ftTTATELJIf Protimo, poglejte na it«?i]k« nylon n ko Vala l	poteča. V teh časih
splošne^ ^vnja cen, potrebuje Ust \ _%1ovanje. Skušajte imeti nai ^o naprej plačano.
GLAS NARODA
No. 14 — &ttn
List 8totensl3h flelaveenr AmeriE
25tk lfM at Um F«t Offlw aft New Y*rk, N.
Ad •( Cmtmi «ff March M. 1871.
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 20, 1944 — ČETRTEK, 20. JANUARJA. 1944
VOLUME ML LETNIK LIL
RUSIZMAGUJEJONACELICRTI
^m hn
Bdeča armada je v svoji velikanski petdnevni ofenzivi razbila silovite nemške utrdbe pred Leningradom in raxbTa 7 nemških divizij. Kot pravi Moskva, je bilo v teh bojih ulitih nad 20,000 Nemcev in Rusi so osvobodili nad 160 mest, trgov in vasi.
Stalin jje v svojem dnevnem
povelju oznanil velike zmage okoli Leningrada, poznejša poro«-i 1 a j>o radio pa so |>oročaIa, <Ia je rdt«ea armada pričela eno največjih svojih ofenziv, ki ima za <41 j, da stre nemško obleganje Leningrada ter napravi j>ot za prodiranje proti Baltiku.
Stalin jo rek H, da je rdeča armada premagala sedem na-rij*kih iufa^itorijskiih <livizij nad 1(KI,(XX) mož južno od Orali ienibu uma, 15 milj zapadno od Leningrada in od Pulkova, 10 milj južno od carske prestol i<*e.
Sovjetsko vojno poročilo tu-omenja tretjo ofenzivo n* fronti pri Leningrada in pni vi, da j«> armada generala Kini la A. Me-dieckova v okolici Novuroroda, 100 milj južno od Leti in am da vdrla v nemško črto nad milj na 31 milj dol-gi fronti ter osvobodila nad 80 obljudenih krajev.
Na fro ti t; rli pri Oranienban-mti in Pulhovem je armada generala Leon i« ta A. Govorova napredovala nad 12 milj na 23 tinti dolgi fronti ter osvobodi -la nad SO obljuden'ti i krajev.
Moskovska poročila v prvi vrsti naznanjajo velike zmage na severu, pa omenjajo tudi jriMicrn'a Vatnfina, e<«gwr n nun dn M« Iniri v Dnjeprovem kole-
nu, kjer feltlmanšal von Mann-tstein silovito napada s tanki, toda Rusi uspešno odbijajo vse napade.
Rdec •a armada je dolgo čakala, da vdari na Nemce pri Leningradu. Pred enim letom .so Rusi zlomili nemmiki obroč o-koli Leningrada, ki pa je bil še vedno izpostavljen ognju nemških topov. Celo leto je rusko vrhovno poveljstvo pošiljalo v »mesto vojake in muni-eiuo. Preteklo soboto pa je ta armada vila ril a m pričela svojo mogočno ofenzivo. v katero je vrgla vse, kar je imela na razpolago, težke topove, botn-be, granate in aeroplane, ki so v gostili jatah letali nad sovra žnikom. Tudi ihojne ladje v Finskem zalivu pomagajo kopni armadi.
Nemci pred Leningradom so b i i zakopani 29 mesecev. Nastanjeni so bili globoko pod zcraljo v' prostorih iz jekla in cementa. Kako se je pritW napil«! od O ran ienbauma, poroča vest iz Moskve, ki pravi: "Zemlja je vr«la daljavo več kilometrov in se je dvigala v curkih. Zemlja je letela v zrak od topovskih izstrelkov. Minska polja so eksplodirala."
Nemški ujetniki so bili tako mnamljeni, da niso mogli govoriti.
ANGLIJA PROTESTIRA PRI ŠPANSKI
Angleški vnariji minister Antlionv Eden je z zelo ostrimi lU-sedami posvaril generala Fmneiaeo Franca pred zelo velikimi posledicami, ker se španske čete se vedno borijo na ruski fronti.
Eden je to svarilo izrekel v poslanski Zbornici ob navzočnosti nki n i strskega predhodni-
ka Churchilla in s tako resnimi liesodasni. da je vsakdo ra<-znmel, da je Anglija tudi pripravljena prelomiti diplomat->ke odnošaje s Špansko.
Londonski popoldanski listi so obširno pisadi o nenavadno ostrih besedah vnanjega ministra.
Italjanska fronta
Nemške izgube v Bosni 3-krat večje kot Osvobodilne armade
Glavni stan v Alžiru naznanja, da so angleške čete nenadoma vdarile na 10 milj dolgi fronti ter so se na Jalom v toliko kolikor to dovo-splavih in čolnih iz gumija prepeljale čez Gargliano in onstran reke postavile svoje mostišče. — Ameriški topovi obstreljujejo Cassino in pripravljajo in-fanteriji pot za naskok.
London, 18. jan. — Radijsko poročilo iz Kaira se glasi, da iso jugoslovanski partizani utrpeli tekom zadnjih težkih bojev proti naicijem kakih pet tisoč izgiib, kar je za Titovo vojsko že precej občutna izgulba.
Poročilo tudi navaja, da so bili zajeti dokumenti, ki so navajali nemške številke izgub v tekoči ofenzivi v Jugoslaviji in posebno v Bosni m te številke kažejo, da so nemške izguibe trikrat večje kot partizanske.
Kako težko in naporno je 'bojevanje partizanov, ki nimajo na razrpolago velikih zalog živil in materijala, je raz vi* In o iz dejstva, da ho morali pribiti večino svojih konjev za hrano armade in niso mogli "potem odpeljati s <setvoj težke vojne o-preme, ko so se na ne&aterih mestih umaknili.
Nemci zasedli otok 8 rac
Poročilo iz Titovega gl. stana se glasi, da so nemški marini zasedli otok Brač ob dalmatinskem obrežju, južno od Splita. 'Zavzeli so tudi pristanišče Omiis ofo ustju reke Ceti-nje. Za zavzetje obeli točk so plačali s težkimi žrtvami pravi poročilo.
Partizani so v zadnjem oktobru odbili napad Nemcev na Brač in pred nedolgo j«* bilo fe Titovega gl. stana sporočeno, da so njiegove sile očistile Cetinjsko dolino nacijev. Nemci pa so sedaj očividno pono-vno n tava lil i proti tej važni to-čki, z namenom, da do1>e kontrolo nad dolino reke Celin je.
Poročilo angl. vojnega tajnika
Sir James Grigg angleški vojni tajnik je povedal pred nižjo zbornico, da se od začetka deeem/hra preteklega leta vrši neprestano bojevanje proti Nemcem na celem ozemlju Jugoslavije, izvzemši vzhodno Srbijo. Partizani, je dejal tajnik, zadržujejo v Jugoslaviji v aktivnem bojevanju najmanj 125,000 mož nemške armade.
Zavezniki zalagajo partizansko armado z vojnim materi-
Ko so Angleži prišli onstran Garigliana, *o zadeli na zelo močan odjK>r» posebno pri Min-turmi ob Tirensdcem morju, kjer Nemci pornlbijali za svoj protinapad tanke. Toda Minek angleške armade je bil taki* močan, da. ga Nemci niso mo&li zxlržati in so se morali umakniti.	,
Angl. Šfki radio poroča, da so Angle/i čez Gargliano prope-
ke p rod rli do dve milji. Nemci poročajo, da so Angfleži pričeli ofenzivo z več divizijami in da se 4>oji nadaljujejo.
Fronta ob Garglianu je počivala -skoro poldrugi mesec in sedanji napad je bil izveden r.a treh različnih krajih in si-eer pri Argentu blizu obrežja, drugi pri mostu Caipuia-Rim železnice čez Gargliano, tretji pa blizu vasi Suio nekaj milj
1 ju je jo vojne ozir. vojaške in druge okolščinc, je dejal sir Grigg, ki je tudi rekel, da imajo zavezniki vedno zvezo s partizansko vojsko }>otoin vo-jaškiJi misij in svetovalnih častnikov.
jc tudi dejal, da se je nemška ofenziva, ki je bila za-početa koncem decembra lani na Hrvaškem izjalovila.
Nemški konvoj razbit na Jadranu
lz Alžira došlo poročilo naznanja, da so tekom pretečeue ga tedna ameriški Spitfire-j i in Kittyhawks, ki so operirali na Jadranom, napadli in razbili dva dela nemškega konvoja, ki je vozil ojačanja-ba izvode nje n-emškega načrta izoliranja Titove vojake, kateri hočejo docela zapreti dohod do dalmatinske obali. Partizani namreč dobivajo zavezniško pomoč po Jadranu in jo sami dovažajo ter spravljajo na suho ob dalmatinski obrežni črti. Vest o uničenem nemškem konvoju je podal Associated Press.
Nadaljna vest o zračnih zavezniških napadih (4> Jadranu navaja da je bila zadeta nemška trgovska ladja, ki je bila dobro zavarovana s kamo-flažo. ]»a so jo bistrooki ameri ški letalci vseeno izsledili na vodi blizu SM>enika. V bližini otoka Brač so tudi zadeli tri manjše sovražne prevozne ladje.
Boji v zapadni Bosni
V zapadni Bosni se vrše najhujši boji pri Glamoču, 55 milj južnozapadno od Banja Inke. Brdita (b'tfke se je razvila tudi pri vaisi Mrkonjigrad, kjer se po Titovem poročilu partizani dobro <lrži.jo.
NEMŠKA GROZODEJSTVA NAPRAM JUGOSL. UJETNIKOM NA NORVEŠKEM
Strašne razmere v nemškem ujetniškem taborišču na Norveškem. — Od 30,000 jugoslovanskih ujetnikov, jih je ostalo živih baje samo 800.
Stockholm, 10. januarja. (ONA). — Jugoslovanski partizani, ki so se nahajali v nekem norveškem ujetni-Škem taborišču in so uspeli pobegniti na Švedsko, poročajo tukaj, da stv dairies le še malokateri jugoslovanski ujetniki ostali živi — od približno :^0,()0<) nu^ž, katere <so Xem-
ci privedli na Norveško, jih baje živi komaj Št- približno 800.
ljali tudi tanke ter so od re-dalje v notranjosti Italije.
ŽELEZNICE V RIM RAZDEJANE
lz fotografičnih slik je razvidno, da so razdejane vse že-lozniiške proge, ki peljejo proti severu iz B«ma in katere so bombardirali ameriški težki bomfbniki. Izmed treh glavnih železnic je Se poralbna samo proga, ki prihaja iz Anooaie v Pescaro in po kateri dobivajo Nemci ojačanja in vojawke zaloge proti angležki osmi armadi.
Rimski radio naznanja, da
dne naprave, ko &o zavezniišiki aeroplani bomibardirali predmestja Rima. Governer me«ta je prebivalce x>ozvaI, da varčujejo z vodo, da jhn je ne bo zmanjkalo.
Kongresni od^ek odložil razpravo o predlogi
splošne mobilizacije delovnih sil
Washington, 18. januarja. —
Za ojačanie letalske sile
Washington. — Kongres je odobril predlog, ki določa 281,-060,000 dolarjev za ojačanje mornariške letalske sile ob atlantskem in paoifiikem ofcre-so bile rniioftne rimske vodovo-žju.
