven Patrik jc spoznal in preveril sc, da sem jaz hudobnež nalašč umoril prijatelja in za to terpi njegov brat. Začel me je prositi, naj bi roditeljem ranjcega prijatelja povernil ukradene novce, naj bi verjetno dokazal sodnii, da je jetnik nedolžen. — Ali vse zastonj! Kar slišati nisem hotel o tem — novci so mi cili raalik! Kaj pa še le, ko bi imel vradu oznaniti jetnikovo nedolžnost, samega sebe dati mu v roke in tako sled pokazati za pravim ubojnikom. Zato sem imel premalo moči. Mislil sem oslcpljence, da je dosti, da sc le spovem svojih grehov! Verniti, pokoro delati za greh — oh! o tem nisem hotel kar nič slišati. Vse besede in prošnje žalostnega duhovna niso nič pomagale. Delj ko pol ure me je nagovarjal, pa vendar ni nič opravil. Le toliko me je cenil, da bi Boga prosil za milost in jutri večer zopet prišel, češ, da danes mi ne inorc dati svete odveze, ko bi tudi vsemu udal sc. Dva mojih grehov sta bila taka, da jih sme le vladika odvezati, ali pa tisti duhoven, kteremu vladika da oblast in sicer vselej posebej. Tako sva se ločila. Jaz sem obljubil, da pridem jutri večer zopet k njemu, on pa me je tolažil, da bode z mojim težkim bremenom precej zjutraj hitel k vladiku. Vso noč nisem zatisnil očesa. Nikjer nisem imel pokoja. Bal sem se, da me ne bi izdal duhoven. Že sem hotel skrivaj izbežati iz Dublina, ali neka viša neznana moč me je zaderžala. Ko se je zmračilo , spet me je gnalo v cerkev k sv. Petru. Tako rekoč nehote sem šel po Ave-Marii k duhovnu Patriku. Bal sem se sicer stopiti v njegovo sobo, ali moral sera. Oh, zakaj vendar nisem takrat vbogal! Dobri gospod je milo jokal. Zadnji čas je že bil, da bi bil rešil dvoje življenj. Prišla sva bila v kaplanijo; duhoven Patrik mi je pomignil, naj sedem, potlej pa je šel v drugo sobo precej zraven in tam nekoliko pomolil. Vernivši se, podal mi je bil list, ki ga je bil sam pisal vladiku, potlej pa odgovor na svoje pismo. To in uno je bilo polno ljubezni in milosti do mene. Posebno me je bilo genilo vladikovo pismo. — Da, še dandanes so mir sercu besede, s kterimi je dobri vladika opominjal duhovna na svojo dolžnost, naj si pridobi mojo dušo. Kolikor se spominjam, tako-le je bilo: „Sin moj v Jezusu Kristusu! Tvoj list me je razveselil, pa tudi razžalostil. Najprej hvalo Bogu, da tvoj brat nedolžno terpi, da ni s tujo kervjo oskrunil meča, ki ga je podedoval po častitljivih sprednicih. To me je jako razveselilo. \ endar pa tudi mene skli tvoja rana, mili moj sin! Čutim, kako ti težko de, ker celo z besedo ne smeš pomoči svojemu nedolžnemu bratu, in ko bi ga tudi že vlekli na morišče ne. Le z očesom ne smeš migniti, da bi izdal morivca. Saj veš, da ti je cerkev na veke zapečatila usta takrat, ko ti je dala moč svetega Duha, da grešnikom odpuščaš ali pa zaderžuješ grehe. Upam v Boga, da ti je smert milejša kot življenje oskrunjeno z grehom in zato sem preverjen, da s spovednira zamolčanjem si doboš mu-čeniško krono. Kar se tiče nesrečnika samega, prizadevaj si, da si pridoboš njegovo dušo. Ako se uda božjemu glasu; ako ne pripusti, da bi se smertjo tvojega brata nakopal si nov umor; ako je pri volji, poverniti ukradene novce: daj mu sveto odvezo, če ne, pa ne. Prosi in zaroti ga tedaj, naj se uda pravici. Ako si pa ravno hoče ohraniti življenje, ki mu bode gotovo težko breme, naj pred pričami dobrovoljno dokaže kje na tujem, da je tvoj brat nedolžen. Ako te vboga, naloži mu za pokoro to-le: Eno leto naj ne je mesa in ne pije nobene napravljene pijače; vsak dan naj moli nekoliko spokornih psalmov, potlej pa spravljenega z Bogom pusti od sebe. Ako sc bode pa branil in terdovratno ostal v ne-spokornosti, pa vedi moj sin, da moraš sodbo prepustiti edinemu Bogu. Ti ne smeš svojemu bratu ohraniti življenja. Tvoje dolžnosti so svetejše. Tebe