Si. 142 bba}«> l*vKmS AsHUccga it 30, L pfnau se se Anton Oerbcc. — znala sa ma«: L 7.—, S' & inozemstvo aaesečno 4 f UMIH Mi> CBiTfM 111 HM *Mk dar .^ut^f Uredntttvo: ulica sv . «ka poSiljajo aredo48r v- » » ; ,£r' l? ' • ' * f «-*.,» ' - 'i T H ICU L 33.— in ctk. L GOl—. Telefon uradnf»vs ta oprave It 11» v Trstu, v sol>oto M, Sunila 1923. Posamezna številka 20 cent Letnik XLVItl Hre EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo f iirokosii ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov wtm po 40 cenL osmrtnice .tahvale, poslanice !n vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se poiUjajc izključno upravi Edinoati. v Trstu, olica »v. FrančiSka Asiikega 5tev. 30, L nadstropje. — Telefon iircdniStva in uprav« M-57. Odmev! Nflssollriimsa govora v senata Francija Francija odgovarja Aatffiji v zadevi t Če hoče kdo sodelovati z mano, gaj sprejmem v svojo hišo. Če pa ta sotrudnik diši po inkvizitorju, ki kontrolira, ali po dediču, ki čaka na dedščino, ali po možu, ki hoče beležiti moje pogreške, potem pa izjavljam, da absolutno nočem nič slišati o takem scdelovanjuJ» Tako izjavo je pedal g. ministrski predsednik MussoKni v italijanskem senatu. Obenem je izjavil, da utegne storiti sedaj, kar ni storil ob nastopu svoje vlade: da se namreč z odločno kretnjo iznebi vseh listih, ki mu otežujejo njegovo nalogo. To je: da jih pahne v popolno obnemoglost. Očitno je, da Mussotinijeva napoved, grožnja, ali kakor že hočemo to imenovati, ni naperjena samo proti odkritim nasprotnikom njegove vladavine socijalistom in komunistom, in već ali manje — neodkritim prijateljem v drugih nefašistovskih strankah, marveč gre tudi — in morda io še posebno — na naslov tistih v lastnih vrstah, ki bi hoteK « kontrolirati*, ali pa morda celo prežijo na dedščino g. Mus-soiimja! Torej: nič nadzorovanja, nič kritike, in nobene misli ne le na spremembo sistema, ampak tudi ne na kako spremembo — osebe! G. Mussoliniju je treba pripoznati: mož je, kršna, jeklena' osebnost, ki noče poznali nikakega umikanja od svoje volje — pred nikomer! Če pa uvažujemo, da je Italija stara ustavna država, da njena vladavina sloni na ustavnem in parlamentarnem načelu, da sta najvišje pravo, ki izvira iz tega načela, pravica in dolžnost, do svebodne kritike, do kontrole in do borbe za uveljavljanje svojih političnih naziranj, torej tudi do stremljenja, strank in strirj, da pridejo on^ same n,a vlado: če uvažujemo vse to, moramo, priti do. zaključka, da hoče gospod Mussolini Vzdržati svojo vladavino če ne pojde drugače — tudi na ruševinah ustavnega in parlamentarnega življenj kljub vsemu in proti vsem, kr bi hoteli « kontrolirati! Da je taka izjava, podana v tako brezobzirno odločni obliki, morala bolestno zadeti na občutljivost drugih strank, ki se nočejo odreči' pravice do svojega političnega uveljavljanja, da se vse te stranke m njihovi voditelji ne dajo kar tako ob-glaviti: to je pač tako naravno, kakor je naravna volja vsakega bitja do življenja. Dopuščanje edino le takega parlamentarizma, ki bi se le pokoril in ki bi bil le izvrševalec vladne volje, pomeni v resnici zanikanje ustavnega življenja. Povsem naravno je torej, če v stari ustavni deželi tako zanikanje ustavnosti naleta na odpor pri vseh tistih, ki naj bi bili izključeni. Zabeležili smo že glasove raznih uva-Ecvanih glasil proti izvajanjem ministrskega predsednika v senatu. So to odlcčni protesti proti zahtevi, da bi v roke ene osebe prešle vse oblasti in pravice, ki v ustavni državi pritičejo — ljudstvu. Pa tudi v senatu samem se je v isti seji pojav il odločen r*dpor proti izvajanjem ministrskega predsednika. Senator Albertini je vzel ta govor pod ostrino kritičnega noža. Rekel je, da se mtaastiski P™^**-rak vara, če mfctt, da se bo mogel utaboriti v Italiji kakor kaka sovražna vojska. Moti se s svojo zahtevo, da bi se gJ pri; družilo soglasje. Sik ni vladna obhka, ki bi ji mogel pritrditi narod, ki ima nad 2000 let svoje zgodovine. Ni dovolj — je vzkliknil govornik —, da ministrski predsednik naglasa, da ustava in parlament ostarela, če pa obenem bistveno izjavlja, da hoče — če se parlament ne bo pokoril — poseči tudi po sili, da uveljavi svojo voljo! . Velepomembna je bila izjava senatorja Alberttinija, da namer, ki jih izjavlja vlada, ni treba jemati pretragično, ker je pravični in m anarhistični državi vladar, ki vrši funkcijo vfhovnega zaščitnika tiste ustavne listine, kateri je slovesno prisegel zvestobo»! . , Nadalje je menil senator Albertu«, da hoče gospod Mussolini s svojo ustavno preosnovo ustaliti &n uzakoniti sedanji položaj, ki pa — po govarnikovem mnenju — moTe biti le začasen, ker prej alii sle, se mora povrniti spoštovanje tistih ustavnih pravic, ki jih je italijanski narod vreden, slično drugim civiliziranim narodom. Zlasti debelo podčrtujemo izjavo senatorja Albertinija, da zgodovina italijanskega naroda, kakor vseh civiliziranih na- I rodov, kaže, da desnica, napredek 1 prihajajo iz različnosti wmeu$t iz krila m-■ prav, od svobodnega kretanja vseli po«-i ti čilih sil t okviru in t mejah zakona!