Predloga iza sprejetje zakona, po katerem bi bila uvedena oil) vezna sLužba za vse dela zmožne državljane in državljanke od 18 do 65 let starosti, je bila po kongTesnem odseku, ki ima v področju to stvar, potisnjena na stran in razprava o tem je s tem odložena na negotov Čas.
Načelnik odseka Andrew J. May (diem. Kentucky) je dejal, da kongresni odsek za vo ! ja$ke zadeve, ki je položil zadevo na "polico, še ni s tem d ocela zavrgel predloge, kar bi pomenilo, da morda pride na vrsto za debatiranje v kon gresu kdaj pozneje,
Kot je znano je predsednik Roosevelt v isvo jem govoru kon gresu priporočal, da sprejme
to predlogo v interesa vojnega napora in zmage Sedaj pa izgleda, da zbornica predsednikovega priporočila ni upoštevala in dva člana kongresnega odseka sta se izrazila, da bo znaibiti predloga prišla vpoštev samo v slučaju kakega nepričakovano olbsežnega zanstavlje nja produkcije, torej le v slučaju kake veTike staivke.
To svojo izjavo so podali na shodu, ki je bil prirejen v -šolskem i>oslopju v Viggbvliolnm, blizu Stoekliohika, pod ]jokrovi-teljstvom švedske delavske fe-dn?raciji1, in fz dovoljenjem švethkili vladnih uradov.
Na shod je prišlo 50 jugoslovanskih ujetnikov, ki so bili pobegnili iz Norveške. Vsi so pristaši |mrtšziin-ke annade maršala Tita, ter so poslali na govorniški oder delegate, ki so opisovali strahovito postopanja Nemcev napram ujetnikom. V tej skupini so se nahajali jSHbi, llrvati, Slovenci. *<*'rno-gorci in MacedoiH*i. \-seh vero-izpovedali j, rimski katoliki, protestanti in mohamedanei.
Pri po valoval i ><►, da so nem-šk«' SS-čete. ki so bile na straži v taboru, hladnokrvno streljale na ujetnike, katere so uporabljali za tarči pognali ujetnike v neko j^x1-ro, kjer so v vodi plavali kosi ledu. ter jih |w>tem tako |>oko-sili s strojnicami.
Eden od nioliamedancev je pripove«loval. da je videl mi
lastne oči, še v ujetniškem taborišču v Jugoslaviji, predno jo bil sam [»osla 11 najprej v Nemčijo, potean nazaj v Avstrijo, ter otl tarn na Norveško, kako so Nemci pri živem telesu zažgali na stotine Jugoslovanov.	* Prevažanje na Norveško se je začelo leta 1942 v poletnih nie-soclh. Ravn;mje z ujetniki se je i;^K>ljšido nekoliko vsakokrat, kadar jili je dobila v roke redna nemška armada in nadomestila kot straža zloglasne SS-odrlelkc.
Begunoi so izrazili željo, da bi jim bilo dovoljeno, izuriti in pripraviti se na Šveilskem za delo obnovitve, tako da bi jim bilo mogoče čim koristneje sodelovati pri obnovi Jugoslavije, nove in progresivne države, ter, ako le mogoče, organi Večkrat so zšrati pomožno akcijo v prid onim jugoslovanskim ujetnikom, ki so Še živi in -se naliaja-jajo na Norveškem.
Vsi ti nbegli ujetniki so bili pristaši jugoslovanske Tito -Ribar vlade.
Počastitev spomina Jurija Kržaniea v Moskvi
Začetkom januarja 11am je bi^ poslan brzojav iz Moskve, v katerem opisuje Fj<xlor Kanstantinov proslavili večer tekom katerega je bil po Yseslovanski ni o<llK>rti v Moskvi počaščen spomin rojstva .Turiia Kržaniea, velikega Jugoslovana in hrvaškega roduljiflwi, ki je bil rojkn pred -"125 leti. Braoja^io sporočilo slove:
<4 Vscsslovanska
Ženska enakopravnost v Ameriki
V	nekaterih drzavali še vedno obstajajo postave, ki diše po puritaiiizmu in to posebno z oziroin na pravice žensk. X "Timesu" je bilo pred kratkim pisano, da ima n. pr. država South Carolina postavo, ]>o ka teri last u je mož obleko svoje žene.
Pa to je le ena ml mnogih, ki jih je najti v drugih državah unije. Zgodnji ameriški kolonisti so uvedli marsikatero postavo po načinu starega sveta iz katerega so se preselili v Ameriko. V državi Kentucky sme mož zapustiti svo-70 ženo. če pije, ter tudi dobi na tej podlagi ločitev zakona, a nasprotno pa žena ne more dobiti zakonsko ločitev od moža pijanca razen ako more <lo-kazati aktualno, da njegovo pi-jačenvanje nese dol premoženje ali pa ako vsled pijančevanj« mož no podpira svoje družine.
V	državi Oklahomi imajo zakon, ki prepoveduje ženskam izvolitev v visoke javne urade. V državi New Jersey pri-pada zaslužek žene možu. V Kaliforniji, Floridi in Nevadi ne sme žena imeti trgovine ali česa siičnoga na svojo roko. razen ako mož to dovoli ali n-ko dobi posebno sodnijsko dovoljenje.
V	državi New York je skupna lastnina žene in moža v slučaju smrti žene prosta prosta obdavčenja, če pa umrje mož 111 ostane za njim skupna lastnina njeirovi vdovi, tedaj mora ona plačati državi davek.
Tz takih in enakih razlogov bo zelo težavno izenačiti zakone raznih držav v smislu predloženega dodatka k zakonu za žensko enakopravnost.
Vest iz Dunaia
Dunajska Številka Berlinskega lista "Der Voelkische Re obachter*' se pritožuje glasom Office of War Information: — "Povsod moramo srečavati o-ne neprijetne ljudi, ki govore o težavah vojne s posebnim poudarkom. Vedno ponavljajo, da mi nismo hoteli vojne ... in da jih vse te posebne vojne potrebe, in ukrepi sploh ne zanimajo." — ONA
Jugoslovani v Mehiki
Mexico City, 18. -jan. (ONA) Zamotljaji slovanske ]>olitike se zrcalijo v postopanju tmkaj-šnja kolonija Jugoslovanov.
Asocijaicija svobodnih Jugoslovanov je glasovala za mar-saila Tita, in istklenlla. da bo podpirala začasno partizansko vlado.
novinarska služba vam pošilja poročilo poročevalca Kon statu in ova o proslavi v spomin Juriju Kr-žaniču. Velika prireditev v spomin 325-Ietni<-e rojstva Jurija Kržamča se je vršila 20. decembra 1943 v Moskvi, }hk! avspieijo Vsesluovanskega o<l-bo ra. Gostje na tej proslavi so vključevali predstavnike vseh slovanskih ljudstev in sicer pisatelje, znanstvenike, novinarje, ter druge javne osebnosti.
44Boris Datsink, nrlad ruski zgoilovinar, je govoril o življenju in delovanju Jurija Kržaniea. Tekom svojega interesan-tnega govora je podal Datsink v širofleom olbritsu karakteriza<'i-jo tegti vrlega pobornika id'eje za imedsdbojno prijateljstvo slovanskih ljudstev.
'Jurij Kržanič, ki je bil odličen mislec 17. stoletja, je bil pisatelj, kateri je prvi sestavil program skupne borbe «a neodvisnost slovanskih ljudstev. Junij Kržanic je posvetil celo svoje življenje delovanju za vresničenje tega progTama. — Prevajal je znanstvene knjige v svoj materin jezik ter dbiral in oblikoval slovanske slovnice, da pomaga tako preprečiti
ponemčenje Slovanov. (ilol»oko je spoštoval veliko ruisko ljudstvo. Videl je v njeni zgodovin sko sjMisohnost osamosvojenja, ker so se rešili tujih nadvlad ter si vzpostavili neodvisno centralizirano državo, katera naj bi bila v vzgled in inspiracijo v>em ostalim zasužnjenim slovanskim ljudstvom v njih borbi za osvobojenje.
4< Veliki hrv aški mislec je naslovil ognjevite pozive, v kateri h je klical vse Slovane k skupnemu medsebojnemu razumevanju in sodelovanju z Ku>i. Edino v bratskem sodelovanju z ruskim ljudstvom je videl on možnost zopetnega osvobojenja in osamosvojenja slovanskih ljudstev.
''Proti konca prve polovice 17. stoletja je Jurij Kržanič odšel v Rusijo, kot lajik ?n tam deloval za svoje ideje ter spisal tamkaj svoja glavna dela, na podlagi katerih je bil priznan kot samostojen mislec, ki je dejansko doprina^al k stalno naraščajoči ideji jačanja bratskega prijateljstva med slovanskimi ljudstvi in k borbi proti starim sovražnikom Slovanov, riemškim vpadnibom.
'' Govornik Datstak je podro-
bno govoril o širokem delovanju velikega moža in njegovemu izvajanju je sledila vrsta govornikov, ki so poudarjali potn*lH> slovanske sloge in m<»d seboj nega sodelovanja slo van skill ljudstev.
"Hrvatski govornik, Stjepan Ziuič, ki je podpredsednik Vse-slovanskega odbora in znana javna osebnost, je poudaril, tla so Hrvatje še danes zvesti ded ščini Jurija Kržaniea ter se roka v roki (borijo s brati Srbi in Slovenci ter Mncedonci proti nemškemu sovražniku in usu žnjevalcu. Poti vodstvom maršala Tita se v svoji Osvobodilni ljudski armadi bore pod naj težjimi olkolŠčinami že nad dve !»-ti za o^vol>ojtrnje Jngoslavi je vsi narotii te dežele, ki s svojo neprimerljivo borl>o dokazujejo, da se jača in veča mi-litantna »loga slovanskih ljudstev. — Izvajanja Ziniča so navzoči pozdravili z gromkim aplavzom.
*'Po končanih govorih je bil podan velik koncert slovanske glasbe in nastopili so med drugimi tudi godbeni "Umetniki, ki so dobili Stalinove nagrade kakor tudi priznani 1 jnd. umetniki TOSH. Podani so bili tudi ljudski plesa."
"t.t IK S \4tJMMjr —
TlitKSDAY, JANUAKY 20, 1944
i
Si
"GLAS NARODA
mncR »k the raonr___
99
•	k>/ PK>—H i*at>tumin« Oo»l>Wj, 4 A Oorporatlon)
rfikM, Putawti	M«. Tmiui«r; Johnih 1-uteha. Bm.
t *na!&«*. oi Um aor parati on aort »ddi—m of
»It WfftiT 1SU» STREET, NICW XOBK JI* N-
51st Year
• .i«9 r^to-!*" 1» ImouI nrerjr «laj cxorpt Saturday«. Hondaj«
and Holiday*.
l^itluu koail* $7.	Atlvertteentefat on Atxrwmt»nt.
i ZA
ELLO IJ-iTo v LUA UST ZA ZDlitlŽENE VtttAVB IN K AN Al Hi : t. ZA l*t»L l.KTA $.*!.«►; 7.A ČETHT LETA .__
« Iri Naroda' Uliaja taakl dan 1*tz*ihJM »>tx»t, ne«U'IJ lu i>ragnlkoT.
