sl 99 V Trstu, v soboto II. decembra 1886. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »9 |» —«. »EDINOST, zzhaja 2krai nn i«n inaerate prejema Opfavnlitva, vi« Ttrrenta. *Nava tlakama* -r+r Vat anmii ae poilljajo Uradniatv« *via Tarrenta« »Nuov» Tipogralia;* v«ak mor* biki frankiran. RokopUi d-«7 nonnbn« vrudnoiti tu ue vračajo. — /nitrati (razne vrste uazna-nila m poslanico) ae zaradunljo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnim Arbunu ae pladnje za vsako beaedo 2 kr Združenje Tršla, Istre in Goriškega. i. Julija meseca 1884 so nekateri iredeatarski listi, rnej njimi v prvej vrsti »L' Indipendente«, začeli razpravljati idejo združenja vseh treh primorskih kronovin v eno samo deželo, z eno samo upravo; kazali so na praktično stran tacega združenja, poleg tpga pa so s tem tudi hoteli zapretiti Slovencem in Hrvatom, češ, da po takem združenju nas bodo Se lože na zid pritiskali itd. — Komaj pa so Lahonski listi to stvar v svet zatrobili, ko so uže italijanski vladni listi, gotovo na povelje iz rumene hiSe, takemu združenju začeli nasprotovati in kmalo potem je stvar utihnola na vsej liniji. — Ali baS naš list se je je poprijel in v daljSem članku v 8t. 60 iu Gl od leta 1884 dokazoval, da Italijanom, baS voditeljem skrajne in tudi zmerne, tako zvane avstrijske vtemeljena v internsu države, ta sprememba bi bila združenje vseh treh primorskih dežel v eno samo z enim samim deželnim zborom. »Politik« v tem pomenljivem članku riSe žalostno stanje Slovencev in Hrvatov na Primorskem, katerim Italijani, večkrat celo i po c. kr. uradnikih podprti, spodvezavajo vsak pravi intelektvalni in gmotni razvitek. Da stoji Trst in Gorica, pravi mej drugim »Politik«, tam, kder se nahaja Line ali Debrečin, ne bi se moglo toliko zameriti vladi, da stvar tako puSča; ali na Primorskem gre o močno izpostavljenej državnej meji, za dežele, ki meje proti »Italijanskej«. Jeli previdno, da se na tej jako ne-varnej meji puSča Siriti duhu, ki je vse drugo, nego avstrijski? — »Politik« sicer noče sumničiti zmernih Italijanov, ali tajiti se ne da, da obstoji iredentarska stranka, katera najbolj tlači slovanski in nemSki živelj na Primorkem. stranke, tako združenje ne pride vi Omenjeni list potem sklepa, da prilog, in da zarad tega ni skoro'j0 Pa& zadnji čas, da začne avstrij-misliti, da bi od katere italijanske! s'ca vlada misliti na važne prostrani prišel na dan resen predlog za membe na Primorskem, katere naj združenje vseh treh primorskih dežel i 86 izvedle postavnim potom, pa s v eno samo. pomočjo državnikov, ki bi imeli vsaj nekaj Bismarkove eneržije in vstraj-nosti, katerej eneržiji nasproti bi bile nezdatne vse demonstracije Lahonov. Politik se v tem obziru popol- Mi smo tisti pot tuli slovenski ljubljanski dnevnik zavračali, ker se je postavil na združenju protivno stališče in da smo prav imeli, dokazu- ______ r-r-- jejo najnovejši dogodki. Praška »Po- noma vjema s tem, kar mi ve vino in litik«, ki ni menda brez vsacega do-'v®dno povdarjamo, da je vsaka vlada tikljaja z vladnimi krogi dunajskimi, jna krivem potu, katera se hoče na-in je dostikrat prav dobro informirana, j slanjati na zmerni italijanski element, prinesla je nedavno članek »Na južnih ker s tem nikoli temeljito iz teh de-mejah cesarstva«. — V tem članku' žel ne izrije iredentarstva, kajti zmerni najprej govori o potrebi nekaterih! ital. element mora v narodnostnih pra-osobnih sprememb pri tržaškej deželnej šanjih vedno le tako plesati, kakor vladi, češ, da sedanji gospod namest- J godejo iredentarji; v bistvu je torej nik vsled bolehnosti ne more več vse jedno, le v formi se stranki raz-stalno prebivati v Trstu in torej tudi ločujeti, in forma sama ob sebi je ne več dobro vladati Primorske de- čisto malo vredna, da ne rečemo : žele itd. Razun te osobne premembe pa poudarja »Politik« Še drugo, bolj važno stvarno prometnbo, katere nujnost je PODLISTEK »Ti si kriv ....' Spisal Fran Št. Andrežki. (Dalje.) Večkrat sem jo svarila in opominala, naj gle4», kaj dela. V odgovor vdohila sam zmeraj; DSaj me ljubi, ljubil« Vse moje prošnje, naj ne posluša njegovih zapeljivih nesed. ostale so brezuspešne, kajti bila je po 8 v oje in menenji dobro prepričana o njegovej ljubezni. Naslikavala si je už- v mislih svojo srečo na strani onega, fcoji jo ie pozneje pogubil. Oh mladost! Mladost t Srečno Rta živela zaljubljena nekaj časa, Kaven je bil smiraj pri nas, ako mu je le č.ts dopuščal. Nikdar pa ni priSel prazen, zmiraj jej je prinesel kak dar. Ko ga je Ivanka nekdaj vprašala, kedaj se poročita, dal je) je besedo, da po enem letu, ko vdobi privatno službo. Minolo je leto. On je res vdobil službo in slc^r v P ulji, a poroke vendar ni bolelo biti. Obiskaval nas je sprva vsak teden, pozneje vsak mesec itd., dokler nI »pesek v oči«. Sedanjest Trsta. Kakšen je Trst sedaj ? — Zidan! — da se na kratko odgovori; njega lepšajo krasne stavbe; velikanske ladije mu do-važajo obilnega blaga; Železnica ob njegovem bregu isto tako.Trgovine pač ima na videz Še precej; le obrtnija ni v njem razvita; krasi se s pavjim perjem, prodaje ponajveč tuje blago. Prometa je tedaj še prficpj, le obrtnik v njem počasi in skromno izhaja: — Trst je trgovinsko mesto! Pri tolikej trgovini bi delalcu —dandanes fadnjej moči — ne smelo manjkati lela; in vendar tudi v Trstu marsikomu pomanjkuje zadnjega ter je primoran okolu letati in loviti, tia si vdobi za potrebni živež. Tudi tukaj pri nas je mnogo delal niti domaiih moči, kojitn primanjkuje dela, ki ie borno iu z težkočo izhajajo, v teta ko se goste in v obilnosti žive — tujci, Bog ve, odkod sem privandrani ubožčeki. ki si tukaj k malu stalen in lep položaj ustanove — domačincem na Škodo! Trst tudi leto na leto rase; njegovo prebivalstvo se vedno množi v nenaravnem redu, kajti vanj dohaja mnogo tujcev, ki njegovo rast krepe. Da bi ti tujci bili Avstrijci ter^prihajali le Iz notranjih dežel, potem bi Se ne imeli uzroka na to mrmrati, kajti, bodimo r! iz Kranjske ali Koroške, vendar le smo državljani in kot taki imamo pravico stekati se v mesto, v katerem ae nadejamo dobička ter upamo boljše izhajati. Navadno pa, vsaj v pre mnogem številu, prihajajo iz bližnje Italije, kder se v zadnjem času res nadvladale neznosne razmere. — Po