* j V izjavah senatorja A&ertinija vidimo j torej odločen odpor proti napovedi g. Mussolinija: če se ne boste pokorili moji volji, jo hočem uveljaviti s silo. Albertmi pa zahteva popolno svobodo za vse politične sile v državi, ki stremijo po uveljavljanju. Stališči g. Mussolinija in g. Al-bertinija sta torej v dijaanentralnem nasprotju med seboj. Ta poslednji ni »pregovoril le odkrito in rezko besedo v odgovor g. Mussoliniju, ampak je tudi — na rahlo sicer, a vendar dovolj jasno — naslovil apel na tistega činitelja, ki je prisegel, da bo vrhni zaščitnik ustavnih dobrin! Govor g. Mussolinija je izzval preresne odmeve, da smemo upravičeno m z največjo napetostjo pričakovati prihodnjih bojev. Kajti ne gre le za to, v kaki obliki se uveljavi volilna preosnova, marveč are sporedno s tem tudi za vprašanje politične svobode in čistega ustavnega In parlamentarnega življenja: za vprašanje, ali naj bo parlament le zvrševalec vladne volje, {ali, eventualno, naj ga tudS ne bo), ali pa naj bo pravo ljudsko zastopstvo, ki naj mu bo vlada izvrševalen organ! Kako upravičena je beseda senatorja Alber tinija. da luč, resnica m napredek izhajajo le iz- različnosti mnenj, iz svobodnega uveljavljanja vseh sil, čemur je neogibna posledica izmenjava vlad in sistemov: to nam kaže kai nazorno politična zgodovina Anglije, tega sijajnega primera čistega, zdravega in plodonosnega ustavnega in parlamentarnega življenja. PARIZ, 15. Poincare je sestavft odgovor na spomenico angleške vlade, ki zahteva natančnih pojasnil o stališču, ki ga je zavzela Francija v zadevi odškodninskega vprašanja. Ker sta Francija 2n Belgija« v tem vprašanju solidarni, je Poincare obvestil o tem' odgovoru fcudS Belgijo. Masaryk aa oddihu MARSAILLE, 15. Tu sem je prispel pred^ sednik čehoslovaške republike Masaryk, ki je na poti v Alžir, kjer bo ostal en mesec. Belgija Vlada odstopila podpisal odlok, na podlagi katerega bo nemški komunistični poslanec Hollein izgnan. — Iz Londona poročajo, da je poslanec delavske stranke Buxton vprašal v dolnji zbormci mfafetrskega predsednika, ali ve, da bi morebitno odobravanje zasedbe Porurjaj izzvalo burne proteste s sirani angleškega naroda? Baldwin je odgovoril, 'da ni vlada nikakor izpremenila stališča glede zasedbe Pori . Amerika Vlada koce kolikor mogoča razširiti polje uveljavljanja ukoia proti alkoholnim pijačam NEW YORK, 14. Kakor znano je vlada pred nekoliko dnevi odredila preiskavo vseh inozemskih ladij, ki so se nahajale v pristanišču, v smislu zakona prepovedi alkoholnih pijač. Preiskava je seveda zadela na precejšen odpor BRUSELJ, 15. Senat je pri drugem čitauju prj prizadetih državah. — Da bi ameriška zavrnil predlog poslanca Broquevilla glede j vlada čim bolj raztegnila moč tega zakona je vseučilišča v Gaudu (Vlamci zahtevajo uvedbo vlaniskega jezika na tem vseučilišču); ta predlog je senat sprejel v torek pri prvem čitanju. — Včeraj se je sestal ministrski svet, da prouči nov položaj, ki je nastal vsled dejstva, da je bil gornji predlog zavrnjen v zbornici in svoječasno stavila Angliji predlog, naj bi se takozvana teritorijalna meja razširila od 3 milj na 12. Kakor poročajo iz Washmgtona je Anglija odbila ta predlog. Ameriška trgovinska bilanca prvič po 10 letih pasiva«, NEW YORK. 14. Iz uradnih poročil je raz-■ vidno, da je znašal uvoz v prvih štirih mesecih Stalila Senat odobril začasni proračun RIM, 15. Na včerajšnji seji je senat odobril začasni proračun. Zbornica RIM, 14. Razprava o odpravi, oziroma znižanju carin se je tudi danes nadaljevala ob velikem zanimanju poslancev. Furlansko odposlanstvo pri Mussolinija RIM, 15. Ministrski predsednik Mussolini •e danes sprejel odposlanstvo iz Furlanije, kateremu je načeloval furlanski prefekt aw. Fiseuti; med odposlanci se nahaja tudi ravnatelj slovenskega fašistovskega glasila ».Nova doba». Videmski župan je poklonil Mussoliniju svetinjo, zlito ob priliki proslave neznanega vojaka v Vidmu. Mussolini se je v prisrčnih besedah zahvalil odposlanstvu in ga prosil, da izreče zahvalo v njegovem imenu furlanskemu ljudstvu in fašistom. Liberalni bojevniki se strinjajo z Mussolini je vo politiko RIM, 15. Ministrski predsednik Mussolini je prejel z zborovanja liberalnih bojevnikov brzojavko, v kateri mu občni zbor izraža vdanost in popolno odobravanje njegove vzpostavitve-ne politike. Nov tip 500-iirskih bankovcev RIM, 14. Finančni minister je pooblasti! Banko d'Italia, da izda nove 500-lirske bankovce v vrednosti enega miljona lir. S t eni se kroženje papirnatega denarja- ne ha pomnožilo, ker bo potegnjenih iz prometa ravno toliko pokvarjenih bankovcev. Za državnopravno skupnost Bolgarske in Jugoslavije PRAGA, 14. Ćehoslovaški tiskovni urad poroča iz Belgrada dne 13. t. m.: Danes dopoldne dospela privatna poročda zatrjujejo, da je bil prevrat izveden v sporazumu s krono, da je kralj v to privolil. Lahko je seda; tudi pričakovati, da bo kralj moral pasti, če se Sta-irtbolijskemu posreči protekcija. V belgra^kih diplomatičnih krogih dajejo '7ra:ca temu, da so z czirom na potrebo vzdrževanja miru na Balkanu in v Evropa potrebne pieventivne odredbe. V belgrajskih oficijelnih krogih izjavljajo, da Pa šire v kabinet računa na solidarno in popolno podporo \seb parlamentarnih -'kupin kljub strankarskim diferencam in da bo. vlada našla popolno odobravanje naroda pri akciji za ohranitev miru na Balkanu. Politični krogi tudi zatrjujejo, da bo mir na Balkanu šele tedaj zagotovljen, ko pride do državnopravne skupnosti med Bolgarsko in kraljevino SHS. Rusija Angleško - roški spor — Moskovski listi o odgovora sovjetske vlade MOSKVA, 14. «Izvestja» ugotavlja, da gredo popustitve vsebovane v ruskem odgovoru ne koliko dalje nego je bilo baŠ potrebno z ozi-rom na položaj in razmere. To se je zgodilo v interesu ohranitve miru, ker je sovjetska vlada mnenja, da je angleška vlada