,(| VS NAliODA'*, Z1C MTESr"Uttb 8TKKET. NEW YORK 11- N. V
CHcbM 3—12 U
TUNIS — AFRIŠKO MOSTIŠČE
i »i
KAJ BODO ZAVEZNIKI NAPRAVILI Z NEMČIJO
. iialugy ozjiikov ju Nemčijo poraziti tako teme J j i-.. jir«*<I njimi klečaJa. Nato pa jo l»o treba za dlje t"a-takn tf->no v kl.-i-rtli, cist n<* Ih> mogla več zarožljali
m
..•!a'ki narod oojevil in v njegovi krvi je, <la >e mora n prelivati kri. S svojim >o>edoJiit ki je <lruge naroiliA*-• 'let j.t i ti toletja ne more živeli v miru in prijateljstvu, li. da je am vee, 'kot vsakdo drugi in tla inm sauio on • • \iadati ua .',«*mlji. In to <lomii4-van.ii' nemškega naro-i *» posod, <i;i ji- NVmrija -ko/.i -toht ja priiVla vojn«-t<i. enkrat drir.o -vojo sus«*«1o.
Tunis, afriški podaljšek A-
penruskega polotoka, je za polovico večji, kot je bila sedanja Avstrija, ima dva in pol milijona prebivalcev, in sicer 2,2 milijona i n olia 11 hedance v, približno <>0/mki domačih Judov,.
Francozov, več ko 1(X>.-iKH> Italijanov. 9,000 Malteža r.ov, ki -o tinli večjideR Italijani. ostali so Grki. &panc: in Sinijci.
Po zinairi nad Ivartano je večja polovica sedanjega Tuui sa poklala nunska. Tam, kjer je zdaj puščava in kjer živi krnita i 1,5(M) ljudi nomadov, to j»' blizu Kal-erina in Sboitlo. je takrat bivalo več ko 50.000 ljudi. XVi ozemlju, ki meri 27 tisoč hektarov. <«» izkopali -ko raj 1.100 >1 i-"kal-n i o za olje iz tislili časov, šo dandanes so vr«č kikrciiotrov daVč ohranjeni afcvadukti in pn kopi in ru sovino rimskih, severnoafriških mest Duirirsi in Timrad r^eptis Mairna ali Cezaiea. ki *o ua.;inočnej-a, kar jili j«* 1 »i-!o. I>asi Tu n i- zdaj /e zdavnaj ni voč tako boirat. kot je bil takrat, ko bil rimska a-fri-^ka provinoa. p« .je vmdai med Tunisoin in SJakMun na milijone sadnih dreve> o m m I Tuni^mi :n Tlaijimam«
treba Nemčijo > silo držati v njenih mejah in .ii iu lov.,liti. da * »i	kdaj olmm/.ihi, >o uvideli	pa ;.()(MM> hektarov vino
. hI i \ ki o Mi, kot j»onM-a "Tlie Army and Nav-v | j,rai]ov. "Dolina VedŽerda in V\ .^iiiuytonn, \ T«-lieraim natančno doirovorili,(dolin«* okroar Knfide, Tvaimau;
• •> ptt vojni /-ivezinske armade zibsedle Nemčijo, lin-\ lija ui J^Irusftefie države UkIo imele vsaka po eno
»jastva v Nemčiji, i ,'» tako poroča arm.nini iu mornariški list, <ki je biio i ied predle«lnikoni l»4>o*-« veltom, \Vin>tonoiii Cliurchil-' •nerali imom < *auka.iv4'k*nu dogovorjeno. !.<■ po Kit.ijfXa »foehi <voje ^araizije na •Ia)xnis4c<*ni. da tu-

k;« ne ;iiot-*t;i več oliorožiti. •iiii1 TfiMi-i-velt ie v ?'Voj«jiii fho/jčtieiii govoril po do' ia! da ,)♦ \ p«j\ojnem >v<-tu |>olrel>no vzdržati mir
in s«-ivenii Sahel pa daje/o no izuHMne množine p~» niee. j« č-mena jn ovsa.. V Tunisu raste Ukora j 20 milijonov oljk.
pu~č;i\ ah pa - * pa-eta 2 ml Hjona ovac. «00.000 <_dav dn-t živine. Več ko 50.000 ton trave liafin iz feh «tep izvažajo vsako leto v A mrli jo. k'nr i/4l««ln»ejo iz nie luk>uzi»! pa uir Pri fhtff? ua -o hourata
Vandal i, leta 533 Bizaatinci, lednjič so Arabci zasedli deželo in si izbrali Kairuana za slavno nucsito. Klrižarski po-iod francoske-ra kralja I>udo-vika XT. leta 1270 se je pone-nčil. Karel V. je osvojil Tu-nleta 1535 a čez 40 let je pri-el pod nadoblast sultanov in leta 17^2 se je Bei Ilamuda o-.»tiio.-vojiKot njeurovi pred-1 ni'ki. s< tu»li on preživljal z morskiu* laaboiništvom. Italijan eavaliere Ruffo, je Sini Vhmeda prisilil, da je deželo začel po evropsko urejevati. A poten? je f>i i iz Tunisa ])<Mlpi-ial Kurra Alxl EI Kadra, ki se fe leta 1832 postavil na čelo aiab^l o-herlw tske ob'-ambe z#> per Ptaneoze. m ko je bil A l hI KI Kaditi izdan iti odveden v Franeiio, in je bil arabski odpor končan, j«* |M»stal Tuni- -iMiiiodlto v Pa izu franeo-ki. 15-« * i je izirubil Ta hark o in moral p'r.čati visoko denarno od-škodnino. Ta «N]%fMliiina i*i je po\-y,n čila Oinančno razsulo. K temu -e je pridružilo -e r;iz-k«Aio življenje vladarjev in tako -o b-ta 1^9 glavni upniki
Anirlija. Francija in Italija firevrell tr|»nivo f:nanc. Ko maj -e je začela Italija priprav ljati uri to v prav zaradi svoje jra uspetiiieira delovanja v Tu-Tii-ii da l>i <i jti yti Tla.-tila. -e je temu up!'la Amr'ija. Tt« ni.-a je spet priznal sultana za vrhovneira cro-pinlarja in nm .i«' v tur^ko-m«ski vojni
BUY
UNITED STATES
VAS SAVINGS
BONDS
lAMO

"MAROH OF Dl.MKS" j,-	v kampanji za nabiranj
sklada za Ixxj proti otročki parali^. l>Hi -mo napro-eu . .ia
pridružimo tej kampanji, k;tr tudi drai?e volje >torimo.
' _
učinkujejo tem(perature nad 45' stopinj, rafi&drazajo istočasno topbrtne točko, in mrzlotne točke. čfoA« k pa ima občutek, ki ^a imenujemo il vroči-m.''
vsakokratni ol»čutek; t ei npe n rt ure ji' v veliki meri odvi-en ihI prejšnjega občutka. <*e damo na primer konec* prstov na d< -Tii roki v vo<lo s teiih|H>ratu o 25 stopinj, prste h ve n !;<» pa v vodo 35 stopinj, lia to pa ohe roki v vodo 30 stopinj un-tane v «|e-ni roki obeu ie!< t (.plot t* v levi pa olWnite-k mrafta.
JOIN THE MARCH OF DIMES
FIGHT
Infantile Paralysis
Celebrate the President s Birthday
o v voji pu la nie i n;t koiixns rekel, <la bo mo fi^fatna najdišča. Dal i«
svinea n / leza
ob?'o cinka Tuni«u..
Z- T?imljani sn Tun*- za<ed:i
• oji,-ko voja^Ki* imeti kontrolo nad onimi narodi, ki r. ' Jounial** pravi, da •»«» trije veliki za tnlno >kle-ii t ui dalj«k> doljo zavezniške traruizije v deželah, ki -orražrtiee zavezniških držav.
• lol^u tnalo zavezniške armade v o>i-kili državah, je
.! te^a, kako politiko bo kaka država uvedla iu bodo ,, . .... t ,	,
■	! VA»Ui v i sui e\ lopskLU pre-
V./m-:., voditelji ločili, kdaj je lal.ko od|>oklicano; ^tolnie in drugih mest je I>o-
, s^xlila svoja imena za ine.-ta in pa una pri irm -e -voja pola, Kajn naznanila J«'( manj^ - kraje na drugih celi-
le
1877-1*87 nudil vojaki o poli l«'č.
T^'ta 1**1 j.- bilo v Tunini 11,200 Italijanov in le 700 Frnu cozov. l.r-ta 1**2 je Italija vprav zaradi Tuui-a pr"st.o]»ila k nen^ko-a v<f i ij>ki zvezi.
V vseh deseti tjli. ki -o minila mej Tunisoin In Aljesinijo ie obstojal sp< r zaradi Severne Afrike me.! Tt dijo in Fran ei io.
Vesti
I
Požari povzročajo ogromno škodo
< hren j je |»ovzri»čil v Zdruze-' iiiii ilržavali tekom preteklega| i iz Tu.'"bi več >koi|«* ne^fo v prejšnjih enaj-tili letih skupaj, kakor to kažejo t ozn«lev ni uradni -e/.na-leta mL ozir. M'Zii:i!iii zavarovalnih družb. Denarna škoda lani je znašala ifCJM >.235,1 m K kar j.- naj višja vsota od leta ll»-!2. ko j., škoda povzroi-ena j*o po/a rib znašala sj442.J43.000.
PODRUŽNICE" EVROPSKIH PRESTOLNIC
vojaštvo.
pa mia pri t«'in š«. svoja pota, kajti naznanila je( uianjš*« pri :<nn ne U. /;uin-a!a i-anio na uiixluariKlne douo- tudi. Pariz ima na primer več 111 »a VMiko e»Mo ii<»č«' itneti za Uu>ijo varne meje in | " I^Hlružnic'* i.stcga imena na /nami. da boČv v >v*ijih mejah imeti tudi Imlt^ke dr- xjvernoaineiiske!in kontinentu. I	poljsko j«. Rusija pripravljena Militi v prija- V Texasu leži mesto Paris, ki
I. inošj!,. J, jo ie /ato povabila, da pridruži rusko-	prebivalcev
i « . "-ja-ki zvezi in prijateljski jH)-odbi.	l,n« P^'j>en pon en kot že
l'olj:ko pa je velika težjiva, kajti njena zamejua vlatla ..i ihk'
-V Rusiji Vstopiti .voje-a vzhodi,e*a o/emlja, ee- liaŽT10	Jtj
-i /ivi ll.ooO.fNiO Ilirov . Rusija je Poljski svetovala. nk;mi ui]\n\ \n žabami.
leznlško križišče in industrijski kraj tovarnami za bom-
led, z ve-
HH |P BBH Hi ■ ^H to o/e-nlje, ki Iu -a odstop it Rusiji, na<lomesti z nemško	1KMia;a z	raZVito
•• ' " 1 '"dn, t-) je / zemljo, katero ji je Nemčija tekom industrijo mestece Paris v 11-' ' ik(>rtkov radia. Poljska pa o tem ne mara u'česar linoisn, ki šteje šp manj prebi-"i i iLi ugc^a izhoda Poljska ne Imj imela iu bo mu- valc«»v, namreč HOOO. Tretji i.-' i /.akte v i vkloniti, kar bo >a«no v prid olnina država- Paris imajo v Kentucky hi nje
•rovih 5000 prebivalcev se bavi s proizvodnjo /eranja ter s trgovino z živino, travnimi meni. žitom in konopljo.