statističnih podatkih najmanje Število tujeev v svojej ima mej vsemi evropskimi državam menda Italija, a še nad milijon ubožnib delalcev, njenih podanikov, mora si vsako leto na tujem iskati bivališča in živeža; lepa porcija teh izseljencev hodi uprav v Trst, kder pomnoiujejo bedo mej doma-činci. Trst je postal tako rekoč torišče lučkih , ubožnih izseljencev; tu nahajajo gotovega j dela, kajti nahaja se tu mnogo pokrovl-I viteljev in prijateljev, ki no uže začeli s {kako trgovino ali kakoršnim baranto-vanjem, v koje tudi druge prišlece vpre-žejo, da le žive. S tem podira se ona sloga, ki je de-lalcem prepotrehna, da se Djibovl duhovi ne razburijo ter dežele ne pustošijo, kakor to skušnja v več krajih kaže: laški privandrani delalec gre na delo za vsak denar, v tem ko se pravi Tržačan ali okoličan držita navad ne tarife ter rajši brez dela pohajata, nego gresta na delo »pod kup«. Laški delalec torej ruši to slogo, kajti potreba in želja do dobička silita ga poprijeti se vsakoršnega dela in za vsako ceno. — In s tem laški delalec druži prepotrebno varčnost. V zadnjej so laški delalci le priporočila in posnemanja slednjič popolnoma izostal. Ako ga je ona vprašala, zakaj nas tako po redkoma obiskuje, imel je uže izgovor pri rokah. In ena mu je verjela. Uboga Ivanka! Vedela sem prav dobro, kaj pomenja to izostajanje, a vendar nisem hotela nič reči Ivanki, da bi je še več ne ožalostila. Od žalosti je slabela ona od dne do dne. Vrhu bolezni In žalosti čutila se je tudi mater. Iz sramote ni hodila več iz hiše, kajti mislila si je ubožica, da kažejo vei ljudje s prsti za njo. Žalilo jo je, da se je njen nekdanji ljubimec tako izneveril. Prišel je čas poroda, a o zapeljiven ni bilo ne duba ne sluha. Pisala seui mu, naj se za Božjo voljo usmili uboge za. peijane deklice, naj odvrne sramoto, koja preti njej in meni, naj jo poroči. Cikala nem odgovora, a zastonj! NI ga bilo blizo; tudi Pisal ni nič. Vidite, gospod! Taki so nekateri: Sprva obečajo vse mogoče, a ko pride čas, da bi obljube spolnih, ko vidijo svojo žrtvo onemoglo, ponižano in potrto, smejejo Be in ne menijo več za njo, ampak puščajo jo, da žaluje in po malo umira, kakor od «lane poparjene cvetke. Pazite, gospod t Tudi vi ste še mladi, pazite, da n« uare-deti tudi vi kaj enacegal Ivanka povila je čez nekaj dni sad svoje prve nesrečne ljubezni. Bila je to lepa nežna stvarica, njej podobna, le oči je Imela njegove in ta sad prve ljubezni je ta deklica tukaj, ki je danes na grobišči nesrečne svoje matere plakala. Ubogi otroki Od tedaj j« si ibela Ivanka od dne do dne vedno bolj. Legla je v postelj, iz koje ni nikdar več vstala. Ona, prej tako krasna, polnolična, cvetoča deklica še le v dvajsetem letu, bila je sedaj upadla in vela, oči je imela vdrte Iu motne. Njega — ki jo je tako osramotil In onesrečil, klicala je prijazno v sanjah in se prijazno pogovarjala i njim Zmeraj me je vpraševala : • Kaj ne mama, da me ni zapustil, da me še ljubi ? Kaj ne, da se zopet vrne In me popelje pred altar?* Seveda sem jej zmiraj pritrjevala, da je ne bi še več žalostila. Uboga deklica, mislila sem si, opomi-uala sem te, da mu ne veruj, da je za-peljivec, a ti me nisi poslušala in si mu vse verjela. Vidiš, kaj imaš sedaj? Nič drugega ne, kakor tugo nad tugo, sramoto nad sramoto! Oo, ki te je znoeljal, še te obišče ne, da bi te povprašal, kako se čutiš ali kaj dela sad prve ljubeznil« Starici vlijo b« solze po oveneliti licih in ona omahne. Zgrudila bi se bila na vredni, kajti, ako M naši okoličani bolj« poznavali ono hvalevredno lastnost, ki diČi laškega tujca in Česti iz notranjih dežel prišedšega »naŠinca«, bilo bi za nje mnogo boljše, nego je sedaj. Ali žalihog, da je ta lepa lastnost uprav okoličanom od nekdaj malo priljubljena, kar je prvi uzrok njih slabega materijalnog* stanja. Neugodno je človeku svoje in svojih bratov slabosti svetu odkrivati, ali vendar, ako bi naši okoličani kaj bolj gledali na varčevanje in dobro gospodarstvo, imeli bi v pričujočej dnbi boljSe materjalno stanje, v tem ko kaže v već krajih nekdaj premoŽ';rški jezik: da se je namreč smela upotreidievati slovanščlna po vseh slovanskih zemljah v cerkvi in prepevati »slavo Bogu« v našem jeziki. Ovirali soju sicer od vseh stranij, da bi ne dosegla preblazega svojega namena, dolžili so ju, da učita krivo vero, a sveta apostola sta preiskreno ljubila, da bi se bila dala oplafiitl. S ponosom navdaja nas spomin na ono davuo dobo v slovanskej zgodovini, a grenka žalost polni našo dušo, videčim, haj smo denes. Po nahh cerkvah je utihnil domači glas; v naših šolah ni mesta našemu donečemu jeziku 1 Domovina naša je razcepljena, narod stiskan in zaničevan 1 V srcih naših )e ugasnila ona ljubezen do jezika, katero sta vzbudila sv. Ciril in Metod v prsih našim očetom ; \abili smo zlati nauk naših apostolov, nismo se lavnaii po njunem vzgledi in od tod ono gorje, da so se nekateri inalovredneži izneverili svojemu rodu, da se druze s nasprotnikom in mu izdajejo svojo cčetnjavo; da jim vse mrzi, kar jih spomina lastne matere, kraja, kjer se je zibala njih zlbel I Svojih bratov se ogiblje — izdajnik. — In kdo je kriv temu grehu, temu v nebo vpijočemu zlu? — Tuji jezik, ki se nam povsod sili v hišo 1 Kar je tič bez peruti, dan bez solnca, kakor pomlad bez cvetja, — to je človek bez domovine. Z materinim mlekom smo pili ta sveti Čut, nihali ga vase se zrakom. Prve materine besede, nje pesnice ob naši zibelki so nam vsadile to seme v otroško dušo ter zraslo se je z vsem našim bitjem, mišljenjem in čuvstvom v jedno celoto. Gospoda moja slavna! ie nismo izgubljeni : spomin na ono zlato dobo vzbudil, oživil in zanetil je v naših srcih spet ljubezen do domovine in jezika. Središče in gojiteljica te vzviSene misli je družba sv. Cirila in Metoda. Možje so nam v najizkrajnejŠem časi pokazali pot do rešitve in ta pot, ta rešilni angelj naših otrok, naše bodočnosti je družba sv. Cirila i a Metoda. Te družbe se strastno in tesno okle-nimo, to podpirajrao iz vseh svojih močij; ona nam bodi ščit proti potujčevanju, ona — ognjišče svete domovinske ljubezni 1 Vsak čuteči narodnjak jej mora biti člen. Pokažimo svetu, da nismo Se propali, da tli Še iskra v naših prsih! In ve, čeBt te narodne žene, gospe in gospodične