čaka mu-čeniškaslava: moli pa molči! Naj na tem svetu ne izve nihče, niti brat niti mati, da poznaš pravega morivca. Sicer smeš reči njim in vsemu svetu, da si preverjen o bratovi nedolžnosti, ali več pa besedice ne. Pa saj to veš vse; jaz te le zato spominjam na to, da bi te po-krepčal v Gospodovi službi. „Taceat etsi moriturus — molčati, ko bi tudi moral umreti!" to je tvoje geslo! Bog, ki te tako zgodaj nenavadno in hudo izkuša, ima za te že tudi mučeniško krono pripravljeno. Le terdno stoj, da z Bogom in za Boga zmoreš nad svojim telesom in kervijo. Jaz pa molim in bodem molil za-te. Ako Bog da, jutri zjutraj te obiščem. Poterdil te bodem in molil s teboj. Milost Gospoda Jezusa Kristusa bodi s teboj in njegov pokoj naj vlada v tvojem sercu! Jarolim." (K»ne<- sledi.) Ogled po Slovenskem in dopisi• Iz Ljubljane. Iz sporočila dunajske glavne bratovšine vednega češenja presv. R. Telesa in za lepšanje ubožnih cerkva razvidirao, kako se veselo razširja ta bratovšina po avstrijanskih deželah. Ce primerjamo naznanila vsih drugih s sporočilom naše bratovšine, kterega ima danes „Daniea" na čelu, najdemo veselo prikazen , da naša po številu udov prekosi vse svoje sestrice, razun une v Pešti, ktera ima 2<.M) udov več ko naša, kar pa ni nič čudnega, ker jc po vsem ^ladjarskem razširjena. Po dohodkih je pa tudi med vsemi tretja v versti; celo dunajska glavna družba ima samo 735 gld. več dohodkov memo ljubljanske, akoravno dunajsko podpira naj viša gospoda, k naši pa zgolj borno in revno ljudstvo prinaša svoje krajcerčke, in drug nobeden. Te številke so pač kej lepo spričevalo za naše verno ljudstvo, kakor jc tudi letošnja razstava djansko pokazala lep napredek. Počastili so letos bratovšino razstavo tudi mil. naš knez o škof sami, si ogledali vse reči, pohvalili trud in gorečnost naših gospa, ki si toliko prizadevajo za božjo čast, in bra-tovšini podelili 100 gold. — Poslednje 11. sporočilo r o k o d e 1 s k c d r u ž b c pa nam kaže, da letos družba sicer ni mogla tako napredovati, kakor je želela, da pa tudi ni kaj zaostala; tega pa ni nikakor kriva družba sama, ampak preža-lostni stan obertnijski v zadnjih letih. Nc pomnijo še leta, da bi bilo toliko rokodelskih pomagavcov zavolj pomanjkanja dela popotovati moralo; 87 udov ptujili kat. rokodelskih družeb je prišlo v Ljubljano in jo zapustilo— brez dela. Vpisalo se jih je letos 41 družnikov, Ljubljano jih je zapustilo 27 — tako da ima družba sedaj 51 udov (20 ptujcev pa 31 domačih.) Lepo so se vadili tudi letos rokodelski družniki skupnega prijateljskega in bratovskega življenja, lepega vedenja itd.; učili so sc pa tudi marsikaj druzega koristnega in prijetnega n. pr. zgodovine, številjenja, naravoslovja, pisanja, slov. jezika, z lepim vspehom posebno slovenskega in nemškega petja. Razun tega je dajala družba svojim udom dovelj dušne hrane po svoji bukvarnici in po 10 časopisih, slovenskih pa nemških f ktere so gg. založniki večidel brezplačno poklonili l in jih vadila varčnosti pa dobrega gospodarstva po družbinski hranilnici, v ktero so udje letos vložili 353 gold. 85 kr. in iz nje vzeli 184 gld. 41 kr. Udje plačujejo po lOnkr. na mesec v družbino bla gajnico, ta donesek se je pa stekal v družbino matico, ktera ima z obresti vred 1010 gold. Stroški (24li gld. 73. kr.) so se poplačali z ostankom lanskega leta pa z dobrotnimi darovi (J 88 gl.), kteri so med letom od več strani došli družbi iz blagih rok. Nadalje bode dobila družba še tudi iz zapuščine umerlega kanonika P«>klu-karja 100 gld. Tudi je poslala neka neznana dobrotnica 100 gld. s tem namenom, da sc porabijo za vstanovitev prenočišča za popotvajoče rok. družnikc, kterega pa skorej ne bode mogla družba poprej napraviti, da bo imela svojo lastno hišo, po kteri tudi že dolgo hrepeni, in k