Končno ima mesto ob S«*ini e« 1 rt o ivti>iinensJko filialo v ka-usid.-ki provinci Ontario oh Ve i ki reki. Šteje samo 4000 pre bivaleov. a se ponaša s po-meaiihriiini ležišči mavca in vin lei mineralne vode, kakor tudi s številnimi tovarnami. Ta kanadski Paris je znan razen teflia 7>o svoji trgovini in kot važno pristanišče ob Veliki reki.
lournat' pa <hdje pravi, da -i liodo tudi Združene drža-
•	• Pacifiku utrdile svoje meje. da zavarujejo svojo celino. Z v^ako državo, ki j«' >«tlai v vojni, je najbolj važno,
*	■ \edno, ; j t i sii j za rlol^o časa odvrne nevarnost kake voj-
!*i ue amo, da \ «ukn država za vojno |H»troši veiikan-v o(c i^oiu tu*jj. mnogo vojakov v najh pši moški dobi.
"i i- države, iu >o s«.«iaj v položaju. <la na vsak način " i;i. uuajo na |n/polno /jijutio, IhxIo po vojni zastavile v»e i« to. da v pivi vrbti Xeirutija ne bo več zmožna na-l kf «tiv.av«-. ;ili pa bi celo kdaj zanetila svetovni iti
li) v Melukj
rtxico Ci»y. i*
Celi O Ion ,isk.o -i* j« Menila.
|i.r«
u k
jau (UN'A) Mehika kii
da *vojih n** v«««'; delila s poJj-iiio zv4-zo. t,'ehi
Most se je podrl
Poročila iz Porto Aleg^ro v Braziliji naznanjajo, da se je podrl veliki most Rio das Aula- v provinci Rio Grande de Sal. Več ljudi je bilo ubitih in
naj-
Bolivijska vlada in japonski naseljenci
Ln Paz. llolivija. Bolivij-' ska vlada je vzela pod s\*ojo kontrolo v«,- japonske firme v di-že!i. ter tudi ]iodvzela kora-ke, da |O epr«*«*i d\ maitje iroto vine po japonskih !a>tmkih.
POSLANICA
l^red^ednika Franklinu L). Roosrvrltu
i Xas|«*<tnja |H»s|,-.ni< ;i j»> /.vb ."•.♦k iz p;-iiia. ki mi j,. |)j:sH 1 pre«i-«.Hli>ik 1{<m»-, v. I| pr«-»U,«lti]kti National Foundatimi for 1 iit'antile Paralysis Ba>ilu O'Connor ju in izraža predse.hiiko vo mišljenji, o letošnjem "Man-h of hhues*'.)
tem epideiiiičnem letu >em s»A*»*«la l»olj pazilo za .sledova! delovanje N'atioiia] Koumlatii^i in sem se pre pričal Ih>IJ kot kdaj poprej o resnično važnem ^tališču, ki ira zavzema Xationa. Pouudation v na<ern vsakdanji i življenju. Ako ajneriš.ki narod ne bi s |»olil:m -reem jhmI piral Xationa! Foundat on tor Infantile Paralysis, hi v naš«* prizadevanje neizmerno trpelo. zhearnnosti, j0 j,, vzro.'i stiah pred to tnjli-znijo. l»i mojr!,i kaj hitro ra/l"' rrti narod v v<ak«'in kraju ep*nh*m je. ako ne bi 1 >ih> razjM»l;mo ih-narja in zdrnvniŠVh rzvi^le ieev. kater.- pr.-skrbiij«- Xationa? Poundation.
"Pretujn t<- zahrbtne. nepr«Mti;i^;ii i- lw»h-/'ii v»> It • strašilno visi na«l na-im potrebnim vojjiini na]Mirom. v pohablj.Miim premirje ni mogoče. Pr«*daja Inih-zni na «'o-mači fronti mora hit' tudi brez|M>Lrojna. In » daj •»■':- ■ bolj kot kdaj poprej moramo na«lalje\att vojno proti troš|<i pani'izi. dokl«*r ne na'd*Miio izvora t.	,
zdravila proti njej. T«-da} iri samo tedaj - Kom "vrniti donn»v-

a -4eje le 4fHM> prebivalcev in nima nol>en«- |posebnosti.
Samo enkrat je v Ameriki zastopano me-to Rim, in sicer z mestom Home v državi Te-\asu tik ob mehiški meji. 1'sta ltovili s<» ua }»ri<eljenci iz Rima. Xi j»o>ebno veliko, vendar pa ura navajajo že šolski zemljevidi Združenih d;*žav Pred časom se je italijanski TJ.iiu s po mm i? teija ameriš-kejra
Rima. sam Mussolini mu }e p«>- ...	...
d:,rilo v oodobl bronaste	P»«'d nekaj dnevi po
iTa ]>osnefka -lovite volknlje
Delovanie latvijskih ffuerilcev
Latvijski ^erilei >4, zelo ak-tivni proti naeijom, čeprav >«* ne s J i > i miioifo o njih. Tekom zadnjih nekaj iih's«^m«v s,, hili delo Xational Foundation ~ z;iph'teni v- n V* manj kot bitkah ter sU j h »bili in raui!- "j t i s« M
• K«> možje in žene na boj m" i h l»ore /:i sj r- -t-. . de, i nora i no mi na domači fronti nada1j"vati ^oj proti i ^••mu sovražniku — boh-znii. Svojo |»az-jrvosti »men* niti za trenutek pustiti zaspat:. tetinih moran o»*. nz proti ?M»lezn" razviti <!<• skrajne nu je. ako bixVmo prei? ; iJTrit i liolezeti. ki irnrzi bodočnosti amer;ških otro'i.**
S temi Ju s,.Jami
<'itatelji le-a listu
pripon»ča |»reds» »lni!\.
vojimi pris|H'Vk>.
«ta naoa ,iuj'
naj ve poslužijo kupona, ki je uatisiip Xemeev. iztirili i»7 vlakov -po«laj iu naj označijo, kateri narodnosti pripada Pora i ti; iu }M»\*zriN-ili drm.ro vojaško Pridružite "Mareh of l>inn'-!** /;i do?»roh t .\m» ri >ko«lo. Ta dejstva š(, hila obe- v vojni iu v mirn.
na Kapitolu. Xedavno teira pa so to plastiko iz političnih razlogov odstnmili z javnega mesta, na katerem je stala.
I » *o |m tk.n/^i J Vijak i ranjenih. Ta most je bil i m ko usmerjeno«-1.	(ialjši v Južni Ameriki
.	\ IZDAJA
I It muioiKlav h v R T O V N l ATM«
V njciu najd^*> zemljevidu v«')fk cveta, ki bo tako po-1 -ebni, da morate flediti da-nfušnjim poročilom. Zufn4j«Ttdi «u v barvah.
Cena 50 cantor
Naredite pri: "f* LAS U NABODA", 'M Went Iblk Street, New Xotk li. N. T.
Tie:lin nahajamo na boljših zemljepisnih kartah še dvakrat in si<*er imajo isto tako v Ontr rio ob VeliTci reki mestece teira imena z 10.000 prebivalci, ki je bilo pred vojno središče r.«m3kih naselbivi v Kh-nadi; drnjri Berlin pa <teje r»000 prebivalcev in leži ob reki Fox n v državi "Wisconsin. Tina pristanišče za pamike reč ne plovl>e in velike mline ter žaer.
Tudi London je zastopan v -\jmeriki dvakrat. V Oritur i o nosi ob reki Thames to ime miesto s 35,000 prebivalci, velikimi tovarnami za stroje, mlini, petrolej^kiim čistilnicami in živahno trjrovino. Znatno manjši je dmpri London v d rztwi Otiio. ki ima nekaj po-iiiiona, kot železniško križijšoe,
KAKO OBČUTIMO TEMPERATURO
Občutke, ki jih povzročajo «lražljaji topli>t*- ali mraza na kožo, nam posreduje tear^pera-turni čut Ce vzji.meino natanč no, imamo prav za prav dva tcniperatirma čuta. kajti občutek to j »lote ali mraza moramo razliko vatli. N^ vsako mesto na koži sposobno za toploto ali mraz. temveč je vsa koža posejana z "mrzlotnimi točkami'* ki jih draži mraz in z "toplotnimi točkami" ixl koder izvira olx'niek toplote.
^Te točke so na koži razdeljene zelo neenakomerno. Večino ma iso sestarvlji^no v slcnpine. skupine, TiinVt katerimi so večji presletlki. Natančne preiskave so docrnalV. da ima naša koža več mrzlotnih ne-ro toplot nih točk. "Na vsak kvadratni centimeter kože odpade po-vprečr.e 1.1 mrzlotnih in samo ena do dve toplotni točki. Vseh mrzlotnih tr>ek je na površini telesa okro? 250.000, toplotnih toc*k p« samo 30,000. te točke dražimo na knkfcen dmir način, na prbner z elektriko odsrovr.jrajo vedno samo z
utkom mraza al! torvlorte. Mrzlotne točke rea*rirajo tudi na tcmjperahiro do 45 stopinj nad m<Ho, a posredujejo terlaj irto tako samo občutek mraza. Ce
amrlešketn !»!»(* sistemu.
Send your contribution with this coupon
Obč nski možje so razsodili
Wis«., Ya, — Občinski možje v tem kraju -»o odločili, da >e njih trt; ali napelje nikakor m* sme v««č oazi vat i kravja vas ker so nre<Hli tako, da se krave ne sjirebajinjo v<*č po p«itih. ki držijo skozi kraj. kar pome- | ni. da mora --iilaj vsak smatrati kraj Wise za retrnlarno mosteee ali trsr.
Oličani so oilloka občinskih možakov zelo veseli bi so po-no<ni nanje, kot s(» 2T?a<i |>oro- j čilo o tej važni zadevi.
Th« National Foundation for Infantile Paralysis, Inc.
120 Broadway, New York 5. N. Y.
Here is my contribution to the fight against Infantile Paralysis.
NAME.
ADDRESS
CITY_
STATE
: _ Amount of my contribution: $
tiSloveiLH)
DRŽAVLJANSKI ' PRIROČNIK
mftriiki driavlian.
Poteg TpraJluJ. kl jib ■■ra<lnu •odnlkl Ntarljo |»rl l«t>IOi tm «lr-2av|jan*tTu. »whiijp knjititu ▼ II. detn MlMj nfalb H«|p I* KfiMlftvln« JMlujenlh drter. ▼ Ml. delu port nuloTem Kum. pa Profclav DNdTlMMMH. Ditora Xedl-njenlb »Iriar. Llncolnnt tovor v
GettyRhnrim. PrnlMdalkl /eiltnj«-
nlh d rta t in Pnedlnv <1rlaT».
nun) M centov.
la mm dofcl prt : blovkmk POBI.BHINU
imi at, B. & I.
CO.
\ PBXPOR< M J J i v< > \n rZičn< > i) AHILO \
Y~—---—;
f New Modern Encyclopedia
V A N (J L K s C I N I
22,000 Razlag. . . 1.100 Slik
Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakortoegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
Cena sedaj $4-
(1'oAtnina In zavaroraLuluii ptaruua »
Knjig« » kWiuj* lUfi s trmi i i in jr okusim v platna vezaua. — Skuro Deverjetn« je, d:i je mer^e Uko i»jpepi>iiiri>o knjig" d«bili m take
zmerno m»
Knjigama Slovenie Publishing Cotii|>anv
v UM West	New York U. N. Y.