zbrane nocoj v teh prostorih, sklenite mej seboj trdno vez, združite se; tudi me smo poklicane, da delamo za prihodnost narodovo, da skrbimo za našo nežno mladino; zje iinimo se zatorej, domoljubno ženstvo tržaško! in oanujmo si kmalu tukaj v Trstu — žensko podružnico sv. Cirila in Metoda! Politični pregled. Notranja dežel«. Deželni \bori so se v četrtek po navadnem običaji odprli. TržaSki deželni zbor je odprl deželui glavar dr. Bazzoni vpričo 38 poslancev, manjkalo jih je tedaj IG. Deželni glavar je najprej predstavil vladinega zastopnika, dvornega svetovalca viteza Rinaldinl-ja in potem zboru velel, naj trikrat zakliče cesarju »Evviva«, kar se je tudi zgodilo. — Nato je deželni glavar govoril vsako leto navadni govor, rekel je, da to zasedanje ne bo vaino, ker najvažnejše stvari razpravija občinski svet, kateri se mora z vso ozbilooBtjo pečati s tem, da odvrne hude škode, ki pretć zadeti Trst, ker se mu vzame stoletni privilegij proste luke. — Mi tem besedam pristavljamo le to, da sedanja v Trstu vladajoča stranka o deželnem zboru boče vedeti le toliko, kolikor mora vedrti, zakaj, to ni teško uganoti — v Italiji deželnih zborov ni, in v deželnem zboru je treba nositi avstrijske barve. Zakaj bi se deželni zbor, ki ima vendar večjo veljavo, nego mestni svet, ne mogel pečati s temi tako važnimi zadevami.« Mi mislimo, da bi to njegova posebna dolžnost bila. A molčimo o tem, kaj bi rakrivali reči, ki so videče vsakemu, kdor ni slep. — Deželni glavar je nadalje Še omenii, da je sedanje zasedanje politično važno, ker je, kakor vsako drugo, potrditev ustave in samouprave mestne provincije.— Je-li bilo te opombe treba? — Nazadnje je deželni glavar opomnil, da pričakuje vspefinega delovanja svojih tovarišev v deželnem zboru in da predmete predloži v pribodniej seji. Vladin zastopnik vitez Rinaldini je izrekel svoje veselje, da ga je deželni na-mestnik zopet izbral za vladinega zastopnika v tem visokem zboru. Govornik meni, da zdaj v deželnem zboru ne bode posebnega dela, vsekako pa more tako vspe-šno biti, kakor poprej, ko so se sklenoli važni zakoni, kakor so bili oni o davku cd dedžčin za dtielni šolski zalog, zakon za pogozdovanje Krasa in stavbeni zakon. Potem se je deželni glavar zahvalil vladinemu zastopniku za prijazne besede in sklenol zborovanje. Trgovinski minister je naročil obrtniškim nadzornikom, naj mu poroče glede zakonske csnove o ustanovitvi delavskih zbornic. Vnanja dežele. Bolgarsko praianje. Bolgarska deputacija je G. t. m. v Beligradu obiskala mi-nisterskega načelnika, kateremu je izrekla željo, da bi jo blagovolil kralj sprejeti; kralj je temu rad ustregel ter jo opoludne prav srčno sprejel. Deputacija je Izrekla kralju zahvalo bolgarskega naroda, da se je trudil ustanoviti zopet prijateljske razmere z Bolgarijo ob času, ko se bori za svojo samostojnost. 7. t. m. je deputacija odpotovala v Budimpest. Tu jo je na kolodvoru sprejela velika množica, da Študenti nso zaostali, to je samo ob sebi umevno. Nek študent jo je pozdravil ter naglašal sočutje, katero ima ogerski narod za bolgarsko ljudstvo; žal pa, da z samim sočutjem ni mogoče pomoči, govornik se vendar nadeja, da bo sočutje bolgarsko stvar pospeševalo. Na ta pozdrav je odgovoril Grekov vimenu deputacije, v francoskem jeziku, da je živo ganen, ker je bila deputacija tako sočutno sprejeta; on dobro tč, da ta sprejem ne velja deputaciji, ampak bolgarskemu narodu i njegovej stvari, katero deputaeija zastopa. Bolgari so videli velike nevarnosti, ki jih obdajajo, oni se boja niso izognoli, da ohranijo zakonite ustavne pravice in svojo neodvisnost, Bolgari niso krivi sedanjega stanja, oni niso zato odgovorni. Bolgarski narod sprejme vsako poroštvo, ki zagotavlja ustavno njegovo odvisnost. Srečni smo, da imamo sočutje plemenitega ogerska naroda, katero nas je od pričetka teških nagib zbojev spremljalo. Bolgarski narod tega nikdar ne pozabi. Živel plemeniti ogerski narod! Živela Ogerska! Za temi besedami so štu-uenje zaklicali »eljen«. — Deputacija se je na to odpeljala na Dunaj, kamor je dospela zvečer. A tu je bilo na kolodvoru vse tiho, celo bolgarski Študentje niso pozdravili svojih rojakov, ker so prepričani, da bi vsaka izjava labko Škodila političnemu poslanstvu, in o tem imajo prav. Prišlo je le nekoliko Poljcev druStva »Ognisko«, ki so došlece pozdravili. Živo pozdravljanje pa je bilo od strani časnikarjev, ki so bili v Bolgariji dopisovalci. Na Dunaji je bolgarska deputacija prosila, da jo sprejme minister zunanjih zadev, kar jej je bilo dovoljeno, a ne oficijelno. Minister se je ž njo eno uro raz-govarjal,- deputacija mu je razložila sedanje stanje na Bolgarskem in želje bolgarskega naroda. Iz Sreuca se 8. (. m. poroča, da je turški poslanec bolgarskej vladi Izjavil, da bi turška vlada zadobila pripoznanje in veljavo sklepov sobranja,ako bi se sestavila meSana vlada In za bolgarskega kneza izvolil mingreljski knez. Bolgarska vlada pa je odgovorila, da se uda vsakej osobnej žrtvi, zahteva pa volitev prestolnega kandidata, katerega bi sobranje hotelo volili, mingreliskega kneza pa ono ne izvoli. Pariia se 9. t. m. poroča, da načelnik francoske republike nikakor ni mogel pregovoriti starega minlsterstva, naj bi ostalo in le z velikim trudom je potem pregovoril Gobleta, da je prevzel sestavo novega minlsterstva. Mej Francosko in Anglelko so dogovori nastran Egipta. Angleška vlada je neki Francoskej izjavila, da se zdaj ne more spustiti v dogovor zastran tega, k laj angleška vojska zapusti Egipt; odbiti mora tuii za neutralizacijo sueškega kanala vsak predlog, ki bt utegnol zavirati zvezo Angleške z Indijo skoz Suec. Poroča pa se tudi, da Angleška boče pripustiti Francoskej soudeležitev pri finančtifj upravi Egipta pod tem pogojem, da se Francoska odpovč zahtevanju, kedaj Angleška pokliče svojo vojsko iz Egipta. V severnih amerikanskih državah se je 7. t. m. odprl državni zbor. Iz poročila državnega načelnika navajamo le to, daje Amerika, kar se tiče zunanjih zadev, popolnoma mirna, da se ne boji nobenih zaprek od zunanjih driav in da bo letos okoli 90 milijonov dolarjev več dohodkov, nego troSkov. Srečna Amerika! DOPISI. Trsa, 10. decembra. (Izv. dop.) — (Druitvo Sv. Cirila in Metoda. — Novi listi. — Nekaj pod nos