pripravljena za sporazum in da ne dela namenoma v to, da bi se odnošaji prekinili. Ker pa imajo osebnosti, katere želijo prekinjenje odnošajev, v angleški vladi še mnogo vpliva, bi bila preuranjena vsaka trditev, da bo izmenjanje not končalo s popolnim sporazumom. — «Pravda» je mnenja, da predstavlja vsebina ruske note skrajno mejo popuščanja. Če ne pride do sporazuma, je to znak, da hoče Curzon prevzeti nase odgovornost za razkroj Evrope, ki bi sledil temu dejstvu. Ruska trgovinska bilanca MOSKVA, 14. Uvoz v sovjetske republike je znašal v času od oktobra 1922 do marca 1923 34 miljonov pudov, izvoz v istem času je dosegel 34,900.000 pudov. Vrednost uvoza prekaša vrednost izvoza za 62.000 zlatih rabljev. Izvoz v Anglijo in Nemčijo se je razvil bolj hitro nego uvoz .iz teh držav. Uvoz iz Anglije je narastel v letu 1922 napram letu 1921 za 21.6%. Izvoz v Anglijo se je v istem času 3'A krat poveča!. Uvoz iz Nemčije je v omenjenem času narasel za 38%; izvoz v Nemčijo pa se j? 13-krat poveČaL Poljska Zborovanje izvršilnega odbora mednarodne zveze rudarskih sindikatov VARŠAVA, 14. Danes je bilo otvarjeno zborovanje izvršenega odbora mednarodne zveze rudarskih sindikatov v navzočnosti zastopnikov raznih narodov. Poljski rudarji so priredili banket na čast inozemskih zastopnikov. Sara Bernhardt je bila bogata PARIZ, 15. Razprodaja umetnin in hišne oprave igralke Sare Bernhardt se je vršila tri dni; razprodanih je bilo raznih predmetov za znesek 300.000 frankov. senatu. Ministrski svet je prišel do zaključka, da je treba to vprašanje reSHi; ker pa zbornica in seaat nista mogla rešiti tega vprašanja brez, sodelovanja vlade, je ministrski svet soglasno tega leta 1 )398^mil>onov, ^ lzv-oz pa 130*» miljo-sklenil, aa poda ostavko. Kralj je estavko sprejel. Sestava nove vlad« bo bržkone po- verjena g. Theunisu. Nemflla Iz zasedenega ozemlja PARIZ, 15. Tukajšnjim listom poročajo iz Dusseldorta: Vsa znamenja kažejo, da bode v najkrajšem času pričelo zopet delavsko gibanje. Komunisti zborujejo skoro vsaki dan. Verjetna je, da bodo delavci zahtevati plačo v zlatu in sicer 1 dolar dnevno. — Francoski notranji minister je sod. Za izvrševanje preiskav so postavljene posebne komisije. V Grahovem1 so se vojaki vladnih čet priključili seljakom in napadli redno vojsko. Promet je po vsej državi zelo skrčen. Vsak vlak spremljajo vojaki. SOFIJA, 15. Med Novo Zagoro in Slavno so pri kraju Karmeuli vladne čete doživele velik poraz. Polkovnik Ilijev je poveljeval pefo&ti ir konjenici, ki je na tem mestu prišla med dva ognja. Borba je trajala do 7. ure zvečer. Vojska se je morala umakniti en del v Slivno, en del pa v Jambolo. Komandant Ilijev je bil ubit ali pa ujet. Jambola je danes padla v roke kmetov. BUKAREŠTA, 15. Od davi se vodijo nove borbe ckoli Plevne in Trnova. Kmetje napadajo v večjih masah vojsko in železniško progo, ki je na več mestih porušena. Sreča, je za vlado, da kmetje ne počakajo, da se zberejo v večjih množinah, temveč napadajo vojsko v manjših skupinah, vsled cesar so njihovi uspehi slabi. Proglas Stambolijskega BUKAREŠTA, 15. Stambolrjski je izdal na bolgarske kmete nastopni razglas: Bratje zeml;edelci in delavci! Oni, ki so upropastili Bolgarijo, sc= zopet prevzeli oblast ter hočejo, da dokončajo svoje zlo- nov dolarjev. Ameriška trgovinska bilanca je torej prvič po 10 krtih pasivna. Nekateri pri-t pisujejo ta p»;av dejstvu, da je blago iz ino- čiaskc delo«. Oni hočejo, da dalje eksploa-zomstva zadnji čaa poplavilo amerikanski trg radi pretiranih cen v Ameriki. Predsednik repoblike prisiljen, da poda ostavko PEKING. 15. Tientsitiski gubernator je zajel predsednika repdblike ter ga take prfeilil, da mu je izročil' državni pečat, znak časti, ki jo je nosil. S tem činom se je predsednik odpovedal svojemu mestu; nau> ga je gubernator izpustil. Položaj na Ponc-rne izjave sove vlade, da je gospodarica položaja — StambeSjrid ujet SOFIJA, 15. Bolgarski brzojavni dopisni urad javlja: Vladna izprememba na Bolgarskem je rezultat in posledica nezadovoljstva bolgarskega naroda z režimom, ki je Eistematično d^ršrl ustavne .svoboščine in državljanske pravice. Nova vlada, ki ji stoji na čelu Cank-ov, ni eksponent ene same stranke, ampak je izraz volje velike večine bolgarskega naroda razen nekateri komunistov. Kar se tiče odnošajev z inozemstvom, se bo vlada držala istih smernic zunanje politike kakor prejšnja; ostala bo v prijateljskih stikih z vsemi državami, v prvi vrsti pa z zavezniki in sosedi. Izpolnila bo vestno obveze in se izogibala vsega, kar bi znalo motiti mir na Balkanu. Na znotraj bo vlada pomirjevalno vplivala na državljane, vzdrževala bo red in ščitila ustavne svoboščine, da se na ta način pritegnejo k sodelovanju vse gospodarske in socialne sile našega naroda. Po nalogu svoje vlade sporoča bolgarsko poslaništvo v Rimu: BoJgarski poslanik v Pragi Daskalov je takoj, ko je bil odstavljen, brzojavno ščuval ostale bolgarske poslanike paroti novi vladi. Ta brzojav vsebine neverjetne izmišljotine o položaju na Bolgarskem, Pooblaščeni smo, da izjavimo, d® so te vesti brez vsake podlage, kajti notva vlada uiživa popolno zaupanje od strani naroda. SOFIJA, 15. Danes je bil ujet Stambo-iijski v vasi Molovi pri Slavovici. Intervencija male entente v Sofiji BELGRAD, 15. Vlada je prejela odgovore iz Prage in Bukarešte. Odobren je v polnem obsegu načrt postopanja Jugoslavije napram Bolgariji, o katerem so bili obveščeni danes tudi kabineti velike entente. Popoldne ob 4. se je na dvoru sestal po seji min. sveta so bile poslane poslaniku Rdkiču obširne brzojavne insirukcije in tekst note. Nota, ki se izreči bolgarskemu ministrskemu predsedniku, je sestavljena v zelo resnem io ui. Uvodoma ugotavlja kršitve neui31yske mirovne pogodbe s strani nove bolgarske vlade. Nota zahteva: 1.) da Bolgarija takoj odpusti vse vojake, ki so bili proti določbam mirovne pogodbe pozvani pod orožje in katerih števiJo preseda kerstingent 30.000. 