temu naj bi ji pomagali blagi dobrotniki! Zlasti v poslednji volji ali oporoki, ako kteri ne vedo, kam bi namenili kaj svojega premoženja, naj kat. rokodelske družbe ljubljanske ne pozabijo. — Minule so lepe Smarnice, ktere so sc obhajale po vseh cerkvah letos, tudi pri sv. Petru, dokaj obilno in gotovo po mnogih keršanskih hišah. Nadjati se smemo, da ne bodo brez sadu. Morebiti nam sprosi Marija, pomoč kristjanov, ljubi mir in nas Bog na njeno prošnjo ovaruje hudih in strašnih nasledkov, kakoršne ima navadno vsaktera vojska. — Pervega majnika, piše naš Peregrin iz Ake (St. Jean d'Acre 4. majn.) do svo- joga preč. g. fajmoštra, ko smo jezdili po samotah od Iiej ruta proti Dair-el-Kamru. glavnemu mestu Druzov, mi je bilo celi dan tesno pri sercu, ko sera mislil, kako lepo in prijazno se danes Šmarnice doma prično. — Ko smo Božjo pot po sveti zemlji dokončali na imenitnem hribu Karmelu, kjer sem se v karm. bratovšino zapisal, smo se prepeljali iz Kajfe v Bejrut na parobrodu, kamor smo prišli 28. mal. travna. < Mraenil sem se potem še skoz nekdanjo Fenicijo ob morji popotvati in viditi deželo I Iruzov in Maronitov, Sajdo ali Sidon, Sur ali Tirus, iu Ako, kjer smo ravno zdaj: od tod grem k Tiberja-škcniu jezeru, potem v nektere druge kraje in dalje v Damask, na Libanon, k Cedram ter pridemo okoli 24. majnika nazaj v Bejrut, kjer bom šel na morje, malo v <'arjigrad, če bo mogoče, in potem domu z Božjo pomočjo ... V sredi ali proti koncu rožnika upam domu priti — Silo veliko častitljivega in svetega sem vidil, marsikaj veselega sem slišal, kar za zdaj ne morem popisovati, zlasti ker zdaj zdaj morem spet iz sobe k Na-zareškim sestram k litanijam in k Smarnicam k katoliškim Maronitoin, kjer je vse arabsko, rožni vence, pete litanije, drugo petje, pridiga, blagoslov s podobo Marije Device. Po vsih mestih imajo Šmarnice: pa latinskih katoličanov je v teh krajih večidel malo, ma-roniških in greških nekaj več. — Čudno je s tem Verri-tom, da je fanta nazaj pripeljal, kakor mi je v Jeruzalem pisal: ne vem kaj in kam bo z njim?... Jaz sem prav zdrav, hvala Bogu! Dobro mi tekne popotvanje, akoravno je težavno, da le duh malo počiva ter se glava iu oči nekoliko okrepčajo. Sem pa tudi že skorej pravi divjak z veliko brado in zarujavel v obraz kakor Arabec! itd. — Veseliti mora vsakega pravega rodoljuba, da so presvetli cesar poslavili našega mnogozaslužnega rojaka gosp. F. Terpinca, predsednika kmetijske družbe, res velikega dobrotnika Kranjske dežele in mnogih domačih naprav s tem, da so mu podelili viteški križ Franc Joz« tovega reda. Slava! Iz zgornjega Tuhinja. -J- V pondeljek o 2 popoldne g. Jakop: Kako lepa in imenitna je ljuba sra-m«./.ljivo>t, čistost in nedolžnost: kako gerda in nespodobna pa nečistost: kako naj keršanske deklice sramož-Ijive bojo v nosi, hoji, v besedi in djanji, kako naj čiijej.. na svoje oči, ušesa iu jezik. i > :"». gosp. Anton od nebes , v čem je njih veselje. Kaj bi inogh- sosebno dekleta storiti, da bi se nebes vdeh žile. (Obhajajo se po navadi pri misijonu le na zadnje, le kader kdo želi zavoljo starosti, ali kakega druzega vzroka, se nm posebno tudi postreže: in tako so bili včeraj in dans nekteri še le zvečer o 7 pri sv. obhajilu. • \ torik o •'» zjutraj g. Anton: Bog je neskončno dobrotljiv. njegove dobrote bi mogli spoznavati in mu hvaležni biti. — Bog je povsod pričujoč, Boga bi se mogli bati, greha se varovati, ali mnogokrat se ne godi tako. marveč mu hritko terpljenje le ponavljamo. Kej globoko je pridigar poslušavcem segal v serce, ko jim je popisoval, kako da inalo Jezusu hvaležnost skazujejo, temuč ga le bičajo, s ternjem kronajo, na križ pribijajo. 