itd.) Zadnja bese u a podružnice Sv. Cirila in Metoda v glediSČu »Armonia« seje res jako lepo vršila; takih veselic je bilo le malo v Trstu in tudi drugod; moralni uspeh veselice je bil torej jako lep, in za ta uspeh se imamo poleg lajuiku podružnice zahvaliti še največ nentrudljlvima pevovodjema, gospodoma Kosovelu in Srečku Bartlju; oba ta gospoda sta par mesecev marljivo podu-čevala pevce in pevke; trudila sta se mnogo, gli za trud jima je bilo res lepo zadoščenje. — Zadnje svečanosti se ni udtležilo toliko piostega občinstva, toliko bol| pa je bila zastopana inteligencija, lože so bile skoro vse polne, In tuu to, da se je inteligeticija toliko zanimala za svečanost, je pridobitev za društvo. Materijalni uspeh ni ravno tolik; temu so po pred vsem krivi mnogi troSki. Prijelo se je do blizo f. 500, ali troški so znašali do blizo f. 400; no, pa tudi svota 100 gld.je nekaj za mlado društvo. Saj to ni prva in zadnja veselica v ta namen, in ko bode prihodnje leto občni zbor društva v Trstu, napravila se bode lebko še veča in lepža veselica, ki bode gotovo dala še boljši moralni In'materl-jalni uspeh. — Slovenski otroški vrt društva Sv. Cirila in Metoda se po dolgem preganjanju vendar odpre še v tem mescu. — Predelavajo se zdaj stopnice, ki bodo dodelane v 14 dneh, in potem se začne poduk in zabava. — Težko delo, pa vendar je Slo; aH to je Se le začetek; društva Sv. Cirila in Metoda pa čaka v Trstu še jako važno in teiko delo. Bliža B11 Piccolo« bolj pojde na ledja. — »U Cittadino« se loči od Hermanstorferja in se bode tiskal pri Lloydu. — Ta Ust je uže star na duhu, kakor Antonac, njega urednik; ojega renome je torej uŽe davno prekoračil cenit in se zdaj nahaja v zatonu. »Triester Tagblatt« in »Triester Zeitung« s«* sopet ločita; osobje zadnje se je sprijaznilo z osobjem lista »Tergeste«,ki z novim letom neha in katerega osobje pristopi k »Zei-tungi«.— Sliši se tudi, da bodo Slovenci v Trstu ustanovili nov Šaljiv list. — Torej vse to nas čaka novega na polju novinarstva. • • Nek ljubljanski list je torej prevzel dolgo poslano učiteljske petorice. — Da hočemo petorico OBmešitl, ni treba dru-zega, nego da to poslano ponatisnemo. In pa da mu dodamo še neko korespondenco, katero mi branimo. — Resničen je pregovor, da molčanje je zlato, In ona gospoda je se svojim klepetanjem vse kaj druz'ga pokazala, nego to. kar je nameravala. Adventen čas je sicer; ali preveč •jote« tudi v tem času dobro nam stori, temveč pokvari želodec. Goriški dopisnik v nekem ljubljanskem dnevniku je torej vrgel krinko;ras obraza, in zdaj žuga pl. Kleinm*yru, za katerega se je poprej bal, da ga mi ne kompromitiramo. — Postavil se je sam na stališče nemških listov. Da pravo barvo pokaže, to amo hoteli; zdaj pa pripustimo njemu, da g. K. nadzoruje, da se ne gane iz Gorice. Edinost j) lepa stvar; tržaška ui sicer od daleč, ali goriške se nima sramovati. — K večem, da rovi ferment (Germ, Zeug) iz Trsta vdihne kako novo duSo v avstrijsko Nizzo, katere) so baš časniki sopet mnogo škodovali, ker so onih par slučajev koleri podobne bolezni preveč v svet razkrlčali, posebno pa je to storil tržaški »II Piccolo«, ki take novice slastjo prežvekava. — O uboga Nizza! 12 lir upade. 8. decembra. — Draga Edinost, spreimi le te male vrstice o učenosti gropajskega župana. Te dni je moral imeti nek njegov sosed od njega posebno' = pričalo ter od njega terjal to spričalo. Zupan mu odgovori: Jat ne znam narediti, naredi si sam. In tako je bilo narejeno spričilo, da Še svojega imena župan ni znal io toraj ni mogel podpisati. Zdaj pa je moral hoditi ta sosed na viSo pravico in dokazati, kako se mu godi, tako da je imel dve poti, namesto samo ene. Mi Gro» pajci smo ga res tožili, da ni zmožen sa župana, ker ne zna ne brati, Se manj pa pisati ter ni za drugo, nego da neresnične vesti po vasi trosi. Ali ni to slepot« in velika smešnost, da je njega nekaj njegovih volivcev in posebno gospod Leopoldo Mauroner, prvak umrle cikorije, priporočil* da je on dober mož in dosti učen mož za župana!I Da, naši dobri prijatelji bi najraje videli, da potonemo na dno neved' nosti in hlapčevstva, ker nam daj6 župane, ki ne znajo ui pisati ni brat. O sveta skrb nafiega magistrata za svoje občinarje! Teriai ker so b li preljubeznjivi gospod Mauroner toliko dobri njemu, naj bi priSli tudi ca njega službo opravljat, kar je prav potrebno nam vaščanom. Obečil je, da zveRto vse vredi, kar se tiče pogojzdo* vanja Krasa, In vse komunske stvari, a storil nič ni, toraj vprafiamo: Čemu nam je zu župana? Dve leti smo bili brez Župana. in bolje nam bi bilo, da ga tudi zdaj še nemamo, ker nam je le za slabo, ne pa za dobro. Skoda za denar, ki ga dobiva, mi bi ga privoščili društvu sv. Cirila in Metoda, ker tam bi koristil človeS-tvu sploh, tuk.ij p:i ni v nobeno korist. Pozneje še kaj o modrem našem županu. Iz Štanjela dne 8. decembra. (Izv. dop.) Draga Etmost; sprejmi v svoje predale dopis iz naSega starega mesta, da izvedo Tvoji dragi čitatelji, kako nekteri prebrisani Stanjelci po zakladih, s pomočjo Črnošolcev vzdignenib, hlepijo. Prišlo je namreč 2. t. m. kakih deset zakladokopcev, seveda z jednun črnošoU cem v Štanjel, s trdnim prepričanjem, da moru na »turnu«, to je gričku nad Štanjelom 22 miljonov zakopanih biti. Pogodbo so sklenoli in potrdili. Tri dni zaporedoma so risali neka čudna znamenja, seveda vsakemu neznana, na omenjenem griči. PriSla je komaj pričakovana noč 5. decembra, ko se je vrsta temnih v plašče zavitih postav proti vrhu pomikala in po 11. url pričele bo se roolitv« m klicanje hudiča, koji bi jim zaklad s prstom pokazati moral, ako ne bi bilonekterih mot-njav, zarad kojih se je hudiču zamerilo io ni hotel priti. Pa sreča onemu, da se ni črnošolcu sljubilo in da se je brzo umaknol, ker gotovo bi moral, po njegovih izrazih, 24 ur »pricopran« na onem mestu stati. Drugi dan so se jeli zakladokopci zaporedoma zgubljati. Marsikdo si je mislil, ko je ugledal uda one družbe, z obrazom kislim: prekopuj virograd. sejaj pridno, ne boj se dela in najdeš zaklad, vraže pa imej vedno strel za s«boj. Id vi dragi Stanjelc ! zasadite borovje na oni griček in potnik si bode Čez leta mimogrede mislil: O, kako pristuje ono borovje Štanjelu, res krasno je! Ne pa: žalibog da