2.) da se takoj odpustijo iz službe vsi bivši aktivni in rezervni oficirji, ki so bili zadnje dni pozvan? pod orožje; 3.) da se razženejo komitaške čete, ki se zbirajo ob jugosl. meji; 4.) Bolgarija mora dati jamstva za integralno izvršitev neuii!yske pogodbe; 5.) selivka vlada se opozarja na posledice, ki bi zadele Bolgarijo v slučaju kršenja mirovne pogodbe. Izročitvi note bodo prisostvovali poslaniki Čehoslovaške, Rumunije in Grške ter tako posvedočili popcilno solidarnost z; Jugoslavijo. Tajna bolgarska mobilizacija SOFIJA, 15. Dne 9. t. m. je vlada izdala nalogo, da se mobilizirajo vsi rezervni častniki. Na protest medzavezniške kontrolne vojne komisije je vlada to naredbo zopet preklicala. Medtem pa je že drugi dan zopet izdala tajno- povelje, da se imajo vsi rezervni častniki staviti vladi na razpolago v civilna obleki. Oni so poslani sedaj v notranjosti d!rža/ve, kjer so odrejeni v razne vasi, da tam revoltira jo prebivalstvo proti Stambolijskemu. Staanboiijski njet? SOFIJA, 15. Vladne čete sa danes popoldne ob 15 v selu Petranu zajele Stam-bolijskega. Ob 17. so v Sofiji izšla posebna izdanja vseh listov, ki naznanjajo aieta- mimistrski svet pod predsedstvom kralja, ID^strfk1e^ i pre^ednika. da stori definitivne sklepe. Seja je trajala oi 3. do 7. ure zve6er. Predvsem je minister Ninčič podal podrobno poročilo o položaju na Bolgarskem. Tekom današnjega dne so dospela avtentična poročila, da se je situacija za Stamibolijskega znatno poslabšala in da je računati z neuspehom njegove akcije. Potrjuje se vest, da je postal Stambođijski žrtev izdajstva. Izdali so ga baš njegovi najbližji zaupniki. Karakterističen primer v tem oziru je slučaj gen. Davidova, delegata in zaupnika StamboKjskega na konferenci v Nišu, ki je bil na splošno prese-Isenečenje imenovan za šefa generalnega • štaba. ... ' Navzlic opetovamm izjavam nova bol- • garske vlade se v Bolgariji vršijo dogodki, ki pomenijo kršenje bolgarskih mirovnih obvez. Zunanji minister je opozoril posebno na mobilizacijo vojske in na koncentracijo komitaških čet. Minister Ninčič je nato poročal o sporazumu, ki je bil glede nadaljnjih ukrepov dosežen z zaveznicami male entente in Grške. Vlada bo nastopila v Sofiji kot mandator male entente in Grške. Ako bi bili diplomatski koraki breuspesni, j >je vlada že danes pooblaščena, da v imenu male entente in na njene stroške izvrši potrebne nadaljnje korake, ki bi imeli značaj intervencije. Končno je minister predložil besedilo note, ki jo jutri dopoldne ob 10. izroči poslanik Rakić sofijski vladi. Vršila se je diskusija, v kateri je bil odobren tekst note in vsi morebitni potrebni nadaljnji koraki. StambolijskS se je vdal še le po srditem boju, v katerem je ubil 4 častnike. CARIBROD, 15. Stambolijski je postal žrtev izdajstva. Osebe njegove neposredne okolice so obvestile vlado, kje se nahaja, ter omogočile, dia.» ga je oddelek vojaštva presenetil v selu Petranu. Stambolijskega prepeljejo še tekom noči v Sofijo ter ga postavijo kot veleizdajnika pred' sodišče. Bati se je, da ga da vlada umoriti, ker se na ta način najlažje reši! komplikacij, ki pretijo, dokler je Stambolijski živ. O aretaciji Stambolijskega so bili takoj obveščeni vladi vdani poslaniki v inozemstvu, bivši ministrski predsednik Rado-slavov v Berlinu ter bivši kralj Ferdinand. Nasprotujoče izjave bolgarske vlade SOFIJA, 15. Minister Volkov je dal nastopno izjavo: Čeprav je v nekaterih krajih Bolgarije doišlo do manjših spopadov med kmečko gardo^ in vojsko, vendar se mir polagoma vraća. Stambolijski še ni prijet, ker je zbežal v Balkan-planino. Odredilo se je vse potrebno, da se prepreči njegov beg v severno Bolgarijo. Minister prometa Sakazov je izjavil, da so kmetje na več krajih napadli kolodvore in vojsko, vendar pa upa, da bo do dne 20. junija pronvet po vsej deželi zopet normalen. Krvavi boji BELGRAD, 15. Z meje prihajajo poročila, da se vršijo srditi boji med seljaki in vladnimi četami. Posebno vroči boji so bili okoli sela Gornje Orahovice. Na obeh straneh so bžle obilne žrtve, ranjencev je bilo preko tisoč. Minister pravde je proglasil po vseh oboroženih krajih preki tirajo in davijo kmete. Bratje! Ne v.dajte se, oborožisite se ter nastopite proti tiranom. Jaz sem z vami. Boril se bom do poslednja kaplje krvi. Niso me ujeli in me ne bodo ujeli. Oni, ki se ne morejo boriti, naj ostanejo doma in naj ne dajo nobene hrane zlikovcem. Ti naj umrejo cd gladu. 