AS \AMOOA"—
THUBSDAY, JANUARY 20, 1944
V9CANO¥UKN
esti iz slovenskih naselbin
SMRT KOSI NA ZAPADU
IS prejmite prav Icue po&dra i a vam vowcian srečno in iruvo novo leto 1944, obilo iiočaikov in p red plačnikov. Moram vam poiooati, da uo iz&trbili zopet dve rojaki
1	pionirki. Prva je uiiiirlt lis. 11. Moliiarič v Puyallup, Vaw'i. dne 23. decembra. Ou(
•	bila stara &3 let in je bila iiu piv ill na&eljenk tukaj v vraiii, faniiarski naiselbind. Ir. Jilolnaric je bil njen drug >pio& in on je bil pivi, da je uliuj vzel lianietttcad. Mi«, »loluario je prišla v Ameriko
.a xb82, najprej v Pennsylva-'j*>. potem je pri*>la Washing-jii najprej v Carbonedo, po-»ni p h v Kii*ain leta 1886. Njen »rvi hoprog Martin Medja je l<:l ustanov itelj podpornega Iruštva .Jezus, Dober Pastir št.
2	KJbKJ. PokOjua zapušča o ičeia in enega t i na iu sestro •»i.s Agues Verliovnik, tukaj v tvruii*. Pokojna je bila globo-
i* vei na in blaga žena in do-'ia mati. K večnemu počitku mo jo položili tukaj na pokoju v K rain poleg soproga-iJne 2. januarja je pa tako aglo preminula Mrs. France«
•	ore, dolgoletna naročnica J lasu Naroda. Ko som jo par in i poprej obiskala, mi je *>e ituo, ila ji je naročnina po-«i;lu, da 1k) poklala za list, pa .i rc\a čutila, da je to zadnje, »ii.i je stara 81 let in je bila
•	• tako moena in zdrava, da je »{»rahljala >e \>a bi^na dela V 1'deljo 2. januarja jo je hči •Ijala k maši. Na potu jo je »r .-lalM»t popadla, pa jo .je
2<-i odpeljala hitro k zdravni-.ii iu potem domov. Pa ji ni i«" iwlleglo. liila je pri zavesti
0	zadnjega in ni mislila, da bi inn ia. Tnko je preminula
'•• to po|>ol(lne ob 3. liri. sprav j; jena v poel-ednjo voljo. Po-[coJimi bila 40 l«»t v- tej deli. Rojena j«- bila v St. Vilm pri Stični. Njeno dekliško trne je bilo Kunstek. Zapušča ednio hčer Fanny Remšak in
1	vnuke in 2 pravnuka, in eno ostro M is. Andolsek v Goji adva, N. Y., v stari domovini pa eno sestro in brata, tu-
;tj pa veliko prijateTj«*v. I\nkor povsod, tako tudi tu-j ko ti prvi naseljenci imeli i o/ko delo in trdo življenje iu ♦ako je tudi Mn«. Gore nnoraln težko delati. Pokojni soprog bil bolj slabega zdravja, je morala pa ona bolj skrlieti in irlo delati in najhuje je bilo. !<c je i7,grtf>ila 3 sinove, ki so i>ili y. ' odrasli in so ji pomrli ■n tudi soprog, tako da ji je o-«tnla edina hči. s katero so živeli tukaj na farmi. l>ne 7. novembra ji je tudi naglo umrla sinnha Mrs. Mary Gore, lici pokojnesrn Jerneja KrcWwca, ko sin umrla oba v enem dne vu. Taljo je M}rs. Gore res imeila vt+iko žalosti.
Pelo sv, mašo je opravil domači župnik v cerkivi v Kn u-n;elk>w. Pokopana je bila z veliko udeležbo aoiodnikov in
	M nam vrdn« dobrodošli.	knr uuilnajo
naJ	k> «iUle4je b wi njimi na	Ai rmimki tsiw- >
rrUu*	IIM<«I MINJ poeovujaj«.	
PROSIMO!
imenu American Friends.aii najkrajša
of Yugoslavia, ali United Yugoslav lie liei* i'Hind smo naproxen i, da apeliramo na isio-prijateljov in znancev od blizu1 venski narod, da priskoči na in daleč, na liram pokopališče1 pouioo, in sicer za 4 4 obnošeno poleg soproga in 3 sinov. Tez-' obldko.'' Najeli so v New Yor ko jo Im> pogrešala hči Fanny' ku veliko skladišče, v katero »n inali vnuk Leonard, ki jo je! bodo skladali obleko in potem tako rud imel. L.ist Glas Na-job času poslali v domovino, roda pa v njej pogreša zve&to Obleka, čeprav po nobena, ino-narocirco; posebno rada je po ra biti temeljito oprana ali pa prej čitala kolono Petra Zga-[očiščena (Uiy cleaningj. Mora ge. Si- je vedno smejala in je biti popoiinoma tulia. Sprejme vedno pravila, da kako zna on'jo se vsakovrstne ženske oble-
vse dobro obriti, moške in žen skc. Tako sta sedaj že v večnosti s pokojnim. Naj sveti večna luč in naj v miru počivajo! t Mi ranili jih bomo v <spo m i nu.
Tako padajo kakor list za h .-lom naši pionirji, kateri so nam čistili zemiljo in napravili domove. Tako stare pobira sinit, mlade pa pobirajo v vojno in tako sano dočakali rta žalostne čase. Bog daj, da bi nam to leto prineslo tako težko pričakovani mir.
Pozdravljam vse naročnike 'listu pa želim mnogo novili naročnikov.
.T. Richter.
Knumciaw, Wash
R.VIM BKREJO LIST
ke, kakor tudi otročje. Ne sprejemam« pa klobukov, kor-setov, ročnih torbic, svilene aii iayon nogavice, večerno ob leko, večerne čevlje, moške kravuie, žimoiiee, blazine, in temu enakega.
Pro-imo samo za dostojno obleke iu sicer: ženske obleke, tako zgornje kakor spodnje, ki -e lahko opere. Otročje oble-
SEJE, ZABAVE IN DRUGO.'Podlegel poškodbam doblje
ne pri delu
\Jookies). Wc	Kot članica pevskega zbora
1k> z ve&eljem ^piejeto.	{Domovine" iz Brooklyn, N.j
Mnogo je ponošeue obleke	Y-, sem biki povabljena na let-
I>o slovenskih domovih, operi-	no sejo in večerjo z zabavo. Jaz
te jo m pa zlikajte, ne pa škro-	-«iu članica samo eno leto, to-
bati (šterkati) pa prinesite v	rej v nedeljo sem bila prvič na
župnvče in to s svojim ime-	naši letni sej? in večerji in za-
noui. .Moška ali pa volnena ob	I »a vi, ki jo člani pri rede vsa-
leka iiaj se očisti, v-l^O clean-	k<» leto.
ing) kotenina in diugo naj se ... . , ., ,„ ,. . ■ w. • .	A as predsednik Paul ich nam
oi)eie m ziiiiii. (?>e enkrat:	. 1	..
je poja-snil, odkar je vojua,
da se naLša miza zniža vsako
leto. Zelo žalostno je slišaiti
take besede Veliko naših. slov.
fantov, oziroma pevcev je v
, , - - -____♦ --_ armadi in tudi naša prejšnja
zeua, otrok, ki si nimajo s cim	.. ,, ..
.	4	(11. - «ucitejjica 1 auluia feubeij. Mo-
jH>kriti nagoto, a tukaj	^	J
svile J n rayona ne >prejenua-mo.)	|
Xc prosim v svojem imenu, p losi m v imenu nagega sloven skega naroda. Koliko je mož,
j Poškodtham, ki jih je dobil j v tovarni, je podlegel Trunk Hočevar, samski, star 51 let i/. Clevelanda. I loma je I * i' iz va-i Kadolje. 1'ara K neka pri Novem liK^stu. Tirkaj -/.jijmiA« ;: brata Alojzija in M-stro Zofijo Bele. I>e!.d je pri <"ilv Porire Co.. kjer j»« padla nani dvitra ča z;i promoir iu ira poškodovala.
I pot-Len je bil pri American St.-el tV Wire Co. kakili let: zadnjili 1 .'J let ni delal radi r:i Idega zdravtia. Ttrkaj zaj«iV*a žalujočo «oprogo Katino. roje no Sever, *-ina Josepli in pet hčera: Mary Powell. Fraiuiv-s»t reetz. Allirelo Petrovčič. V1' ro Pirn.it in Ane Corsaro o«.eni vnukov in tri br.itranee: .lo^ij«, Tr.ink in »Tolin Hrovat:i_
je pa
kje pe.iošena izven liuxle, a že-
ja želja je, <la, ko bomo imeli 'drugo leto letno sejo, in ve-
lo porabna obleka. Aii jo ne 'M	,
bi darovali za norečne	z ^bavo ^	nai?l
11" r Saj *4 telesno de k)
nage (.bleči." Vso očiščeno ob leko prinesite v župniŠče in to
li za nesrečne trpi-'V^1 J" ^
se vsi zavedamo, daitaf^ ,m ^kleta sPet z naml
le So usmiljen ia. je - Z;,,aVil!u tla ^	ULIza ^
,, -i- -•»- i daljša
\'očc-rja, ki jo je pripiavila Jennie, kuharica Slovenskega
od danes naprej, in tako na-ke vseh vrst. Mo-ke obleke, prej, dokler ne bo naša mila doiiea,, je b::la zelo okusna, ali cele obleke ali posamezne kose domovina uradno proglašenajse mi je samo tako videlo, ker kakoi na primer hlače, suknjo "svobodna."	uisem imela časa jesti, predno
siajce vseh barv iu tštevilk ' V imenu zatirane domovine snu šla z d<wna. Pa že pregona obu spola spodnjo obleko. v;i> prosi ponuH'i.	Ivor pravi, tla je drugje boljše. Za moške: cela moška obleka,' Pev. Pius J. Petne. OFM Bila sem pa poprej že na dveh
(žaba) kratka obleka (-horts;
pošilja naročnino in voščilo
Priloženo am pošljem $7-25 :/a nadafjno naročnino Gla-*a i'ogledala sem na številke 'xanoda; $3.50 za o-xalih in za
in vidim, da je naša naročnina pri kitaju, zato vam pošiljamo $7.00 za cedo leto, ker je list naš domači prijatelj. Ko človek Itere dopise, se mu vidi, da kar -v.-c sjudi pozna, da bi <e kar ž njimi rad pogovarjal. Toliko vojnih in razno-
$3.75 pa prosim, pošljite mi knjigo pi-atelja Louis Atlaini-ča "\ly Native LiuidM.
Precej ]x»zno je se ali vse eno vam najiskrenejše čestitamo k r*0-ietnici Glasa Naroda in želimo, »ia bi učakal vsaj 100-letnico. Glas Naroda nam
vrst u ili novic z celega sveta ije Ze}0 priljubljen list, radi či-nam prinaša, saj brez njega in taiuo novice in dopise. Mrs. dobrega bflaiija !»i ne mogli bi- Ani Krasna pa želimo, da bi se tii. Zimski večeri so dolgi; \vi imamo več časa. naj bi se vsi
naročili, kdor je -c brez njega.