11.: Jezus nam je dobrotljiv, ker je za nas umeri: ker nam je zakrament presvetega Rešnjega Telesa postavil. Za toliko dobroto bi mu mogli hvaležni biti, toda toliko jih je, ki clo božje rope doprinašajo a» ki nimajo nobene prave žalosti ali grevenge: bi ki k v« »je grehe nalaš zamolčujejo; cj ki nobenega pravega sklepa nimajo, svoje življenje poboljšati. O J popoldne g. Jakop: Kako imenitna je ljuba ponižnost. Kako da naj bojo ravno dekleta ponižne v besedi. v hoji, pri delu. v djanji. Kako lepo plačilo da jih čaka. če bojo v resnici ponižne se ohranile. O 5 zvečer gosp. Anton: Vaše eksercicije gredo k koncu. Jutri bote šle k sv. obhajilu, potlej pa na svoj dom. Kako se vam bo zdaj godilo? Kako, s kakšnimi sklepi bote to pot nastopile? Bodite stanovitne: zaupajte v Boga, v Jezusovo neskončno zasluženje. Nikar Marije, svojega angeljvarha, svoje patrone ne pozabite; kakega patrona p. sv. Alojzija, sv. Stanislava si izvolite. Sosebno naj vam bo Marija priporočena, ko vas bo žalost napadala, skušnjave vara nagajale, bolezni nadlegovale, britkosti stiskale, se zaupljivo k njej zatekujto. V sredo o 7 zjutraj: Kakor oče, ki se mu zadnja ura približuje, svoje otroke k svoji postelji pokliče, da da jim nektere nauke podeli, so dans pridigar g. Anton s svojimi poslušavei storili, ter jih k stanovitnosti opo-minovali. Da bote pa ložej in bolj gotovo stanovitne, se varvajte a; greha ne le sraertnega, arapak tudi odpusti ji vega; varvajte se b) nevarnosti in priložnosti, ki vas v greh napeljujejo; c) molite pridno ne samo zunanje: Očenaš, Cešenamarijo in druge take molitve, ampak še bolj in rajši znotranje. Molite ena za drugo; molite za svojo faro; svoje predpostavljene, za sv. Očeta Pija IX; d i vojskujte se s sovražniki svoje duše: «) s hudim poželenjem, j) hudobnim duhom, y) z njegovimi pomagači, d) hodite pridno k spovedi, prejemajte vredno sv. obhajilo; sicer pa nikar no pozabite, da Gospod po-tertoga, skesanega serca nikoli ne zaverže. O je bilo splohno sv. obhajilo. Domači gospod so slovesno duhovno opravilo imeli, po svojem obhajilu, mašni plajs odložili, se k dekletom obernili, in tako ginljivo od njih sreče v priliki od povabljenih k večerji govorili, da so vsim solzo veselja v očeh igrale. Trije gospodje so skorej celo uro po cerkvi v kej lepem redu klečeče obhajali. S Priliove 16. maja. Ravno smo sklenili sv. misijon na Prihovi v Konjiški dekanii na Štajerskem ; zatoraj hočem v naglici nekoliko od njega naznaniti pre-blagi Danici! Bilo je veliko dela, pa tudi upam v Boga, da ne zabstonj. — Napovedano je bilo že enkrat v vašem listu, da bodo Jezusovei pri nas obhajali sv. poslanje o svojem času. Oni zlati, izvoljeni čas smo imeli od 8. do Iti dne maja mesca v spomin stoletnega obstanka Prihovske fare. In ker so čast. gospod fajmošter Janez Pevec toti čas ravno obhajali tudi svoj imendan in pa 50. rojstni god, — jo vse to slovesnost še nekako povzdignilo. Bil je to res prijeten čas, bili so dnevi duhovnega veselja in zveličan ja. Vodila sta pa ta sv. misijon oo. gospoda Doljak in Valjavec, ki sta prišla iz daljne Slavonske, iz Požege, ki stoji na turški meji. Pervokrat po skorej stoletnem premolku so Jezusovei v misijonskem poslu stopili na slovensko zemljo, pervokrat povzdignili zopet svoj glas iri mislim da ne bode zadnjikrat, kajti začetek je bil srečen. Prikupila sta so gospoda vsem s svojo ponižno obnašo, veliko gorečnostjo in tudi s svojo lepo slovensko besedo, s katero sta navdušeno oznanovala besedo božjo. Vse ji je rado poslušalo. Govorila sta pa tudi prepriČavno, na drobno, jasno razkazovala vsako resnico, kakor je že to znana navada oo. Jezuitov. Kakor dva serčna keršanska junaka, vredna sinova sv. očeta Ignacija, napovedala sta vojsko vsem pregreham in z ostrim močem besede božjo razsekovala terdovratne serca človeške. In če le kamnito niso bile, morale so se omehčati po veliki milosti