ne vedo Stanjelci za bistroumnega črnošolca, ker vsi bi bili miljo-narji. Iz Ribnice, v decembru. — (Slike K jesenskega živenja). (Dalje m konec), — Naš narod potrebuje omike in izobraženosti, — dejal sem zadnjič; k tem zakladom pripomoči mu, ni to sam na sebi ni« kakov posebno težak pdsel, ker — govoreč z našim Vodnikom, — je naš narod »prebrisane glave« in voljan podučiti in oli-kati ee dati. Le mož, kateri Id mu do tega duševnega blagostanja pripomogli, teh In tacih mož mu manjka, in to je tisti akamen«, nad katerim se človek, ki to zadevo nekoliko premišljuje, gotovo najbolj spotika I — Pa — pomagaj si, kdor si more! V ribniškej tej dolini, ali če vzamemo v »pregled« ves okraj, opaziti je povsem tudi dokaj pomanjkljivosti na nar. izobrazbi, in vendar hoče biti vse — dovelj »prebrisano«, kakor si prhvojujejo nekateri ta imenitni »naBlov«! Pa poglejmo nekoliko okolu sebe. II. V središči ribn. okraja, t. j. v ribo. trgu nahajamo res kapital, inteligenco in — kaj vem kaj še v-e, a pravega ne; društvenega živenja Še toliko ne, kakor v kak. šnej kraškej vasi, potem naj bi kdo zahteval, da se mirod kaj uči! Hudalost, takšna ideja! NarodnjaŠtvo je tukaj doma, — vsaj kdor je Slovenec; Kitajec ne more postati, ali, — nesloge je pa v Ribnici polna zaloga, in to ni nič Čudnega! Kdo pa je tisti izmed inteligence, ki se v Ribnici • za narod« tako prokleto poti? Povedite ga,ve»copernice« Dolenjske! NarodnjaŠtvo! Vrag je vzemi, ko prevladuje nemško kva-sanje v slebernej krčmi domaČ jezik ! — Da bi vsaj uČiteljBtvo kaj ganilo se, ali da bi se vpliva polni »zbrihtali« enkrat, koliko bi človek dal za tisti srečni trenotek, da bi ga doživel! Pa — vse ppl, vse Igra vlogo peklenske puščave, dolgočasnosti in — lenobe. K:ij krasi ribniški trg? S kom Be mi v Ribnici lahko ponašamo? — 01-govor: Z velikim zvonom, z jednim »kanalom« lu s ž vo podobo dolgočasnosti! Priloga k 99. broju „Edinosti". Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomočili nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in prežem-jo prav kmalu najtrdovratniše ielod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranict, proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti h, zoper beli tok, boŽjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri. Ono ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 7—52 Prodajejo se v vseh glavnih lekarmcah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karntci Cristofoletli v Gorict, v Trstu vlekami E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Faraboschi iu M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. Singerstrme Nr. 11), ¥ mm goldonon 1 J. Velika zaloga šivalnlli strojev, izvornih za vsako porabo. Skladišče trdnih hlagajnlc, koje ni mogi Če razbiti a sigurne so proti ognju. Vtl k izbor svelllolc za petrolje. fi iih in prostih, za obesiti in za prenašat'. Prodaja vsakovrstnih priprav za popravljanje tn pripravljanje Strojev, s posebno delalnco kovača in mekauiki; prejemajose poprave vaakojakih strfijev pri FILIPU BATIGHl T st, via deli' Acque t •• 11 o 6». 23. NaroČbe izvršujejo nemudoma povzetjem. Cene ne boje se konkurence. 6— Mllinil Reihsapfel. Apotheke Nič vec kašlja \Vien i>i> t>;l» kro;?ijlm jih o velikonofii nnruSil, sem skoraj v o razd.l mojim znancem iu prijateljem in vsem so pouiag ile, celfi Istare, Mano in hirajoBo osebe ao po njih nazaj zdravje zadobile, ali vsaj se jo njih b luhnost na bolJS) obrn ,la. Jaz Vas prosim zato, di inl Jih Se pot zavitkov poSljete. Z.i-Inaljujem se Vam »rfino jaz in c menoj vat drugi, ki so riibivSl VaB i krogljice oidraveli. Martin Deutlnger. Bega Szt. Gjr6rgy 10 fobr 18S2. Veloeenjotil gospod! Ne morem se Vam zado tno zahvaliti za VaBe kro^ijic« ker u«o mnogo let je moja soproga bilehala na zaprtju Bev ter le VaBlm krIB stilnim krogljlcam «o ima «nhralitl, da Bo tidi ni fl ■ popolnoma ozdravela ter mora Se kdaj pa zdaj kako v«.ti, vendor se jej Je ona miadenilka teli zuliviiluih phcm i svežost povrnila, da more scd; Btiri dn-ivnein uživanju moj.) Bfaro bolezen ojvjdo ter da ga sedaj mojim znaneem gorko prlporoBam. DopuBCain Vam, da te moje vr.,ti e oojavlte, ali brez mojega polnegi podpisa udanl O. T. V BeBu. 80. februarja 18 O. uže inno- J. Pserhofur-Jev Ledeni balzam m»ini(i-| m ii »i »ieiiihmu 11 — m — umi " i K o let ta najbolj?! pomoB k spoznan proti ozoldi nam vsake vrste kakor tudi proti star in ranam Ud. i pomaioa 40 kr. Balzam za aoltanec »nMUivpomoeek.proti m^m^m^^m^^^mmm^debelemu vratu, 1 pos. 40 kr. Živenska esenca li,r'l1ske ^pUM ,Protl i'?: habljenemu Keiodeu, slabi prebavi, vsakovrstnem trženju v dolenjem telesu, izborno dom&fie vraBilo 1 flafon 90 kr. TrnOtČBV sok z"ano izvrstno zdravilo aJaHnn^« proti kat ru, bripuvogii, krBuemu kaBlju it i. 1 steklenica 60 kr. Amerikansko ma7ilo za p° "i11^ ___^ ____ najboljši pomoBek liroti protinu iu drugim reumatlBnim bolestim v lirhtenoin mozgu, inigr 'iil, nervoznim /oho- ollm, glavobollm. trganju v ufiesih itd, Itd. 1 gld. 20 kr. Pserhoferjeva tannokininskapomada I boljSe sredsivo za rastjo las. Lopo opravljena Škatli iea iS gnld. Uiiivers:-i!ni plašter i'1-'1^' stendota proti ...........i^n n, vsakovrstnim ranam, gnjusniia ulesoin, celo proti starim uleaoin na no-gib, ki se zd ij pa zdaj ztnviB odpirajo, proti Brvu na prstu (Fltigerwurm; itd. I poa. 60 kr. & \M Ril!i iohnva unlversalna BUtilna sni. ou" "'nova izvrstni pomoBek proti ^ nnL)pk >i[> slabo pribave kakor : glavobolu, nuilu ' Klavl, «el deBnl in krBu, homorojdalnim hteu.m, z.ip;lti itd. 1 zavitek 1 gld. Tekočina iz alpintklh trav W. C. D m hard-ov 1 steklenica f. 2.60,'/J «tuklinio« f. 140. Očna eannoa za oči Romerhans n-n, 1 sk. Inica f 2.50'/2 steklenice f. 150. Franoavo žganje 1 skelnlea 60 kr. Prah za znoj na nogah 1 škatljica o0 kr uža mnogi let od zdravnikov pripoznana kot nnj- Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven imenovanih izdelkov vdobivajo se šr> druge f armaceutične specijalitete, kl so bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene : F*rstii čaj napravljen pu lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, se tako trdovraten, kakor to spri čuj »jo mnoga naročila, spričevala In zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta Čaj