Mr* Anica Krasim zna nam lepo opisati tudi niajnerje in tudi Zi' naš narod -e potegnje.. IRvala ji! Mjisli-in, da nismo jrtUfV »laleč na razen v starem kraju doma. T^e komjžo pa naprej!
Tn na našega Tita smo tudi y>ono«ni. Amerikanci siele sedaj vedo. da snuo tudi Slovenci na - votli in kakšni so,
i^elinko vsem bralcefu Glasa Naroda srečno in zdravo leto 1944 in VNtim uradnikom lista veliko sre<V |>a vsem zaveznikom. Istima dvema grešnikoma
še tako zavzemala za nato Pri morsko in -e ji obenem zahvaljujemo za ve- njen trud in napor.
Maj le] >še pozd nivljam o (,-sebjv (Uasa Naroda.
Leo Valeučič, Toledo, Obio.
župnik.
Pl4li*R.\VEN ZA VSAKO DKLO
Priloženo vam pošiljam $3.50 za i>0ii0vn0 naročnino za lifsi Glas Naroda. Ne vem, kaj je narobe z našim zastopnikom, da ga iu naokrog. Sem ga pri čakovai, pa ga ni in ga ni, zato rej vnm pošiljam sam.
•Obenem se pa želim zahvalili vsem. kateri so mi dali delo in zaslužek v preteklem letu 1L>4L» ii: se priporočam ^e za naprej. Želim vsem vstreči po najboljši volji z <v mojo at-roko spada iočmi delom.. Kai se tiče popravila okrog poslopij in cemeutua dela, vse garantiram. Plača nizka. Obenem prevzamem tudi popravilo pri far-vse marsl.cin orodju, kar je lednega dela- Ako pa gospodinja
Uršula Felicijan umrla v Clevelandu
l'o dolgi bolezni j«- umrla v Cleveland, O.. Uršula Felicijan. • rojena »Ferše, stara ."»7 l«-t. Doma je bila iz Žir/.emb-rka, odkoder je prišla v Cleveland pred 41 leti. Soprog Anton ji je umrl pred devetimi leti. Tii kili zapušča hčer	Clotty,
tri sinove: Edward.	li.
Frank iu eiioga vnuka.
BRAL imrO ŠTEVILKO 44GLAS NARODA."
Tukaj vaiu pošiljam money order za $7.00 za celoletno naročnino. Kot eden najstarejših naročnikov, blizu 50 let, valut dam uadalje vedeti, da tu di prvo itevilko "Glas Naroda tem brak Zdaj sem pa pri
V"r'' "7 % " "i " ' koncu, ker boleham že eez 3 lepa sreno želimo, da hi jin tisti i v »
'ta. — Pozdravim vse naročnike in tudi vfe osebje pri lifitu.
medv m1 dobil v svojo pest, ki|
■i
se adaj pomika po^kern o-zomlju. pa bi se svet globoko oddahnil. Glaisn Naroda pa že limo dosti uvpeha!
S sjpoštovanjem vas vse lef>o pozdravimo, vaši stari naročnik?
Jakob in Ivana Sernel Coketrrvvn. W Va.
Ignac Masel, Beacon, Iowa.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO ** Greater New York in okolico, ink.
K<l«*r iftMMl nijalun ali rajtkiuj ir ni flsn	it rušiva, naj v|
*m Miajrca priJatHja ali prijateljico ali pa nirta iimrd udlxtniiknv ra natančna pnjaMilla. V ar»rrri se Wf p«»iia. kaj poni«*ni bili flan
tWirrf« driisl tn.
•
TKKuM .11 I.ETNKiiA PUHUiVANJA >• «ir«»iro izpla<-ak» fl0,«H».IIU MRiriDiu** In $18.537.00 bulniu** Iu Inui v Miigajul |17^4&22.
Nmlodteul <1 filar	L'. s. SqivinRs Bond«
$ H,000.00 JHfftim* Hoods « 4;MH:J2 naložen v baukali
Skupno «Nlbttr cm Leto HM71:
Ik; MlUilL
M Walrflt-u ML.
U
Brooklyn. N. T. PodprtdMd SapiMilkar:
2M Hmmum 9* . B'Uyn
Tajnik: JOMKPli PTaiACHNlk I.IUsrty a vet tu« WilUaton Park. L. I.
ANDKEJ IVAXritCK N T.
Hlasajnlk:
A.VTHONT C\'KTKOVICH •*3 Hi>nm Av**nu* Brooklyn. N. T.
• Na4aorulkl:
FKRD VKLJWBC	II. VINKO ZAIjOKAR
?ns — <7th PUc*	71-W — c*tb Krt' t
L I.	Glandal«. L. L
m. JOHN TURK A B
MS Htm rod StrooC Brooklyn. S. T. JOMCPH rOOACHNIK. M* Ubarty Ara.. WlUMun Park. L>. L MrvJ* varii« tetrta aakata v avajlh druAtvanlH proatorih «
irvin« Ava., ttraoktyn. N. V.
SMRT BO J AKIN JE
l>ane&* moifeini pa poročati bolj žaloi^tne novice. Zadnji teden je tukaj umnla nagle an trt i France« NHi>iUi, stara 57 let. Živeli so na farmi na Balkanu. tri milje od Clii&hobn, Mi mi. Pokojna zapm&a žalu-joeega soproga, <lva tsinova iu dve ličeri. En sin se nahajt pri vojakih v Indiji Pokojnica /.apasca tudi dve sestri. Doma je bila Lz vasi Selo, fara Višnja gora na Dolenjskem. Pri hiši se je reklo pri Brazolvih.
Moje globoko sožal-je oeli drnžini.
Veliko je tudi tukaj ljudi l>6fnih za fin, ali ni tako nevarno kot je bilo leta 1917, ko bo ljudje njnirali v trumah. Vre me je še precej lepo. Danee 15. januarja je 30 stopinj nad nielo- Seveda zima ne bo prizanesla nam v Minnesoti, ampak gremo v pomlad vsaki dan bliže.
Prosila bi naroenikc, da bi se kaj boljše oglašali v Gla^n Naroda iz dopisi iz raafU-Snih naselbin vsaj sedaj poeimi.
Pozdrav vsem naročnikom Glasa Naroda..
"FVaee Lukank^h, Ohmluiltn, Mirni
hove iiiK/ti |>obarvane be, iiaj kar mene pokliče, pa bo narejeno. Ako \ani je tre-ha iage na brus i t i. se obrnite na mene in delo bo dobro narejeno li. poceni.
Anton Giankomeli Worcester, X. T.
>ejali: pri All Americans ter pri ISAXKu na tretji pa pesveke ira društr\*a " Domovina." Člani >e dobro zabava'i. Se za-|ieli smo par slovenskih peisani, -evedr kar brez not. Pogrešili »mik nagega uv.telja Antona Subija. < Mi je tako z;«jx»--.leiu mu je bilo nemogoee! priti.
Z»la.: pa |j4>vabini v>e Sb>-ven«*«. in Jngo-lovane. da pri-j «l» j«> na na»>o zabavo '>0. januar, ja zvc«"er. ki j«> priretli društvo.
IVinovin.-i** Vem. da vaanj lie 1m» zal. Pripeljile - seln>jj prijatelje in napolnimo dvora-J no PfVkaTiino. da n;i< j«' »h»lž • nost poitpirat: solvensko pe-j Z;rb;ivf- bn «l<wti: vr.\ j«*-tl t in f»it: 1»<»	iwllkor ^ki-bi-1.
• !:i T!;nn ne 1*» znianjknl<">_ Pev-<*] 1m».1o tudi zapeli in na-" krat-korus'li. Xataneiin ]><>jasnil:i liri že M1 da <H]l»«>*'.
Star Clevelandčan umrl
V liedidjo zjutraj je umrl p«» doJiri /bol«*y.ni ,T<^epb II rova t v CVvelamln. < >. Star j.- bil b.1 let. Doma je bil i/ vasi l»««lwr pri Xuzeio'iH'rku. mlkoder .i«-prišel v 1'h'Velaud leta T-"*-.
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
K« r žrli. ila sr riiu bnlj ras&iri /a
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica
"MLADI VOJAKI"
jf Mr. Jerry W. Koprl\iek uredil s raliiiniNom. da rujalii Ixlil*« <l«4>a liklaiilMi po milani rrni. In jr
Scdaj
l»va konutda fa 7« rrtilm.
\nr.-*lr»» hilikti T mil I«rl
Slovenic Publishing Co.
Jli; We-1 l^tli Stre.t New York 11 X. Y.
•tO je
in ^
s\*e
telo ^

olitveniki
!l!i!!!!l!!l!l!l!llllll!llillil!!lll!!!Hlllini
v krasni vezavi import !• rani iz starega kraja se pred vojno . . . Ko /al<> ga poide, je ne bo mo £Toče nadomestiti rlo konca vojne.
S^l o v e n s k i :
liAJSKl CKASOVT
\*elik"st o x 4 in<-«-; \
Ud«
•loli
vosen/ >
Ker mi ji-potekla ta mesec na-roriiiina, vam pošljem $7-00 za celo leto.. Sedaj vam j>a žolian srečno In zadovoljno novo leto in vsem naročnikom tet:a lista, kakor tudi oseb.fu pri CMasu Naroda in vam želim dosti napredka v letu 1944. da bi izhajal se iiKiioiro let, ker ira jaz ei-tarn že 31 !iet.
John Bevcie.
Bmokhannon. TY. Va.
Prvenstvo v pisanju pisem
TiOs Anjjefle«.—»Prost a k Raymond Nieto ho lrnjilnv. odnesel prvenstvo v pisanja pisem svoji 1 jnibiei, ker odkar se nahaja v Angliji, kot vojak ameriške armade, je poslal svoji zaročenki, Helen V. Lilly. 1.455 pisem. Ona je zaposlena v tovarni za izdelovanje letal. Dejala je, da je pred nedolsro v enem samem dnevn predela kar 36 pi-som od svojega fanta na Angleškem. "Pisati pa zna tako dobro a* okviru cenzure, da niso dozdaj cenzori zabrisali niti ene same 1>esede.
Murv Tursich
Podprite napad! — Kupuj te bonde 4. Vojnega posojila.
Iz Pennsylvanije
1 In«- 7. januarja uinria v Bessemer. Pa.. J lilija Hajt. -tarn 7."» let in rojena v Dolnji -ti'sii/,i na 1 )ol/Mijskein. Njeno dekliško iiiie j«* l>il«> šetiua in v Anieriki je bila na let. Za-j)iiV-a tri sinove (eden pri vojakih) in tri hčere.
>in: *JSS strani
Cena fl.J.
Angleški: NOVA ZALOGA!
• KKV OF 11 KAV KX"
Kino vezano: prvovrstna ixdelnvn: v finem n<nju
$1.5(1
Slovenic Publishing
Company216 w 18th st> New York 11
4 5 - LE^NO PRE1SKUŠNJ0
IMA
V-Mail iz Anglije
Ivondon. — Vojaška pi^štna -lued>a v Ansrliji je o«lpo>lala lietdeset. milijonov takirzvanih V-Mafl pisem v Ya\t, države odkar se je organizirala vojaška jK>šta v mesecu juniju pretekle ga leta. To poročilo je bilo podano ]>o gl. stanu armade Zdr. držav.