12. junija 1923. v Stru miš tu, okraj Zagora. — Stairboiijski. Ta proglas Stambclriskega se z neverjetno nagtfco širi od sela ao .sela. Tajna seja narodne skupščine BELGRAD, 14. Parlamentarni krogi, zlasti opozicij o nal ne skupine, med' njimi demokraije, so zaprosili predsedstvo narodne skupščine, da se tekom prihodnjih dni sestane narodna skupščina na tajno sejo, na kateri se imajo podrobno razpravljati dogodki na Bolgarskem in položaj kraljevine. Na te/ seji naj bi zunanji minister podal; narodni skupščini podrobna, objektivna m točna poročila o Bolgarski, nakar naj bi skupščina razpravljala o vseh možnostih in o intervenciji, ki bi zasigurala popolen mir na Ball'-anu. G. Ljuba Davidovič je imel v tem oziru daljše razgovore s skupščinskim predsednikom Ljubo Jovanovičem, ki je izjavil, da je pripravljen sklicati tako tajno sejo v teku cfveh dni. Dijaki! Znano vam je, da se je ustanovila začetkom tega leta Dijaška Matica. Skrbela naj bi za siromašne srednje- in visokosolce s podporami Ln posojili. Da bi res mogla D. M. izvrševati uspešno svojo nalogo, zato potrebuje velik, ogromen fond. Matica se je obrnila na naše ustanove in zasebnike, na naša društva, krožke itd. Na stotine okrožnic se je razposlalo, toda malo je bilo onih ustanov, društev in zasebnikov, kateri so nam sploh odgovorili, še manj pa onih, kateri so se odzvali s kakim prispevkom. Zakaj to? Prvič: ker je še cela vrsta istotako važnih in potrebnih narodnih društev, katera kličejo na pomoč. Drugič pa, in temu razlogu bi D. M. lažje nego vsako drugo društvo od-pomogla s pomočjo številnih dijakov, drugič, ker se mnogim ljudem, ki zelo radi dajejo v narodne namene, ne olajša izro-čevanje darov. Komur ni treba drugega kakor seči v žep, ta trikrat rajši in prej da, nego Oni, k5 mora nositi denar na pošto ali kam drugam. Plod šestmesečnega dela D. M. je majhen in sredstva prihajajo le po kapljah v blagajno. V jeseni, ko sie mora pričeti podporna akcija, ne bo dovolj sredstev, da bi zadovoljili le tretjino, mogoče le desetino vseh prosilcev, če gre v tem tiru naprej. Če se tekom počitnic položaj ne izpre-meni temeljito, je D. M. obsojena, da postane in ostane mrtvorojeno dete. Dijaki! Do tega ne more in ne sme priti, potem ko je bilo treba toliko dela in truda, da se D. M. sploh ustanovi! Držite se načela samopomoči! Na tem načelu je zgrajena Matica. Po pravilih sami odločujete o podporah. Sami morate tudi delati na to, da bo tu nekaj, o čemer lahko odločujete. Saj vas je ogromna množica v naših krajih: preko 1000 srednješolcev in okrog 300 visokošolcev. Sedaj, ko se vračate na počitnice, pričnite z delom, nabirajte prispevke za D. M., širite misel našega društva. Vzbudite zanimanje za Dijaško Matico pri posojilnicah, društvih, krožkih itd. Ko ste v veseli družbi, spomnite se Dijaške Matice, spomnite se je na izletih, prireditvah, .veselicah, icb vseh veselih in žalostnih prilikah. Vsak mali znesek je kamen k zgradbi Dijaške Matice. Saj čc nabirate, kažete, da ste kulturno dovolj zreli, da razumete pomen D. M. za dijaštvo in končno delate vedno le zase. Pred vsem je dolžnost vsakega dijaka, da tekom počitnic jpridobi y&aj enega podipo^aiega člana. Naš narod razume v polni meri pomen dijaškega vprašanja, le vstrajno trkafte, našli boste odmev. Pričakujemo, da bo našel ta poziv malo več odmeva, nego so ga našli dose« dani' Samo oni dijaki, kateri bodo res kaj naredili za D. M,, samo oni bodo lahko reflektirali1 na podpore ali posojila. Kdor se ne bo zanimal za društvo, kdor ne bo niti član D. M., ta ne bo mogel in smel tudi računati na to, da mu D. M. v potrebi priskoči na pomoć] Zato javite takoj D. M. svoja imena, svoje načrte in nasvete in čim prej tudi uspehe svojega podrobnega deforanja. Za vse potrebne informacije je na razpolago urad D. M., ul. F. Filzi 10, I, vsak delavnik od 16. — 19. ux?e. Bit će dobro, ntfčimo se samo/ «DijaSka Matica*. •kim agentom posrečilo identificirati in aretirati dozdevne krivce te tatvine. Aretiranci ao: Marce] DodSch in brata Anton in Josip Biziak. Vsi trije tajijo tatvino, toda tekom zaslišanja so zašli v protislovja, zato so bili pridržani v zaporu. Ukradena listnica. Pred včerajšnjim popoldne se je pojavil v trgovini sedlarja Ladislava Bresitz, v ulici Settefontane 45 mlad človek; izjavil je, da bi rad kupil sedlo. Bresitz mu je razkazal razne vzorce, toda neznanec ni kupil nič in naenkrat se je kratko poslovil ter odšel. Z njim je odšla, ne da bi Bresitz to takoj zapazil, tudi listnica s 400 lirami, ki jo je sedlar za Borzna oorobte, TečaHf Trst, 15. junija 1923. ConHcVv • • • • J-almatia . . « . Gtrollmicb . « Likera Triestlat . L!oyd » . • , ( 1 > sina • • . . MartlnoIIck . . . Occania . • • • Prem uda , , , , Trlpcevlcb • « . A m pel ca . . . . Cement Dalusatia Ctmtnt SpaU to . DNEVNE VESTI Jutrišnje slavnosti v Trstu. Jutri bodo pre-j svoji narodni zavesti, v n____, . peijani v Trst zemski ostanki tržaških dobro- pravico! V veri, da nas ne more nškdo prisiliti, *"p pozabil na banicu. voljcev, ki so padli na bojišču. Meslo in patri- ali obsoditi, da se moramo odreči svoje narod-: Okradenec je naznanil dogodek orožnikom joiična udruženja pripravljajo spominu junakov'ne svojstvenosti, da so vse odredbe za razna- na P°^ciiBkem komisariatu v ulici G. Brunner. svečanostno slavlje. j rodovanje čini nasilja, ki se ne dajo opravičiti Romanje po gostilnah, Sri konča v boisičmici. Brelichovi <^ukazi». < Goriška Straža^ objav-; z ničimer. Jasno in enostavno stališče nam Zasebnica Marija Filinig, stara 49 let, stanu-Ija sledeči dve odredbi, kateri je izdal pred-j podajeta uverjenje in vera, da pravica ostane f°ća v ulici Crociferi št. 3, je včeraj zjutraj sednik goriške zborne sodnije, Brelich, ki pravic«!! Ta resnica ni podrejena nikaki stran- na vse zgodaj romala in popivala po raznih si hoče pridobiti žalostno slavo s tem. da pre- j karski politiki. Računati morata z n?o vsak krčmah v starem mestu. Ko se je že popolnoma ganja naš jezik iz sodnije. Listini sc glasita v, oblastnik in vsaka država. Mi imamo — nada- nalezla vina, žganja in raznih «bibil», se je slovenskem prevodu tako-le: «N°. Pres.1 ljuje *Der Tiroier* — pravico do svoje kulture napotila domov. Po ravni ulici je že šlo, a £e&osIova|ke Irraa« 103? 