jo sestavljen iz samih razllin In čisti kri ima dober okus iu velja tn zavoj za S dni 60 ti. Omonj na lekarna Izdeluje ludl pile za iprestevje života in proti ntadrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je Vrl,k, po*< bno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in lahko uživajo o vsakem ćasu bn-z ol>jira na dijeto. I<]na Nl^ntlja velja :iO mold. P laste r in tudi tinktura proti k :ir j i ni očesom in debeloj koži — cena M pluštrov za kurja očesa noI«Iov — Ena steklenica tinkture 4U soldov. I']ricl v lekarni C ris to (olle 11 i in Pontoni v Ajdovščini v lekarni G u lle 1 m o. 4-10 V tej lekarni govori se tudi slovenski. Priročno Na obroke! (72_o3 daje pohištvo tapecarije, razno strižno-blago za obleke, ure vsaka vrste M. Coreni via della Legna Št v. 1 P. II. Piunione Adriatica di Sicurta v Trm i u Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenje v | vsih kombinacijah ' Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 ! Glavnica društvn gld. .VJOO.OOO- — Keservni fond on dobičkov » 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od ! zavarovanja na življenje 150.000- — i Re/ervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161.500'— Preniijna reserva vseh oddelkov » 7,^42.780-36 Keserva za škode • i>07 6ul — ! V portfelju: ' Premije, ki se imajo potirjati i v prihodnjih letih ...» IC.951.118'57 Skupni znesek v: h škod plačanih odi. 1S38 do 1883 gld. 111,019.847 01 Urad ravnateljstva 7—3 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnoj hiši) fl-CT Razpošiljanja no pošti se točno odpravljajo proti gotovini ali povzetju Pri prrjšniej dopošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici) stane porto ma ij nago pri povzetju (5—12). Obvaruje mraza! lepe! gorke! clegautuc! v centi Neprehodljive mrazu in mokroti so moje v I. dunajski tvom ci za go-ipoike jopice izdelovane ZIMSKE JM l i)!'])i po neziiBlišanej nizkfj ceni komid sarao gld. 1.8 O Moje zimske jopice za gospole so nij-gorkejša In najzdravej^a obleka kajti obdržijo gorak život, se prav lepo prilegajo ter vzbujajo občo pozornost raii njune nizke cene. 25.000 komadov uže razprodanih. Vsakdo, ker hoče imeti lepo. gorko in trpežno zimsko jopico, naj si jo koj naroči, kajti prihaja neznano dosti narodi) ter bode kmalo vsa zaloga razprodana. D.ilje pr poročam moje: Normalno zimske srajce najfinejše kakovosti po gl. 1 50. Nuej'no so po sistemu profesorja Ja^er-a v prvi dunajski tvorne; iz goste ovčie volne in spoznane za najzdravejšo obleko, idil Normalne zimske spodnje hlače najboljše kakovosti psi jako sork«, trp*ž'if, nailepših barv komad po gl. 1.5 O. =[]] Zimske nogavice mermo, gosto iu goike; en par 60 kr. [j=j u • ■ » • » » 5 O n Kompletna zbirka za zimo ohsbječa iz: 1 zimske janke [{=! za gospode, 1 zimB. norm. 8'ajce, 1 zimskih norm. spodnjih biač, 1 zimskih sPI nogavic marino ali nogavičič najboljSi baže skupaj otdajem po najn žjej [Scani gl. C. Vdohivajo se edino pri: {^j Dunajski! trgovina z zimskim blagom | Ant, Gans, Wi©n, l\\ III. UolonltzsraMfte B-19. 10-2 Pri naročhah zadostuje povedati jeli se hoče blago velike, srednje ali^majhne m " "x: ............. ..... ^ii^^iEai^^Eaišaisriiig raiissJts 6—G Pozor! Čestitim čitateljem „Edinosti" odprto pismo. Priporočamo radi s oje solidnosti poznito tvrdko Export Waarenhaus „zur Austria", Wien Ober-Dobling. Mariengasse Nr. 31. v lastnej h Si. I>ta r.izptšilja in pro iaje p-oii gotovero ali po prš*nem povze'jn : Pozor .i Popotni plajdi iz čiste volne, 3'/a mtr-iolgi, 1 60 mtr. široki I k.imad gl 3 50kr Potni plajd najboljše vrwtl I komad jjl. 4 50 kr. Urnika sukno za obleke za jesan in zimo, z; čiste volne v vseh modernih barvah za popolno moiko obleko i ostaimk gl 4 75 kr Majodlič lejše vrsti nI 6 75 Posteljne odeje 7. rudečega In tur-škega kretona, elegantno prešite, zido-stno velika za največu postelj. I komad jfl. 3 najvpča vrsti no!d 6 50. »[)'! Ulji hlače za gosqode ina boliš'ga Cdper ali CroisiSj U kiMiiail.ffl O iNamizje obstoječo Iz 1 namiz-icga prta iu 0 p tičev z platnenega damastu krasno izvedeni Garnitura f. 4*80. Rjial^e (nosBŠita) 3 vatlje dolge, 2 vatlja široki iz najboljšega močnega platna, za lo-itueza nuj večjo postel j komada gl. 3. 0 T I R A C E platnene, z rude čim ali višnjevim krajcem 6 komada gl. I 50. Kuhinjske otirače iz sivega platin, jako dolge in Široka 6 ko nadov 80 nč llaiiiiiMieiie 0TIRAČE čisto platnene, Vs iirok'-. ko npl. dolgosti 7. širokimi krajci Hi j boljši vrsti O kom. ai Ponoćna jopice iz šifona z pletkarijami 3 komada gl- 3 I/, naj lin šifona , i ellegantno, široko švi carsko pletkarijo, jako dolge l:i Pllssč ob- šivom 3 k'im aamo gl 5 C. kr. priv, pat. | Namlzje Iz Phtinix-srebra ostane vedno belo; 0 nož v, 0 vilic, G žlic in G Žlic za liavo. /s j h 24 kon.adov samo ql- 5 iz Dežni plašči kaučuka, z kapucami vred ; ne premočljivi, tudi dobri za comjo nošnjo, zadostni za največjo osebo I komad gl. 8 50. Dam ast-GRADL /.a posteljno t revleko, l vateU širok, odličm vrst, 1 komad (30 va ti j H v) ql 6-50._ TIa]vd?SnejSe™vTstr : cvetlicami narisan 1 kom. (:!0 vatlj v] gl 8 50 1 komad domačega platna vrlo sposobno zi perilo, njuhe, *|4 Široko, kompl. 29 vatljev komad gl. 580. Ponoćne haljine za gospode najboljšega Double sukna, za vsako velikost, dokler inuimo še kaj zalogo po gl, 8 50 komaii SIFON odlične vrsti, zelo spo soben za možko, žen sko in otročje perilo 90 cm. Širok I komad (30 vatljev U I. 5'50 SRAJCE za gospe iz šifona bogatimi pletkarijami, elegantie komada gl 3-50 Gotove suknje iz neva-anega sukn a, Onclložcue, iz najboljšega štajerskega surovega sukna, »a vsako inero, v vsih barvah sA zelenim suknom obšite komad gl. 4 75 O-tauek preproge za pod, 10-12 nitr. dolg, ^ raznih barvah , jukt trpeZcu s:mu> iil* JJ'5 5 Najfinejši pl. 4 50 Konsjko žebrake 10.) im, dolge, 130 cm široke po gl. 1*60; iste jako line gl. 175 Bouret-svilene po tcljue o b je po gl 280 rumeno k' č jažke plahte, 2 m. dol^e po mitra široke gl. 3. Plahta iz flanela po gl- 4. Ogrinjače za jeson In zimo, kompl., Velike, zadostne za tiajV'Čjo po slavo v vsili modernih barvah komad samo gl I Nujflnlje po r[. 