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
CITATE LJEM je znano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopešfljsnje Ksta, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES?
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA
KI IMA
25,000 ČLANOV IN TRI MILJ ONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in evoje otroke pri Ameriški Bratski Zyezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni a rad, Ely, Minnesota
1 " * t... •- .li-iiMl itt . -	tki _. .»k. .
p
OD SVOBODNIM SONCEM
BOICAN — Spk&I: F. a FTNŽGAB. 102
Iu danes je nenadoma vstopil Aabad e ponosnim korakom pred zavet« despojne. Vsi so vztrepetali, vsi se poklonili in povesili oči. Magister eqnitara je koraflsal med njimi pono-% z dvignjenim oelom. Prav t »koma vrat si je pritegnil (• Kastno s nogo krasen stolec in sedel nanj, da' se je nsul snop t »rune loči na njegov »lati oklepek. Od bleska je zaščemalo ■' a idljivee po očeh in srce se jim je skrčilo v pnsih. - Zakaj -\xbadovi zaničljiVi pogledi so oznanjali z*na#o.
Preteklo je komaj nekfaj t r enot kov, ko sta dva evwiha : gnila zavoro in mu ve'ela vstop k despojni v zlato dvorano, »vosi "ta se strnili, pogledi vseh čakaltcev so se zapleti v r« e in prodirali »kozi nje v nevidni prostor. Vsi so čutili K • ko je trčilo koleno ob Ha, kako jo tiho Šumelo po preprogi. Ko se je magrieter equiiiim bližal despojni.
Ko je ošabni paiatinec, ležeč po dolgem na tleh, poljubil iJ obni biser na koncu svilenega čeveTička, se je dvignil:
"Sveta deipojn^* Najnevrednejši hlapec prosi milosti!" Teodora je z drobno roko trčila ob zlato naslonjalo v znamenje, naj govori
Prihajam kot grešnik, vračam. se kot izgubljeni gin!" Teodori se je razlila tiha slast po licu. Zagledala tse je x /.lato sfingo, na katero so se usipali žarki skozi blesteče fell ; dansko steklo
4 * Prihajam, da poravnam nekaj svoje krivde. , Epafro-< t, zlahtnžk pekVnskesra p--a Cerbera. je pokopan v morju!"
Azibad je komaj vidno obrnil oči pod1 trepalnicami, da bi r.iabral vtis te novk-e na obrazu Teodore.
Ona ni obrnila pogleda od sfinge. Z belimi, proBornimi prsti je Tazdiažljivo zatrepala po naslonu in rekla:
"L»ieš! Grk ni tako nespameten! Ne verujem!" 44Na sveto Trojico, profekt Rustik iz Topera ga je videl, Icako se je pogieznil z ladjo vred v morje!"' Teodora še ni okre«nila glave. "Tedaj je poblaznel!»' »
"Prekletstvo Kajnovo ga je tiralo <v smrt!" "Naj me maščuje Lmcifer! Sicer ne* ves ničesar!" "KmM sem Ireno!"
Carica je vztrepetala. Kakor bi jo prešinila skrivnostna i-lcra, Fe je obrnila proti Azhadu- Črne oči so :se ji zasvetile sredi široko razprtih ve'k.
44Irenof Privedi jo takoj pred deapojno!**
je še v Bizrnen, pre jasna!" "Kje torej t Po njo!"' "V Topem pri stricu, m-efektu Rnstikn!"
Teodora je dala znamenje. Suženj je prišel, razvil kos P'Tgarr.entu in omočil trst
"Ruirtfk je v Bizamcu." je omenil boječe Aiabad. "V Bisanraf" ,
"Prišel je poročat o smrfti EpafroditovL" *'Se Fiavij Se ni vrnil?" ""Vihar je bil nevaren jadrnica."
Teodori je obkrožil ustnice škodoželjen smehjjaj in iagi-• il, ko se je spomnila Flavijeve žalosti ker.ga je prehitel prefekt "Sporoči torej preefkh:. naj takoj odide in privede Ireno lo je odločna volja detapojne."
fWAWTUIW I. im
Po letu 1805 in zlasti po avstrijskih vojaških reformah in pripravah je Napoleon vedno bolj stremel, da odtrga Avstriji pola^ratna. vse njene zaveznike ter jo popolnoma osami Po srečiflo se nra je pridobiti zase Rusijo in Prosijo; ostali so ob Avstriji edino le Angleži, ki so pa mogli pomagati le z denarjem. Ker je razen tega bila večina nemških knezov z Napo ehmam, je ta upal, da bo Avstrijo, ki se je zanašala na njegovo vojno s Spanci, in predvsem se na ^voje brambovske bataljone, končno popolnoma stri. I>a bo prišlo do zopetne vojne, o tem so bili visi prepričani in so se za to delale po, Vr**d velike priprave.
Že v februarju 180f» so bili od nosa ji med Avstrijo in Fran cijo tako napeti, da je Napoleon odpoklical svojega poslanika z Dunaja. Sredi niartta so bile vojne priprave končane vsa avstrijska armada, ki je ta krat štela 280.000 mož redne vojske in 224.000 deželnih branilcev, oborožena in bojni na-črrt izdelan. In 9. aprila 1809
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NJUVIŠIE URADNE CENE!
NE SPREMEM RACIONIRANW ŽIVIL AKO NE ODDAM ZNAMK!
Avstrijca le že na Dolenjskem,, če je bilo kljub *trogemn "redu
gradu se je moral Zach hitro umikati iz Vipaivtke m je sklenil braniti so šele v utrjenih okopih pri Razdrtem. Ta so se Avsitrijci ntaborili od strmih sten Nanosa pa do višin vzhodno od Senožeč. Se 1805 so pričeli z utrjevanjem, a niso dokončali dela; sedaj je pa v na-aftci -gradilo utrdbe do 3000 fysdi.
General Zafch je dosipel 16. maja y Razd:*o, pregledal po-j ker so" imeli trdno zalije v umogo^ro7pTd^li in Tu" stojanke in ukazal majorja CaJHrvateki. Pred isvojin odho- di mnogo rokovnjaških tolp zanu da jo bram. Sam pa je dom na Hrvatsko je naročil kar je le še večalo gorje Po-preko Postojne hitel za glav- badi Gyuai francoskemu ma- vrh to»a j« bilo po dež<4i limono aTmado bana (Tvulaia, ki se'jorju Du Montetu, naj Franco-;go avstrijskih agentov, ki je mnikala proti Hrvatski. Že zov ne pusti pri miru in naj hujskali judstvo k iK-pokor drogi dan je pniSPo do vroči h [ji h drži v vodnem strahu. sčini in lipora. Vendarle je bojev. Francozom se je po- tKo je moraij McDonald zara- ljudstvo pomirilo, ko so na po ^oilo prodrot. Nanos ter ui neugodnih poročil izpred , Slovan je ljubljanskega priti za hrbet Av^jcem, ki so Dimaja naprej čez Maribor na fa Kavčiča in drugih veljakov se mo'iali umakniti m posadka Gornjo Štajersko, tedaj je imel Ftranrai oMjubili pomilo-V-
Gyulai priliko, da osvobodi „j,» v>,hl ki >v mirno vrnejo Lgubljauo, kje? so imeli Fran- „a *voje .kmiove. Po sklenjenem cazi le majhno posadko. Udaril niiru so tmji znatno a -bi Mcdonaldu za hrbet, ali pa -bi šel vsaj naproti maršalu Marniontu, ki je prišel 28. maja na Reko, prodirajoč iz Dalmacije. Toda ban je čakal in čakal ter s tem zamudil pravi čas. Marmont je brez poseb-
utrdbice je bila popolnoma obkoljena. Vse pozive naj se vda ie pove-ljn^k zavrni?. Kljub hudim navalom nasprotnika so se branilci držali v svojih postojankah, upajoč, da jim ban t>o-sšJje pomoč iz Ljubljane. Toda to upanje jih je varalo; pohajati pa so jim začela živila
je 120,000 Avstrijcev pod vod- in zmanjkalo jfen ie vode. 20. stvom nadvojvode Karla pre- niaja ^ si rmMUl zadnji ko
koračilo bavarsko mejo, da na padejo franooHko-nemske čete Toda zamudili so s svojo počasnostjo pripraven tienotek.
fr3ček kruha. Ker je bit oib takih razmerah nemogoč iiadal.?-ni odpor, zato Ke je major Oazam začel pogajati z francos-
ko se Bonaparte se mudil v j-im ^.n0ralom McDonaldom
šane strahovite dajatve in re-kn izicije, ter je s tem začela nova doba za na^e dežele, ki je trajala 4 leta.
Tovarna za gurrrj razbita
Poročilo iz Barcelone na Spaijf^kom pravi, da je ča>o vna l>o.noa c-kspkxlir.ila v to varni za umetni in stari *fumij v Gronrtbli* v Franciji. Tovarna j«- izdelovala avtom«ubil za lu iii^Vo armado.
revmatične
boleči
i» o u i T E
PAIN-EXPELLER
Od Irtm 1K6? . . . Ziim^'jit linimmt ra družin« 1
Parizu in so njegovi generali zagrenili že več taktičnih napak. Po naporni ježi iz Pariza se je Napoleon naenkrat pojavil ob Donavi, bliskoma pregledal položaj in takoj spozmal odkod mu grozi prava nevarnost. Z vsemi silami se je vr-irel na Karlove čete, dobro ve-doč, da bodo vojna podjetja v Italiji brez pomena, kakor hitro se mu posreči premagati glavnega nasprotnika. Ko je videl, kako malo so napredoval! Avstrijci od začetka vojne, je veselo vtdkliknil: "Čez en inesec s-mo na Dunaju!" Pa niti toliko časa ni potreboval za to pot.
o
predaji.
Istočasno kot pri Razdrtem se je vršil tudi boj pri Podkraju, kjer so se Avstrijci postavi ^ po robu Francozom da bi varovali redni umik in prevoz na stari ljirbljanf^ki cesti. Toda
nih zaprek prišel 3. junija v, Ljubljano odkoder se je po ne-: kaj daeh napotil proti Štajerski in dajje pioti Dunaju.
Dn Montet je iz Novega mesta neprestano pazil, kaj se go-<'i v Ljubljani. Znano mu je bilo, da je v Ljubljani le malo francoskih vojakov. Zato jt> sklenil nenadoma napasti po hišah nastanjene vojake ujeti ali pa od trdnjave odrezati, po tem se hitro polastiti srradu
i-zamičone čete so kmalu pod-.Opolnoči 27- junija so tiho vdi
1 a	j*____ _ 1 •	v • t\	.. ,	- -
le<rle francoski premoči. Dne 19. maja. dan po zasedbi Tr-tftn, so Frnneoizi vkorakali na Vrhniko, ki «*o jo Avstrijci izpraznili brez boja-
Ako so se posadke in poveljniki v bojih pri Naberjetn. Bovcu, na Predelu, pri Raradr-t«m in Podk m ju, ki so se vnšili vsi v teku enega tedna, obnašali po vojaško in hrabro, je
Dne 10. aprila 18(K) so avstrij KA* obrantba LjuWian* mno^o ske čete, razpostavljene ob Sa- 7TiaT1j slavna. Ljubljana se je
vdala takorekoč brez vsakega
"Prtfekt je stric m kri je kri! Ko bi presveta poslala
miene, nevrednega hlapca, po Ireno P
"'Jastreba po golobico! Najprej se nasiti despojna, morda ostane rudi grižljaj za hlaTx-a! Rustik pojde ponjo!"