25-23. Okrožnica. Zvedel sem obžalova-j in do svojega jezika, do svojih šol, do značaja stopnice so bile za nrene opotekajoče se noge i dinarii . . • . . . nja vredno dejstvo, da se nekateri uradniki svoje domovine! Uveljavljanje te pravice mo- pretežek problem. Kljub temu se je srečno; lejt goriške zborne sodnije in preture poslužujejo rejo ovirati. Pravico kot tako, pravno zavest, prikobacala do drugega nadstropja hiše, kjer v prostorih omenjenih uradov toliko med ne more nikdo izbrisati! Te pravne zavesti bi stanuje. Bila Je že blizu vrat svojega stanova-seboj, kolikor v občevanju z odvetniki neitali- se mogli odreči le mi sami, ne more pa nam nja, ko se je nenadoma premočno zagugala, janske narodnosti ter njihovim pisarniškim jo vzeti nobena vnanja sila. Tiste odgovorne izgubila ravnotežje ter telebnila kakor je bila osobjem, kolikor v občevanju s strankami bi- kroge, ki bi hoteli neroštvo južnega Tirolskega dolga in široka dol po stopnicah. Ženska je vajočimi v Gorici in njeni okolici jezika, ki ni izbrisati kot kak slab dovtip, že pouči izku- jela vpiti na pomoč. Prihiteli so ljudje iz bliž-italijanski. Ker je tako stanje nevzdržno in v etvo, da z nasilnimi metodami ne dosežejo svo- njih stanovanj, ki so, videč žensko vso pobito, • • • • •pr&Ve krene. avstrijske Uran« marke • dolarji nasprotstvu z enonarodnestjo kraljevine Italije, jega namena. Zato bodo potzJcuSali, da bi nam} poklicali telefomčno na lice mesta zdravnika katere sestavni del tvori Goriška, iz česa zagrenili nemštvo s tisočerimi zbadljafi. Hoteli rešilne postaje. Ta je žanski za silo obvezal sledi, da obstoji pri vseh državnih oblastvih nas bodo zbegati. To se jim ne posreči. Ko! številne bunke in praske po glavi ter 70 dal samo en uradni jezik in sicer italijanski, odre- sjac prijatelj? svoje pravice, nismo sovražniki S nato prepelje ti -v mestno bolnišnico. države! Če branimo svojo bhtvenost, ne napa- i Žriev brezposelnosti. Pred sinočnjim okoli damo države. Če se oklepamo svojega nemštva,j 22ih je neki orožnik našel na klopi v spreha-zahtevamo le, naj se nas enako ceni z družinu! jaIH»ču pri Sv. Andreju moža, ki je bolestno kulturnimi narodi. Interes države ni nikak ! &loka). Slopivši bliže je začutil močan duh po absoluten pojm. Interes države določajo po karbolni kislini. Zz te dkolščine je orožnik nekem višjera redu interesi narodovi Zato pa sklepal, da se je mož zastrupil. — zaključuje «Der Tiroler^ —: Pra?ica ostane Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešil-pravica! jne postaje, ki je uvrcfel da je neznančevo stanje Področje šolskega nadztJS-Siva v Trstir.1 smrtno nevarno; zato ga je dal nemudoma «Gazzetta uifrciale» cd 13. junija t. 1. je i pre?*h*ti v mestno bolnišnico, kjer so zastrup- državnth^ob^stvih^obstoji «**.<>* s ka- *--------" ' "" ^ *------ 1 torim on iTriromintn 4wmi-L jam, da se morajo vsi uradniki goriške zborne sodnije in preture posluževati izključno italijanskega jezika v uradnih prostorih med seboj in v občevanju z odvetniki ncitalijanske na-rodnesti, njihovim pisarniškim csob:era ter s strankami bivajočimi v Gorici in v njeni okolici. — Druga listina je sklđp namenjen stranki in glasi tako-ie: «Vrača sc Vam priloženi spis, da z vpoštevanjem sedaj tudi mednarodno pravokrepnega dejstva, da tvori Gorica del enonarodne italijanske države, iz česar neobhodno sledi, da pri statnest spisa izdelanega v slovenskem jeziku, vsaj s tem, da mit priložite italijanski prevod potrjen od odvetnika, ki je predložil 6pis ter da spis zopet predložite v roku 5 dni v izogib posledic pred vidje nih v § 85 c. pr, r. Ni do-\'olfeno podaiiSanje tega roka. Dnevi poštnega teka se ne vštejejo v ta rok. Proti tej odredbi ni dovoljen poseben pravni leik.n — S takimi duševnimi proizvodi se rešuje naše jezikovno vprašanje. Vedno iepvs! Iz BorSia doznavamo, da so ve-*ti Edinosti o agitaciji za ustanovitev italijanske šole napravile na vse prebivalstvo tako*globok vtis, da je vsa ta nesrečna akcija zadebila z ijeiicn skušali izprati želodec, toda ta opera erja se ni posrečila in mož je kmalu potem samo en notranji in zunanji uradni jezik in terim se izprer^ja področje feržaške|a in J^ v Pečinah. sicer italijanski, da popra vrte formalno nedo- beneškega solskega nadzorstva tako, da bo j Iz dokumentov, ki so jih našii pri saraomo- furlanska pckrafma izločena iz pcctrožja ri]cu ^ diognali, da se ta imenuje Jakob Volpin, beneškega m vključena v področfe trža- star 38 let, stanujoč v ulici Iadustria št. 15. škega šolskega nadzorstva. Kr. odick od Pri niemu so našli pismo naslovljeno na njego-6. marca je določal, da spada furlanska^© ženo, ki je bilo izročeno kvesturi. pokrajina v šolskih stvareh pod SenetkeJ Voipinova žena je povedala, da si je njen Kakor znano, pa je naletela taka ra^jne-; ^srečni moi vzel življenje iz obupa, ker ie atigleikl fnntl papirnati • • m m m . 317 • • • • • • 26») • • • • • . llt?9 • • • * ■ • 416 • • • • • . 1405 • ■ • • • . (150 • • • • • . 130 • • • • • . 185 • • • • • . 650 • ■ • • • . 268 • • • • • . 500 • • • • • » • • • • • • 217 trg«. ■ 0.2750 0.35 0.03 0.0315 t 64.50. *5__ 2\z0. - 23 50 10.75 -- 11.25 0.02 0.0225 21.65 21 65 Idti.75 137.25 3-9.— 90.55.