božji, ki je tote dni obilno rosiki na nas. Vidilo so je pa tudi gospodoma, da sta z zadovolj-nostjo in velikim veseljem govorila, ker sta vedno pred seboj imela neštevilno množico, ki ji je zvesto poslušala. In res moram reči, da tudi ljudstvo slovensko spoznalo je čas svojega obiskovanja iu kaj nam je v zve- ličanje. Ne samo verli Prihovljani, ampak tudi iz vse Konjiške dekanije in od vsih krajev bližnjih in daljnih so trumama v cerkev prihajali — vdeležit se milosti sv. misijona. Vzlasti jih je bilo veliko na tisuče v nedeljo, ko smo imeli slovesni sprevod s sv. Rešnjim Telesom in pa danes, ko smo stavili sv. misijonski križ. Tudi spovednikov bilo je veliko, zadnji dan celo 32 gospodov skup. Bilo je več tisuč obhajanih, veliko grešnikov zdram-ljenih in poboljšanih, veliko žalostnih potolaženih, mlačnih spodbujenih, pravičnih poterjenih in — kdo more našteti vse milosti in čudeže, ki se o taki priliki godijo v znotranjem človeku! Poseben sad sv. misijona je tudi, da sta čast. očeta v fari Prihovi vpeljala društvo : apostolstvo molitve, ki je menda na slovenski štajerski zemlji pervo, in od sv. Očeta z velikimi milostmi in odpustki obdarovano. Upam, da se bo to koristno društvo od tod razširilo po vsej naši škofii v veliki prid vsih štajerskih Slovencev. Vpeljala sta tudi družbe po raznih stanovih, za deklice, mlaaenče, matere in očete, ktere družbe bodo varhinje Prihovljanov pred padcem v stare pregrehe. Bog daj in ljuba Devica Marija naj sprosi, da bode veliki trud misijonarjev v časno in večno srečo verlih Prihovljanov in vsih drugih vdeležnikov! Častita gospoda misijonarja ostaneta šc do bin-koštnih praznikov tu in potem se verneta na svoj dom v daljno Požego. Angelj Gospodov naj ji spremlja po vsih njunih potih! — Ii Maribora, t (Zastran književne zapuščine Slomšekove.) V listu 33. „Slovenca" smo či-tali naznanilo, da hoče knjigar g. Ot. \Vagner v Ljubljani izdati „vse zbrane spise Slomšekove v 2 zvezcih." — To naznanilo se nam nekaj čudno dozdeva, ker sc spomenuti g. knjigar ni oglasil poprej pri dediču pokojnega knezo-škofa Antona Martina. Naj toraj povemo, da vsa lastnina in tedaj tudi književna zapuščina za-merlega Slomšeka je naslednikov a, torej sedanjega mil. knezo-škota; da pa tudi pokojni škof pri onih delih, ki so že natisnjene, lastinske pravice knjigarjera odstopili niso, toraj se je vselej poprej poprašalo, preden se je nov natis izdal. Sedanji mil. knezo-škof so pa slovenske spise Slomšekove ravnateljstvu duhovskega semenišča v last izročili, kakor je isto ravnateljstvo tudi prevzelo izdavanje ,,Slomšekovih Drobtinic." Toliko glede^ pravne strani v tej stvari. Čudno se nam dozdeva ono naznanilo tudi zato, ker ni imenovan ob enem tudi vrednik, ki ima knjigarju „spise Slomšekove'4 pripravljati. Menda ni treba dokazovati, koliko je pri izdavanji knjig po smerti pisatelja ležeče ravno na vredniku, ki mora popolnoma na-mestovati pisatelja samega, toraj dobro poznati njegovega duha, okoliščine in razmere, v kterih je pisatelj živel in delal, ako hoče delo na dan spraviti, ki je po duhu zamerlega pisatelja. Dokler tedaj prepričani nismo, da je izdavanje Slomšekovih spisov v pravih rokah, se tudi početja tacega veseliti ne moremo, pa tudi poroštva nimamo, da bi Slomšekove dela autentiške v vsakem oziru izhajale. Tudi mislimo, da sedaj še čas ni, vnovič izdavati Slomšekove dela, ker se tako vse dobo 1)ri knjigarjih; nenatisnjenega pa je le malo več. V od->oru za Slomšekov spominek se je že misel sprožila, za slovesnost, ko bodo spominek postavljen , pripraviti tudi kako lično knjižico: pa kaj in kako, se še dogovorilo ni. Tega pa naj bo slovenski svet prepričan, da karkoli se izdalo bo „SlomŠekovih spisov," bo vse služilo blagemu namenu, v kterega se je književna zapuščina