2'j( do 2-50 komad.J Posteljni predla gavec iz goste flanele, pod-šit z Juto, okrašen ? živalskimi in okoliš kimi podobami, /.a du rilo vrlo sposoben 2 komada gl 2 50 1 iz Jute jbstoječa iz 1 namiz iega prta, in 2 po steljniii preprog najnovejših obrazcev na okoli z vse tri preproge samo gl. 5 50. brišite svilene atlas odeje za postelje kompl. zadostne za najdaljše postelje v barvah:bordeaux, vlš njeve in žolte 2 komada gl. 16 50 Z a s t o r j i i i. jjiit « traperijo in Iranžami elegantno izvedeni. I okno gl- 2 50; najboljše vrsti sri. :t-r»o Sfamiftai fsii vsi-h barvah 8 4 velik 3 komada gl. 3 * 4 veliki 3 komada gl. 4 50 Prtioi beli, platneni • 4 kva dratu » komada gl. 1.50 prt či za kavo, platneni v s*ih barvali 6 komada gl. I ŽEPNE RUTE obrobljene z barva-nlmt krajci vrlo liepo izvedene 12 kom. za gospode gl. 120. 12 kouida za gospe gl. 1. 12 komada platnenih Bi 2*u0 Sternbt-rško blago za postelje 1 vatelj Široko v vseh barvali, pasasto, za-jamčeno prave barve l kom. (20 vatljev) gl. 6 50. Garniture iz ripsa v prekrasnih barvah, obstoječe iz 2 posteljnih odej in miznega prta obrobljeni se svilo iu Šopki 1 garnitura gl- 5. Blago katero se ne dopada, s, sprejme nazaj in denar se povrne. - Dopisivanje r vseh jezlcih. - Strogo se jamči za reelno, solidno In izvrstno blago rebanje užs 0 Uož\ču incsem srečke pO fr Slsrečk le l®f. 10.000 f.,5000 f,n »m 2QT-|4788im!t Kincsem-srbcke so dobe po Lottci'ie-Btu'eau ogersla^a Jockoy-kluba: Riulnpest, Waitznerg <> oJ. £ •p"" S « % g. fi • .t S S is o 3' 3 .5 -r-TP w > u — — •S* 5 w 08 < - gvN=»? s a £ — ** - d 1 * 3 !• o S-O = 54: 3-3 3).2,5 £ N-• ^ v o tu.i,® c S o. g;-, S>8-s e -a i' 1 iz* U O CL t- *Z c £ 2 »O > N CH ji C. > \V ra Oklic do vseh bralcev tega cenjenega lista. % i ■l" Radi popolnega razhodn mejili provincijalnih filijalu, kakor tudi tadi spre j et j 3 neke tovarne, razprodanim vse mej? c bj * • 11: za ćetttino cene. namreč vse po 97 nov. 3-3 1»? '1 klobuk |it. mehke klntouPiiit! barvali zu gospod tU nv. tli nv »1 nv. I obleka iz tiikota za 1 spodnja obleka 1 volnene hlače vseh dofikc tn deklice, obstojefia dame, pletena z pro- (po dr. JiIritu; Iz lilafi in fcfotniku Kami. za gospodo »> nv. 1 srajca za gospe z Čipkami, tinJtliifjBi Sifon, JIV. 1 srajca za gospode iz ilnegu Sifonu, oretona uli mfeiila. »» nv 1 par čevljev elegantnih iz domaČega siikna. »9 11v. (S otirnčov Cnrro-uzorcl obrubljeni. «9 1IV parov kratkih nogavic — jedne barve nil s progami. "»Viiiv".............. 1 d o b r prt bel, p.inmat ali »1 11 V. 3 para nogavic za gospo dobre kakovosti. .............»inv!.............. G ubrnsov fservie ) belili a i balvanih damust- »» 11 V. 1 modrec iz vulne za gospodo in gospo. ...........oViiv"............ 6 1 ti rac iz sivega platna se »9 nv 1 skrinjica z 10 kosi, angleških pristno bnrvnnlb* ! raznobojnih žepnih rtu cev. ..............Hi" iiiv."..... 8 komadi šaivov iz najfinejšo volno, v Jlvilu bojah in ■/ franznm . * M V. 1 hlače za gospoda proti mraza vsakovrstno M velikosti »9" 11V".'............ 1 žeiisiia pihftlku E2 lino olikan in nioilerno izd'lan. ff.............iiVnv'.'.............. Kld 1 11 a r o k v i c a bogato okiaSen z P-lO kameni. KSl »? II V. J^i 1 t metna pipa ^^ Iz morske peno za ^ tabak ..............»»nv............... ">v 12 žlic za kavo Iz p ristneg i londonskoga britania-trebrn. »» Jiv 1 posteljnu preproga Iz Jutn-Bukna i ilossinirftiia -----...... 1 ustnik za smodke 1 z prave m rsko peno. ..............»'»"iiiv............ 1 veriga za uro i/, umetnega zlata z pripenjajo ..............»iiiv. 2 svetilnika iz pravog 1 londonskega britaiiia-srebr«. 119 IIV. 3 namizni noži i/, pravega londonskega britania-srebra »9 BI v. ogrinjača za dam?, velika ..............o'i'iiv'.'............. 3 žepni robci iz lino lion.-ke svilo raznovrstnih barv. »9 liv. 1 prstan 7. briluiitl I11 imitlrunimi k meni. wV'iiiv.' korec za iuho Iz pravog* londonskega «»9 II V. (if 1 k r e s 11 o 1 /. inchuničro uredbo, samo\> ' so uliffuj gjpl 9 it v. »a i 1 ni e d u I ,i o n v i linjnovcjsi f:.?on, x itu- (TiSi meni. I .......»9 "nv. <•» jedl'n b žlic I iz pravega londonskega briiania-aro ra I »9 itv. „ I I garnituru, obstoječa] iZ TOiSffl?^ medaljona za' dame V ...................................-....... par nuušnic, prstan izP« •k 4r n *r ' ' 1 j: 1 — 7, smaragdi »9 nv G f'nncozkili vil c iz pravega londonskoga brltanla- rebrn pi ------- urona z smaragdi in« liiir gomb zupustnikov^ c p: 11. ?akleponi. R Hazpošilja se po poštnem povzetju; za 11 dostajujoče blago se denar povr. e. ^ ca J. H. Rabino viez 9 I liniere ZollonUsslrosse Nr. q A MfMMiMIfM ■ -v*V PRISTNI Rabljiv za zdravljenje v VMnkcj I letllt-j dobi. WILCHELM*OY protiartritijskl protireumžti.^en Rabljiv za zdravljenje v VNakcj lottn j dobi. Kričistilni č^a-j Spoznala za jeciino, gotovo uspešno si*ec3 stvo, lcri čistilno * kAAAAdftAO GA^^/A^i----- /. dozvolenjem fe Potrjeno za odloBnega S w Pred pon irejenjem zagotovljen ■ ^ »ralj dvorn-piurne poleg T J iivrstno doiuioB ST -j z patentom pr^v.o(s»ju Z fl odloka BeB 7. decembra 1885. M H prav v s p e K e n $ f| Uetf. 1». maja leta 1870. p Ta čaj ČSisti ves o-gatmem; prodi a vi č kot vsako drugo sredsivo v vse dele nag. ga telesa iu odpruvi ako m> ga uživa vs.«ko n^čistoto, ki se je v telesu napravila; učinek ie trpežen in potov. . Popolno ozdravljanje od trganja po udih, reumatizma m drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjijočih ran, kakor ludi od vseh sp .lovnih in kožnih srabnih bolezni, brbunetv po životu in obrazu, USajev. sifilističnih ule«. Posebno ugodni uspeh po«azal j.