- D 9.80 F€>STELJE 60, chiffoniers 220, nočne omarice 50, vzmeti, žiramce iz volne in morske trave popolna solidna soba 850'-. Fonderia 3. -_ (818] IŠČE SE za poletni čas, v Barkovljah pra?n» soba s kuhinjo ali z uporabo iste. Naslov pri upravništvu. (83 J J SREBRO, zlato in \iriljante plača ve C kot drugi Periot, via S. Francesco 15, II. 45 VELEPOSESTVO z 28 sobami _ _____ 27 johov n«iv, gozda in nasadov za sadje neposredni bližini Maribora, krasna lega. se ugodno proda. Ponudbe pod • Vclepc-sestvo» na Alosia Company d. z o. z. IJuk-Ijana, Kongresni trg 3. 26/13 z gospodarskim poslopjem, s pripadajočimi pritiklinami, JU T S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni vojak kr. mornarice v Speziji v 20. letu, po dolgi in mučni bolezni, 14. t. m. v Speziji preminul. BARKOVLJE, 15. junija 1923. £na* starimi. Đors, sestra. Viktor in Opatj^ brata. ane 32;> Sc računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša 'pristojbina L 2.—. Debele črke 49 sto!, i beseda. — Nasmaafša pristojbina L 4.—* j Kdor išče službe^ pl^Ča polovično ceno. Fofoirsfifpj SOSIC f» % đ» % # % dP % dP % dfi % t? (9 Trst — via S. Mm wM\ la Mm blizu Kranja na Gorenskem lepo posestvo z veliko pritlično hišo, gospodarskimi poslopji, vrtom, travniki in goz^i. Ponudbe na: Janez Pevc, zg. Bitnje, pešta Stražišče pri Kranju. KUPUJEM dnevco čiste cunie, plačujem 40 stot. do 1 L. Solitario I. ' (338) smrten udarec. Posebne še, ko nekateri ki so podpisali tozadevno prošnjo, niso niti vedeli, za kaj in so sedaj c^orreni. Dotični go- spodje so prenehali z nabiranjem podpisov. Ali čuite; kaj se potem! Namesto onih gospodov so predvčerajšnjim v zgodnjih urah hodili po Iiišah — orožniki! Dva vaščana, ki ju osuirklja30, da sta agitirala proti nabiranju podpisov za italrjansko šo^o, so pozvali celo na crožniško postajo v Dolini. G. brigadir ju je sprejel sicer vliu-dno, vendar ju ie zelo resno pokaral, češ da tega ne smeta delati, -sicer da bo v prihodnje drugače*. Odgovorila sta mu, da tudi ora dva — kakor vse prebivalstvo — želita, da se otroei učijo tudi italijanski jezik. Vsi pa zahtevajo, naj ostane šola, kakor ie bila dT.lej! — A'edno lepSe! Agitatorji za italijansko žalo, ali nesničn^še rečeno: tz ubftjc ^loro eske š° ,e tC? Zahtevi 74 let, njegove žene Marije, stare 73 let in | VODITELJ ali voditeljic ^^ ' nrocega nečaka Antona Sepič, starega 54 let. ' •KŽigitovka^. Rusi nas seznanjajo zadnje čase Poslednjega sta Ivan in Marija Dubac, ki sta| novimi besedami in novimi Id-elami. Doslej bila brez otrok, sprejela v svojo hi§o kot last- j Ts-sl — Via Topra blSKca 21, III. Začetek novih tečajev in privatnega pouka v angleškem, francoskem, nemSkem, Italijanskem, španskem, portugalskem in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna. Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti. Pojasnita in vpisovanja: vsak dan od 9 do 21. Via Torre bianca 21, Trst. (54) s kavcijo, se išče za za3o£o vina. Pojasnila Via Giulia 72 je biia beseda «Zigi>tovka-srečo ali nesrečo posetiti neznana ali e prihodoc svojimi čvrstimi kc-zaki smo prepričani, da slcjH- Toda v zadnjem času so se razmere ne bo ostalo na ustih vseh. onih, ki gojijo pos«bco nadoma izpremenile. Anton Sepič, ki je bil zanimanje za spor* " vratolomne vaje na sledove in da bomo v naikraisem Času slišali Požar, vojno vdovo z dvema otroskoma. Med o ustanovitvah žigitov^kih kl-ubcv, ki bodo j obema jc nastalo prijateljstvo, ki se je sčaso-jjojili zdravi in krepilni sport na konjih. Ic ml ma izpremenilo v ljubezensko razmerje. Kon- umu, rva gvrjijvj IiAVUlliit 1 ^pTC'Illt 1111 V. ^VillVIl OC^lV, «1 Lili ■t. Gotovi smo, da bodo te (tekom vojne vpoklican v vojaško službo, se je a kontih pustile pri nas svoje po svoji povrnitvi seznani! z 32-letno Marijo bomo z veseljem pozdravili tak dogodek. Kubanski kozaki bodo na splošno zahtevo danes, v soboto 16. L m. ob 17*30 priredili drugo predstavo teh vai ali ne več pri Sv. Soboti, iemveč na športnem polju na Moniebeliu, ki veliko bolj odgovarja i za občinstvo i za izvajalce in to pot ob znižanih cenah. (Ali bi ne bilo- umestno prirediti predstavo tudi jutri v nedelio ob jako znižanih cenah?) ROJAKI! Udeležite se jutrišnje vrtne veselice podružnice «Šolskega društva* pri Sv. Ivanu in pomagajte k zgradbi nfeoega vrtca? eno ej Sepič poročil Požarjevo ter jo pripeljal na dom. Ivan in Marija Dubac, ki sta bila že začetkoma nasprotna vsakemu razmerju med nečakom in Požarjevo, nista hotela nič slišati o poroki Z vso odločnostjo sta nasprotovala temu, da bi prišla nova nevesta v njuno hišo, a konečno sta se morala upognlti pod neča-kovo voljo, ker je bil poslednji gospodar posestva. Kljub privolitvi v nečakov zakon sta stara sovražila nevesto in prepiri v hiši so bili _ od tedaj na dnevnem redu. Pred kratkim se je j OjvfARE Ivanu Dubac posrečile izgnati Požarjevo iz hiše. Vsled tega se je v Sepičevem srcu vnelo cmrlno sovraštvo proti starima'. (837) [ yVQzna in izvozna tvrdka na debelo laSfisiatA B H^aMA] tir HIŠA s 15 sobami, dobro vpeljano gostilno, velikim senčnatim vrtom oziroma dvoriščem, hlavom, vinsko kletjo, električno razsvetljavo, vodovodom, (telefon v hiši), ob glavni cesti, oddaljena 15 minut od glavne pošte j emai,irane kuhtoi. P°sode lončenih izdeUcov. stanovanjem. Pojasnila daje Josip Purič, J Cene Konkurenčne in solidna postrežba. Selo 38, II, Moste - Ljubljana. (836) j_____ v Trstu, skladišča: via Coroneo štev. 13, prosta luka 4, pritličje (transito) i!7 isia v svojih skladiščih vedno bogato izbero najrazličnejše steklenine, češkega porcelana, vsakovrstnih servisov, steklenih šip za stavbe. PRODAM dve harmoniki, sp. 420, Brandežija, Počkar, HIŠA z gostilno, hlevom, vrtom, 2 kegljiščema in vsem pohištvom se da v najem ali proda radi selitve. Devjak Anton, Zamet 216 (pri Reki). (834) Odhodi m prihodi vtaho« JUŽNI KOLODVOR. UlE, postelje, lepe, po nizkih cenah, brez j - Benetke, viška, prodaja delavnica: Fabio Severo 7. ! 