ravnateljstvu semenišča izročila. ki bode radovoljno podpiralo vsako dobro djanje pri izdavanji Slomšekovih del. — 11 Tersta. Škofijski list mesca malega travna ima lep spis o duhovnih vajah (de exereitiis spiritualibus), II. psalm z razlagovanjem, pesem za vnebohod, in nektere določila (n. pr. de usu pilcoli in deferendo Viatieo; reduetio numeri missarum pro populo applicandarum; decretum de habendis eollationibus inagistrorumj. Kaj je hej novega po širokem sreiu f Avstrija. Na političnem obnebji se kaže berljava lučica miru, kongres ali vladarski shod, kterega hočejo velike vlade sklicati, da sc poravna prepir. Italija potrebuje še nekaj časa, da se popolnoma oboroži, in toliko časa se bodo tudi pripravljali za kongres, potem se bodo pa udarili, kakor je bilo 1. 1*59. Pred vsem bi Avstrijo radi spravili v take zadrege, da bi vojsko začela in potem bi jo dolžili napada in krivice. Napoleon je v mestu Auxerres-u očitno rekel, da sc mu gnjusi nad pogodbami 1. 1*15. S tem je očitno povedal, kaj da namerjava. Na tihem pošilja vojsko in vojskino pripravo na mejo proti Talijanskemu in Nemškemu, da bo na vse strani pripravljen. To je naj bolj žalostno in milovanja vreano za Nemčijo, za Avstrijo in Prusijo. da nobena teh vlad, če tudi zmaga, ne bo imela koristi od te vojske. Gre tudi Avstrija za Nemčijo v boj, vendar iz boja pride le kakor Avstrija. Dvakrat v 15. letih je šla Avstrija za Nemčijo v boj, dvakrat so jo popustile nemške deržave. Nevarno je v tretje skušati, ('e Prusija zmaga, Avstrija zgubi svojo prevago na Nemškem; po dolgi vojski dobi tudi Nemčija vso drugačno podobo, in Avstrija ostane le samo avstri janska deržava. Prusija pa je preveč potrebna sovražnikom Nemčije, da bi jo pustili uničiti. Nemški knezi, ki so še v zvezni seji 9. u. m. večjidel stali na strani Avstrije, jeli so žc omahovati: Avstrija se sme le zanašati na Saksonsko, Bavarsko, Virtemberško, pa tudi te bi odstopile, ako jim Francija obljubi, da jih varuje Prusa. L. 1815. je res dobila Avstrija po historični podlagi prevago na Nemškem, a takrat jc tudi gospodovala po vsi Laški zemlji. Odsihmal se je veliko premenilo, število prebivavcov v Prusiji jo skor polovico veče «»<1 tistihmal; s svojimi nemškimi deželami je Prusija toliko močna, kakor A v strija s svojimi. Obertnija in kupčija in denarstvene zadeve so boljši na Pruskem kakor pri nas. Avstrija jc zgubila svojo zaveznike na kopnem in na morji. Prusiji se pa tako rekoč samo oela. Zedinjcna Italija je njena naravna in naj zvestejša prijatlica, ker korist ji združuje. Zato pa je Bismarku tako greben zrastel, zato tudi pravi, da Avstrija žugaje Italiji žuga tudi Prusiji. Ue Avstrija zmaga na Laškem, Prusija ni več nevarna; če Avstrija hoče vpliv imeti na Jutrovem, mora tudi v oblasti imeti bregove jadranskega morja. Iz Italije se ne more umakniti, da se ne umakne ob enem tudi iz Nemškega, in da bi ohranila prevago na Nem škem, mogla bi povsod in zmirom zmagovati. Tako spe -liana in strudena bi pa vendar le Napoleona morala poslušati. Kako zelo bi bilo tedaj želeti, da bi se poravnala s Prusijo, če bi ji tudi prepustila veliki zvonec na Nemškem. Laško. Kakor se kaže, so bili v Barlcti protestanti prav sami krivi, da se je ljudstvo vzdignilo zoper nje. V god sv. Jožefa sta dva protestanta zasmehovala kat. pridigarja na prižnici in eden jc pa pred cerkvijo ljud stvo hujskal zoper mašnike. Kaj čuda, da se je ljud stvo potem vzdignilo in razsajalo. — In od tega nismo nič brali v listih, kteri so hrup tako popisovali, da so Človeku kar iasje po koneu stali. (Papeževa oblast neogibno potrebna.) Napoleon III je v svojem zadnjem govoru izustil tele besede: „Potrcbno je, da se ohrani in spolnuje pogodba I2§ lf>. sept., pa neogibno potrebna je tudi oblast papeževa." Mož jo je