Marica je aganila z drobnim čeveljčkom, Azbad ga ie poljubil in odšel.
vi in Dravi, začele prodirati čez Pontabelj , Predil, Čedad ! in Gorico v Furlanijo, ki je bila del Napoleonovega italijan-
TRINIAJSTO POGLAVJE
ski^ga kraljestva. Tu je v bitkah pri Sacilu, Pordenonu in Fantani Fredkli nadvojvoda Ja nez s svoj:rmi notranjskimi če-t tami premagal Francoze. Toda [ves ta zmagovalni pohod je bil
Sužnja Melita se je bndko ^.a, feo je veneala kubitod	^
z deht"i,n božurjem- ^-ivojvk° ^
ft.TOj jJd^r-pabtal naSprej Rnstika, ^^fS. PriS^ta-,.lovolj,l ,n nalagal da inn je pat v Bkanc nglajena. Za- nf« ^ poseko iztoa^ra
, ; nJOnM1' kar ^ ^	želja trdnjavah pri Kaho^ l
— -.....- -	Predela oziroma pri Bovca.
li Avstrijci -v me^to, brez da bi sprožili strela ter so r.n-jeli francosko kavalerijo. Na pad na grad pa se jim ni posrečil. ker francoski povelja jo či gene'tal Quetard, je v prvem hrupu zbežal pfi liestvi na grad ter s streli alarmiral posadko, ko )>otem s topovskim o trnjem odbila napad Avstrijcev. Francozi so potem 1>olj strnili doho«le v mesto, v katerem povečali posadko ter pridržali več uglednih me»5ča-
Sedaj
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK
boja, dasi je bilo mnogo zasil- nov za talce itd
Prefekt je ibi! zadovoljen m je šel vesel v pretorij iskat znancev, katere je povabil v Zevlksipove kooeli na več^rio
P" je Ug doma T pisarni scbi^Uo 7ZZo ^TZT^Zu Zf^ I.r^ewno s kravjim ne ujem. Roke je Sklenil pod rfavo'^^rtr^WlTwJ T-l^
hen oddelek rednega vojaštva
nih utrdi) po Golovcu, LjuV Ijanskerrt gradu in drugih vieši na h, na katerrh bi manjša po sadka mogla dalje časa zadrževali Francoze. Ban Gvulai je izročil poveljstvo mesta 76 letnemu istarčku ,roj. Belgijcu z imenom pl. Moitelle. Ta je sicer zelo sovražil Francoze kot revolucionarje a ko so ti pri-^i v bližino Ljubljane, se je brž vdal in to proti volji podrejenih mu častnikov, ki so ga hoteK. ko p»e je pogajal o predaji. A bilo je že prepozno, francoski vojaki so se vtihotapili v mesto in so tako na-
JVedell je, da so se mu z današnjim dnem zopet odprla v rata do Teodore. Kljub tem« pa ni (bil zadovoljen. Ni ga tixIo da je bila despojna tako hladna, ni ga boleli trn, s ka-J"run ga je pikro zfbodla. ko mn je rekla, da je nevaren jastreb ,-a «oloibico Ireno. Vajen je bil žela, lri je pikal v Wdaih '■anemih. ^ Začutil je nenadoma v srca drugega črva, ki se rfyudil In kljuval <la mn je plalo po žilah.. Nad vee dvor-■T,iuice na<1	tgizHavo hobotnico se je dvignila Irena kakor
111amienček ^nad močvirje in razwvetila s svojim žarom kalužo.
° kateri je brodil Azbad. Davno je 'že zailgral vero v poštenje, v značaj, v resnico. Z jezikom je klicdl Kri^ta, v ftcu ;,e žrtvoval maHkmm. Ali danes je dahnila despoina v njegovo dušo m razpalila žar. kiateremrti ni vedel imena. Snel V	^lave in jih sklenjene pritisnil na čelo
sem Ijufbosumen na Ireno f Kaj jo Še ljubim t Ljn-binif Ali nisem ie davno iatrošil zadnji ntrip srca, ki bi mn utegnil reci lfrbefcenf Ljubetzen sanje. • Ufcitek Tunica. In vendar--M
A«baki je planrl z ležišča in bodil nerrtirno po marmora V srcu je bil
ves razdejan. Zdelo se mn je, da kliče Irena na' pomoč da je izrekla <* tiho vdanostjo njegovo ime in ga rotilaj naj se »petimi ljiibezni, katero ji je nekdaj prisegel, in naj 70 otme..	1
. K**™1*** omotičen in razdvojen ee je zgrudil Abbad na t ndo ležeče, veke Jopo se strnile, viharen sen se je zgrnit čezenj.
Drago jatro je sedel truden ob mizi. V obmz mta je svetilo »oinee, N« lica mir kakor giadina tihe Propontide. Od-^afapil je roko od graves udaril krepko po mliog in se giaeno 1	lo sebi.	.j
Nadaljevanj« prihodnjih)
, A> . .. , . v , 1 r ' r.	* ziit?sio m so i-a'Ko na-
'Avstrijskim četam ob Soči pravile avstrijske vojake ne-Je poveljeval general Zach, ki Škodljive.
S padcem Ljubljane so bile vojne operacije na slovem-kem c®eim(ljti končane; francoske ar made so l'mele prosto pot na sever, kamor se jim je mudilo na pomoč svojem« vrhovnemn gospodarju Napoleonu. Na slo venskem ozemlja so se držali
s 7 topovi.. S temi silami m nnoTel zabranit? Francozom prehoda četz Sočo. Ko so Fran-oofei prekoračili reko pri Za-
Dasi so v takratnih vojnah mnogo }k>! ) varčevali s člove nkimii ž:vljenji ter nfeo tako lahko miselno rušili vse vprek, kakor delajo to v sedanji vojni, je vendar prizadejala tretja francoska okupacija, strahovi to gorje po naših krajih Že Avstrija je dodobra izmozgala na!3e pokrajine in odpeljala, kar je imelo kaj vrednosti. A ko so pritsle številne francoske armade v naše kraje, so z re-kvizicijami in drugimi dajat v a mi popolnoma oplenile že izro-pano Ijudipitvo Zato ni čudno.
Tu spntktj to prinhfrna iirkalrni miiraja iu>ih mjak«v In rujakinj. ki jih jr pisilrlj knjicr pr»*jt-l u.1 uitih. k!
knjir<» n:irorili in piWitsli. T« jr mum m d*-l i »-ti mttrnj.
krr radi pwnanjnlitija prostora ni nmcwr priobrilj im-H.
*.*l»»**-lHtnl. O. — Vii^i kuji^.k "K.>	ill v »>rje HrKl-
k<wiJ s^ui prvj»-l. lu |»>rt-m. «!:» -♦■m )o ■U« j^u t«Vr j»r» t»ral rt<» |«>!«»v»ci* in	«li«n j«i ilu k«'H-n. je >t<^
♦ulj i»ri>.t»anja zu ajr vm-I>iu>>
• • •
. Ori-»ne>, Minn. —	k<> "••in pr^tnnl« \ jini IriijU'n:
"Ko isnio šli v n««(> l"ri>!k«-ir'. \.nn h-»>ni |«>r«<it«tl.
fak<> zanfmtr«. knji^p	»iml«. Kitko »«-|«.. 1».
jaxno sle |m|HMili <iuven«k>'tai rianulii r inorjf l»rM N"e TVD». kako i»i j«» tn.-sln	j.r«i».r«-" iti v^.m
Kim-rl^kiiii roja k« >uj.
m • •
\»ir«»ra. Ill — Knjigi K>t miih i!i i mi t»kr. . n^aja. «la t:«k«>J liarotHlu
l»rijatHljUn.
timirjv
l>ri<(k>rfTl
I.fi* Arijr^lei«. <*nl. — Sprf|ei» -^-tu inmIhtio k ni;:« - K-. srno sli v niorjf hriilknstl* in	mi jI- (»a.lf. Tu«ll
zemljevid Sloveriiir ml lilija r..k»7»4lji	ji. r.»iak«i
ki jo rn«H ht-V Imerl. Tu i<oši|jitm tiar.»Ml..
• • •
Monnn. Pa	Vm5h knjfm	prlznxnje in rat..
l«t linll Uis|n£|. tla* pri«!«- ii»<iii» IjmH-m v r««k»*.
• • •
Wjilsenhnns, <"»»1«. — s kujte«> "K.. «n».» ill v »n.-rV l»H«lki»«ti** st-irlll reliko n,ir.«»r... tl»'T«». jtcllm. (|a hI Wf»!a 1« tM-h tiaših nxsfUiinah. J:t7 ].> rcem i»ri|M.r««"aro
Knjigo lahko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street	New York 11. N. Y.


Mali Oglasi
imajo velik uspeh
■ ■
0
Prepričajte se!
Knjigarna
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Iran Albrebt
Cena M era tov
Baladft in roman ne
3. izdaja — A. Aškerc
Cmmm M ftnluv
Ko smo šH v morje bridkosti
Spisal Rev. K. Zaknjfec
Knjiga pripoveduj«, kako Je Hitler nastavljal llmanire In ■uijke In pripravljal Mrtrup" aa Jngoalovane In njihovo dr-lavo ie dolgo prej kot jo j* napadel.
Knjiga Je v 207 strani
platna vesane In »rt
Ona $2.-
Bolgarski biser
Povest <— Spisal Vitoj Jelene 50 centov
Slutnje
Spisal Ivao Aii>rrat
Cena 50e
Živi izviri
Splanl Ivan Uttld«
Knjiga Je ov«je»raten pojav » ■lovensld knjlievncvtl, kajti t v nji Je v trinajstih dolgih ITlavjlb opiKinib trinajst rodi>v •loreoskega nar»ida t»d davnlb iNičetkov v starem stovaoatrn do današnjega dne.
13 poglavij _ 413 strani
V platno veaano
POUČNI SPISI
Pohorske poti
Spisal Janko Glaser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
»F. J Kernt — Vetaaa knjiga
-MOW TO BRCOMI A CITIZStt OF THE (JNITRD 8TATW
V tej knjigi ao vsa pojasnila ta
Državljanski priročnik
fV »l»v«ttftPLnl»
KnJIStca daje poljmlna navodila, kako poatatl amerlAkl državljan.
Knjiga o dostojnem vedenju
111 strani	Cen* M cente*
Mlekarstvo
H pisal Anton P»«v. 8 slikami. 1ks strani. - Knjiga sa mlfksr )» In f«m»«-rje v (|>l«4npm
fm M iwsut
Obrtno knjigovodstvo
258 strani, eaan« — Knjlgs }•> osmenlras v prvi vrsti m stav. bn«. nmetno In vtrojnn kljnftiv-nl^ntvA t« tp|nallT»nrra
Om tt —
Ak» mršite knjig«, prikrflte k Min V. 8. wlran Canarilan Order in ewenjrne noto. Manjše svete, lahke »eAlJrtr v U. ft. laainltah pn 2. S