0.1d o; 5.— eks ; 5 35 brz.; 9.40 o.; 801' 10-10 orz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o.; Pred včerajšnjim opoldne se je med Ivanom SLUŽKINJO, pridno, in Marijo Dnbac in nečakom zopet vnel vsakdanji prepir, ki je končal na tragičen način Tekom prerekanja je Sepič naenkrat pograbil oster srp, planil na Ivana Dubac ter mu z bliskovito nagHco prerezel vrat. Starec se je zgrudil na tla smrtno ranjen. Marija Dubac je sluišala z bežati, toda razjarjeni nečak jo je CruSUane vrnil ZVEZIN ZBOR. Pevska vaja za Kras, Istro ia Trst se ne bo vršila ▼ nedeljo 17. t. m., temveč v nedeljo I. volija ob 9 uri zfutraj v navadnih proetorih pri Sr. Jakobu, Šolsko društvo podmžnica pri Sv, Ivane priredi jutri v nedeljo 17. t. m. vrtno veselico na vrtu Narodnega doma. Začetek ob 4 uri dohitel ter tudi nji prerszal vrat, popoldne. Naj mkdo ne manjka, da s tem pri- j Po svojem strašnem činu ee je zločinec praz-pomore za zgradbo otroškega vrtca. nično oblekel ter ccLšel iz hiše. Dva vaščana, Pevsko društvo "Ilirija^. Danes, sobota, je Jej sta med tem zvedela za zločin, sla Sepića vaja za ženski zbor v društvenih prostorih.1 prijela ter ga odvedla na raško orožniško po-Jutri zjutraj istotam vaja zz meša n zbor ob 6tajo. Tam jc Sepič hladnokrvno priznal svo^e 9, uri. Ker je koncert pred durmi se aioraf© krvavo dejanje ter pripenmil, . Danes, v soboto,j TW-e ki so med tem prihiteli na kraj zlo-n-ecej časa težko bolna na srcu. Bolezen, ki; ob 15. uri ocfborova seja v navadnih prostorih; ao'posaagati žrtvama; žalibog je io ie spravila seda? v greb, pa >e dobila v tisti vabljen zapisnikar P, Sklada. ' bih za Ivana Dubac vsaka člcveik pomoč strašni • svetomartinski noči» {med 16. in 17. Nogometni odsek S, D. «Adria» ima jutri za!BRn; ®tarec ie ležal mvtev v luži krvi. Pred maia 1921). ko so morali Svetcmartinčani v;V nedeljo skupna vaje. Odhod ob 9 točno od Jj^injo je ležala Mariia Dubac vsa okrvavlje-strahu zaprsliti svoie hiše in bežati v šumo.! gostilne ex Subietto pri Sv, Soboti na vežba- na. imeia ^ inghojtnu. Tu v Moja edina in največja skrb je bila vrniti se Know!esbur sem videl v prepisu priložnost za v Weixningham. Gospod Waacborough je opazil sleparstvo, ki jo je gospod Percival v cerkveni »oje razburjanje in presenečenje; potetažfl sem knjigi v Alt\velmmghamu tudi izrabili njegovo radovednost z izgovorom, kj mi je shi- Vrtelo se mi ie v glavi; držal sem se pvdta, čajno padel v glavo, položil sem honorar na da ne bi omahnil. Med vsemi somnjami, ki so mizo ter se dopteolt z npm, da mu bom v nekaj se mi vsiljevale glede onega propalega moža, dnevih pisal. Nato sem iti iz pisarne. V glavi ni bila nitr ena blizu resnice. Niti za hip mi se mi je vrtelo, a Žile so se mi nabrekle od razburjenja. Postajalo je temno. Domsstt sem se, da utegnejo prežati name na cesti ter me napasti. Moja izprebedna palica je bila prešibka in tore] za obrambno orožje malo ali celo nič uporabna. Pređno sem 9tS i% Knowlesbury, Hlo onega moža, !-:« je nosil moje krstno hnc. Pod n:rm *'e bil prazen prostor, oči vidno zato krr ni zacoito-val za dvojni vpis obeh bratov. Ta «e je nahajal kakor v izvirniku v začetku nEslsdnje strani. Ta prostor ie povedal vse! Tudi v cerkveni ksiijšfi je obstojal ta prazni prostor od i 1803. (ko bile vpisane cms- • ——-----f."— • av UH uiiv »sv tura, ieaa) sem BC ui zd^-1 niti najmanje varen, o tem sem se bil na svoje hitre noge. V svoji tolarski dobi sam prepričal na lastne oči. j bil znamenit tekalec, pa tudi pozneje posebno V tej sliski sem sklenil, da se vrnem v cer- tekom svojih različni?! doživljajev v centralni kev, se obrnem do mežnarja ter si preskrbitn Ameriki sem se vadil te spretnosti, potrebni izvleček, predno 6e vležem k Dcčitku.1 Naglih korakov sem pustil M seboj mesto, lakrat mi m bilo še znano, da mora biti prepis držeč se sredine potf sodnijsko potrjen in da po meni spisana in IDaliel POSJED Božje Posjed sadržava: a) jednu prizemnu kuču sa 4 sobama, 2 kuhinjama, 2 konobama, hodnikom, tavanom, smočnicom itd.; b) jednu staju «a dvijem prostorijama i vodom; c) priličan kompleks zemljišta i vrt, u ikojem se nalazi vodovod sa 4 pipcima. Kuća je op-skrb'jena vodom, električnom rasvjetom i pline/m. Osobito je prikladna za one, koji se misle baviti trgovinom. Cijeli posjed ogradjen je zidom. Ozbiljnim kupcima daje s t mogućnost, da isplate svotu od 45.000 lira 1 dvijema obrocima. Potanje inSormacije caje vlasnik Stevo Gorupec, bravar, Sušak-1 nsat. (321) Odhodi: 17.25 o. Dohodi: 23.45 brz. 8.30*, 12.30, 17.55*, 21.25. Trst, Gorica, Pod brdo. 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 7,45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o., S Trst, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o • Ne vozi ob nedeljah. ' =" ' s=g= SE Občinam!! V zalogi tiskarne „Edinost" se dobijo že izgotovljene tiskovine v italijanskem - slovenskem jeziku tičoče se davka premičnega bogastva na poljedelske dohodke. Posilimo se proti povzetju