zadel, pravi neki frane. list resnično: Tudi posvetna oblast je sv. Očetu potrebna per-vič za rimsko mesto, da ostane kraljica mest, potem za Laško spi ob, ker posvetna oblast Pijeva pa prostost in neodvisnost laške dežele ste tesno sklenjeni. Neogibno potrebna je posvetna papeževa oblast tudi za vso Kvropo, kajti «edanii katoliški Rim je za Evropo to, kar je bil stari, paganski — on veže in zedinjuje dežele vsega sveta. Potrebna, neogibno potrebna je posvetna oblast namestnika Kristusovega za Napoleona samega. Kakor je Napoleona I sreča zatonila tisti dan, ko je v ječo odpeljal Pija VII, tako bi tudi sedanja Napoleonova zvezda teniueti jela z dnevom, ko bi svojim sovražnikom v roke padel Pij IX. Potrebna nad vse je papeževa ob-la-t vsem vladar jem: če pade naj starši prestol na zemlji in najveličastnejši, se tudi nobeden drugi dolgo zderžal ne bo. — Laški listi pripovedujejo, da sta blizo mesta Reggio v Calabrii prišla dva žolezničarska vradnika letošnji veliki petek v neko kerčrno in tirjala mesa. Kerčmar se izgovarja, da je danes velik post in da na ta sveti dan tudi pri mesarju ni dobiti mesa, ali naposled jima je vendar moral napraviti pišanca. Smo jajc in grozno preklinjajo se vsedeta za mizo in kmalo si zmislita brez-božnika strašno hudobijo. S name ta namreč s stene britko matro, jo položita pod mizo na tla in krohotaje se — mečeta kosti vanjo. Pri tako strašnem početji ni mogla izostati očitna kazen božja. Enega je v tistem hipu, ko jc vzdignil roko, napadla siina bolečina v životu, jel se jo zvijati in po njem je bilo v malo trenutkih; druzega je zadel tudi koj tam mertud. Zavedil se je sicer še, ali ostal jc pohabljen in lazil bo po zemlji — v dokaz očitne božje kazni! V Monakovem so se nedavnej v mestnem zboru pogovarjali, kako po deških šolali zrak zboljšati. „Cemu to, sc oglasi neka modra glavica; kdor je terdnega života, prestane že tudi v slabem zraku, piškavci pa če prej umor jo, boljo jc!" — Nc bili bi mislili, da je še kak Likurg na svetu! Belgija. V Britssel-u so sc imeli zbrati besni-čarji ali trajmavrarji, da se posvetvajo, je li Bog ali ne, kakor se je že poprej bilo zgodilo v Parizu. V Belgiji ima to tudi svojo politično stran: v poslednjih časih jih jc mnogo določno radikalnih pristopilo v bez-nicc in stari liberalci, ki so do sedaj gospodovali v ložah iu se jih posluževali pri volitvah za svojo stranko, so boje novih udov, da bi ne zgubili svoje veljave pri trajmavrarjih, ko bi radikalci vodo na svoj mlin napeljevali. Ker so ti nasprotniki popolnoma nad vsako vero, bi pa ti liberalni učenjaki radi vero v Boga zato imeli, da hi odvračevali une od svoje njive. V loži ,,Ami plii-lantropcs" je odgovoril stolnemu mojstru nov ud na vprašanje: ali veruje v Boga? kar na ravnost, daje bogotajec, in da si ravno mu jc ,,< 'astitljivi" to reč hotel pojasniti, da tukaj se ne govori od Boga, kakoršnega ina.-niki oznanujejo, ampak od stvarnika vosoljstva, vendar ni hotel kandidat kar nič poterditi. Peljali so ga ven, da bi *e mojster s svojimi posvetoval o njem, in sklenili so, da naj sc sprejme brez navadnih vprašanj. Zrel je pač dosti! V Parizu se jo vstanovila družba učenih izmed katoličanov, protestantov pa judov s tem namenom, da so»tavi iu izda tako sv. pismo, s kakoršnim bi bilo vsem tem veram vstreženo. Katoliški družniki (med njimi je nekaj prav dobro znanih in učenih mož n. p. o. Ilvaeintlie, Gratrv, Montaleinbert» so pervi spoznali, da ne more nič biti s to poskušnjo, in so odstopili. Tako se je razbilo to zares nekako čudno - čudovito početje. Huhoeake spremembe. V ljubljanski škofii. V Doberničah je sedanji farni oskerbnik gospod Matija Marolt za fajmoštra poterjen. V lavantinski školii. Gospod Fr. Kranjc, dosedanji vikar v Ptuju, je postal župnik pri sv. Marjeti blizo Ptuja; g. Blaže Rotnik pa župnik pri sv. Marjeti blizo Laških toplic; vikar v Ptujem g. And. Vuk, in mesto njega pride za kaplana v Ptuje g. Mat. Rolaj mesto njega v šent Jur na Savnici g. Jož. K u k o v e c iz Frama, in tje g. Šini. Pihler, do sedaj v pokoju. G. Jan. C o ca j, do sedaj v pokoju, pride za kaplana k sv. Jakopu v Dolu. — Umeri je g. dekan J. Keše 23. maj. v Begnah na Kranjskem. Dohodki in stroski za Slomšekov spominek. Skupnimi prejšnjega računa 824 gold. 67 kr., 2 cesarska zlata in 1 križasti tolar. — Gospodje: Pikel , stolni prost v Mariboru 60 gold., Modrinjak Matija, dvorni kaplan v Mariboru za prvikrat 10 gold., Ciringer Jernej, župnik v Pušavi 2 gold., Bi-zijak, duhovni oskrbnik kaznivnice v Gradiški 3 gold., šolarji in šolarce iz St. Jungorske fare 4 gold.; — v LenarČki dekanii so darovali gospodje: Tutek Juri, dekan pri sv. Lenartu v slov. gorieah 5 gld. 25 kr., Šrol France , kaplan pri sv. Lenartu v slov. gorieah 5 gold., Knez Slavoljub, bilježnik pri sv. Lenartu v slov. goricah 5 gold., Blanter Vilhelm, konci-pient pri sv. Lenartu v slovenskih goricah 2 gold., Rob Jožef, pisar pri sv. Lenartu v slovenskih goricah 1 gold., Zarman Franc, pisar v slov. goricah 1 gold., Milošič Mihael, provisor pri sv. Benediktu 5 gold., Poterč Vekoslav, kaplan pri sv. Benediktu 2 gold., Jagrič Juri, kmet pri sv. Benediktu 50 kr., Munda Vido, župnik v Negovi 2 gld., Jančar Frančišek, kaplan v Negovi 5 gold., Fekonja Janez, tesar ▼ Negovi 15 kr., Do-mainko Jožef, kmet v Negovi 20 kr , fara sv. Bolfanka pri Biši 19 gold., gospod Slanic Franc, Župnik pri sv. Boifanku 5 gld., Frančiškanski samostan pri sv. Trojici 5 gld. 10 kr., gospodje: Kranjec Jožef, učitelj pri sv. Trojici 20 kr., Kovačič Peter, podueitelj pri sv. Trojici 50 kr., Mulec Franc 10 kr., Strah Janez, župnik pri sv. Kupertu 5 gold., Stiper Janez, kaplan pri sv. Kupertu 5 gold.. Divjak Jože, župnik pri sv. Ani na Krembergu 5 gold., Lezerer Jakob, tržan pri sv. Lenartu 1 g..Id.. Divjak Jože starši, župnik pri sv. Benediktn 5 gold., v Jurjuški dekanii so darovali gospodje: Kocbek Juri, dekan pri sv. Jurji 1 gold. 50 kr., Urbas Juri, kaplan pri sv. Jurji 3 gold., Koba Matija, kaplan pri sv. Jurji 2 gold., Kraraberger Lovro, župnik pri sv. Križu vise Lotomera 1 gold., Satler Martin , kaplan 1 gold.. Stranjšak , kurat pri sv. Mihaelu v Veržeju 3 gold., Ermenec Franc, kaplan v Lotomeru 2 gold., Lorenčič Franc, župnik pri Maliuedli 1 gold., Klosa Franc, župnik pri Malinedli t gold. 5o kr. , Meglič Franc, kaplan pri Maliuedli 50 kr., Kubin Martin , župnik pri Kapeli 1 gold., Kurnik Jane«, župnik pri sv. Petru v Radgoni 3 gld., RantoŠa Juri, kaplan 1 gold., Ferenec Janez 2 gold., srenja verežen-skega varoŠa 4 gold., Arzenšek Juri, župnik v Žusenm 5 gold., Kajtna Andrej , kaplan v Podsredi 2 gold. Premilostivi kne-zoškof ljubljanski so poslali kot zbirko od deset dekanij 205 gold. 20 kr., iz gotnjegrad^ke dekanije sem prejel 67 gold., iz kanalske dekanije 17 gld. 50 kr., iz voženišne dekanije 69 gld., gospodje: dr. Bleivveis, vrednik „Novic" 51 gold., Pavalee Juri, kaplan v Cmureku 3 gold., Niederhofer, kaplan pri sv. Petru j»ri Otersbahu 1 gold., Kovačič Martin , profesor bogoslovja v Mariboru 20 gold., Kandut, špiritval v Mariboru 5 gold., od mariborske dekanije 102 gold. , člani mariborske čitavnice so darovali s gold. — Skupaj 726 gold. 94 kr. Skupnina vseh dohodkov 1551 gold. 61 kr. — Za poštnino se je porabilo 1 gld. 5 kr., tedaj še ostane čistih dohodkov 1550 gld. 56 kr., •j cesarska zlata in 1 križasti tolar. Opazka Imena dariteljev ljubljanske Škofije, gornjegradske, kanalske, vozeniške in mariborske dekanije in zbirke gosp. dr. Blei-.veisa se bodo prihodnjič oznanila. V Mariboru !. maja 1*66. Dr. Matija Prelog, denarničar.