- ta »laj pri vredu jetr ni vranici, pri 1 em rojdili, zlatenici, čutniSkih. mišičnih in bolih Členov, tlSčanju v Želodcu, zajvrtjn vetrov, zagnjetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonlh, ženskih tokih, moŽkej slabosti itd. . „ , Boli, kakor Skro ula, žlezni otok so ozdrave Itoj m dobro, ako so uživa ta caj, ki je dobro raztapljajoče in čistilno sredstvo. Pristno ga nnpravlja le Frnn Wilolioln», bkarničar v Neunkirchen Jeden zavoj, razdeljen v 8 uzemlsov, pripravljanih po Zdravniškem predpisu, navodom rabljcnja v raznih jezikih: I gld. izven tega jotrelu priložit- 1U k r. za znamko in zavoj Mvnrilo. Naj vsakdo paz% da ne vkupi ponarejeni čaj, lirja nuj mov protiprotritijski in protireumatlčni kričintilui čaj, ker tudi drugi se prodajajo pod imenom protiatritijskl in protireum t eni čuji, sva se le Wil- poi anjeiii lrim vedno, chelmo . ... kupčevalce pred takovlmi, . - Nahaja so pristni Wilchelmov protiatritijskl proti eumatičiii č,ij tudi v Jakob Seravallo, lek., Ed. L it nburg, lek.; v Korminu: II. Oondnlliii lek., v Gorici; O. Cristofoletti lek., G. B. Ponioni lek.; v Pulju. G. Wassermann lek. 1-1- tudi v Trst rto pismo č. bralcem Edinosti Priporočamo dobra znane ra i i polidnfgi blaga Universal-Export-Bureau S. Low, Wien, II, Nordbahnstr, 26 b. Isti prodaje In razpošilja proti gotovini, i.li po poštnem povzetju: Ilrn^ko sukno za obleko za jesen i zimo iz čiste volrift, v vseh modernih burvah za jedno popolno moško obleko I ostanek f 4*75 Najboljše vrsti f 6 75. Spodnje hlafia za gospode iz najboljše robe Eroipć^ 6 komadov f. 6. Namizje obstoječe iz 1 namiznega prta In 6 prtičev iz platnenega damasta krasno narejeni Garnitura f.4-80 Damast- Gradi za posteljno prevleko 1 vatel širok, najboljše vrsti, 1 komad (30) vatlov) f. 5 50. Pl itn en e O DEJE (neSivane) 3 vatle dolg^, 2 vatla Široke iz najboljšega platna, zidostna za naj veče postelje, 2 kom. f. 3.— P^Rieljne ODEJE i/, rudeSega in turšk. kretona,elegantno prešite, popolno velikost* za največo postelj 1 kos f. 3. C, kr. pri v. pat. F»hćinix srebrno naraizje ostane vedno belo G noŽ-;v, 6 vilic, G žlic, 6 ŽliSic za kav , vseh 21 kosov vkupej samo f. 5 Platnene olirače z rudečimi, plaviml širodmt kriijci,G kom. r. i ko Kuhinj-ke otirače iz sivega platna, kom-pl. dolj. In širokosti 6 kosov SO no«cev Oiirače iz damasta iz Čistega platna, HO ctm. široke, kompl. dolgosti z širokimi krajci, najboljše visti G komadov for. 2 Ponoćne jnpice iz Šifonn, pretkane 3 kose 3 for. iz najfinejšega Šifona s6 Celo finim, širokim švlc. vezenjem, žilo dolge z obšivom pliss", 3 komadi 5 far. Posteljni predlaga vec iz g st flanele, vkra-š »n z podobami pred-stavljačlml živali In okolic", podnje eo za darove Popotni plajdi iz, 8Ute volne 3 i pol m. dolgi, I GO m., široki 1 kos f. H'50 en popotni pla j d najboljše vrsti 1 ki s f 4 50. • | jako do- ollOHbreba?e izvrsten, za Žensko, moško in otročjo p rilo 90 ctm širok, 1 kos(30 vatlov) r o so. Dežni plašči iz kaučuka z kapucami vred ne-premočljlv , dobri tadi za gornjo nošo celo za iiajvisokejŠ i gospod e, 1 komtid f. 8 50. 7, drap' r jo In franžaml vr d, krasno Izvedeni 1 okno f 2-50, m j-boljŠe baže f. 3 oO. Ostanek prepro g e 10-12 m. širok, vseh barv, jako trpežen samo r 15» Ogriniače za jesen in zima kompl tnl. veliki, celo za iiaiviš'' gospe, vs» h modnih barv 1 kom. samo 1 tor. PIETIČI beli. platneni, * 4 v kvadratih. G komadov f 150. Uarnl prilčl platncMil, vs h barv, 6 kosov 1 for. Mizni prti vsakovrstne barve, °/4 velikih 3 kos«* 3 for. */* v. liki :t i«!««' r. i so MNIMIMeH« Srajce za gospe iz Šifona z bogatim prešivo m, elegantno izveden a kosi f. 3 50, ŽEPNI RLSBr1 u obrol'ljeui z barvata tkanimi krajci O lepo Izvedeni O 12 za gospodo f. 1.20 1) z \ gospo for. 1— 12 platnenih for 2 50 Ena garnitura iz jute obstoječa iz 1 namiznega prta, 3 postelj neb odej v najnovejših uzorclh okolo in okolo z franiaml, za vse tri odejo f 5.50 • MltNINtei Sternbergsko llap za pstBljG l vatel široko, vsake barve,pasastol,garant, proštne barve 1 kos (30 vatlov) f. 6.50. ine iz nc- Halj valjanega sukna iz najboljšega štajerskega surovega sukna z podstavo, vsake velikosti iu barve, obite se zelenim suknotn 1 komad f. 5-75. Svilene za posteljkompleti p, dolge, za največ* post lje v barv« h bor-deaux, plave in rumene 2 kosa za for. 10-50, l kes (30 v.) Prožnič-kopa plaveča barliana najboljšo sorte samo f. 6'90. 1 kos (M0 v.) belega barliana najfinejše baže samo f. 6 75 Garniture iz ripsa prekrasnih barv, obstoječe iz dveh posteljni)« od' j in 1 miznega pr a, obrobljeni svilo iu šopki, j 1 earnitura f. 5. I»|»M99m •••• Ponočna Iz najboljšega duble-sukna vsake velikostih dokler je Še kaj zaloge komad po f 8 50 U K 7) z o s o? u J CP n u tx o * TJ OI Jh ■Ji « • "5. = ■ . & Jo «>3 o £ % w •■J^ o) OJ « )N o = ° E o.S ta f!SWf« nil^fpft U Levantsko zdrave volnene žlmnioe od sloveči h profesorjev J J IJJJ HJJlliviJJ spoznane kot koristne zdravju, izvedene v različnih Krasnih uzorclh iz najfinejšega suk- a pristno nar jene barve. Da so iste pristopne vsake baze ljudem, .« i . l •.. .: , „ . .. ____i_ j . • • i_ L. ___li._ux _ 1..I......H l.v rtr! n-i.itii nn na št. 111 Salou-zdravRtveim žimnica najboljše bai-1 z nnjfiuejŠim s:ilon grandlom pokrita po f. 13 50, 2 postelji 'f 2t> 50 , št. IV. Zelo elegantna salon zdravstvena ž mnlca krita z elegantnim salon-dumastovim suknom, /delana samo f. 19.75. 2 postelji f. 32.50. T.' 1. vantske zdravstvene žimnice podajejo se za vsako postel) ter so radi tega z*lo priporočljiv.' vsakej družini, kakor tudi vsem vzdrževalcem hotelov, gustilnic, odgojivaliSč Garantu io se za realno, lidno In izvrstno blago. Kai* m«- katereBMI no đopndn, m<> Mni*«»lniv» nazaj, menja in denar naznj povrne. - Prodajalnica je odprta v delalnlkih v« dan, v nedeljah m plizi kili pn d( poludne, - Korespondenca v vseh jezikih. - Ako kdo kupi blaga za lor. 25, dobi po vrhu še 5 "platnenih Žepnih robcev. -13 ■ D I N O 8 T A vse, o vse le bob je to ob steno' Grom in strela! In zdaj me praŠajte še, gospod urednik. kdo so možje, ki v Ribnici za nirod t resnici delajo in za njegovo blagost skrbe. A. S—n. Domače in razne vesti. Gosp. Vucetlcb pl. Blelliz se je odpovedal državnemu poslanstvu ter namestništvu načelništva tržfike trgovinske zbornic-. Povod tej odpovedi je dala brez dvomhe razprava o petrolji v državnem zboru. Imenovanj«. Za vodje zemljiških knjig so bili imenovani: Lovre Furlani za Labin, Josip Dettoni za Komen, Jakob Polio za Podgrad, Josip Rosman za Tržič, Fran Agacicb za Buzet, Ivan Gianelli ca Motovun in Josip Nardini pri deželnem sodišči v Trstu. Velikodušen dar. Gospod Franc Kallster, veleposestnik v Trstu, podaril je včeraj delalskemu podpornemu društvu f. 100, za kateri res lep dar na pravem mestu naj mu bode izrečena najsrčnejša zahvala.— Na to važoo društvo naj bi zdaj, ko s* bliža novo leto, tudi drugi bolj imoviti trž iSki Slovenci ne pozabili. Darovali »o na zadnjej veselici v korist družba Sv. Cirila in Metoda ti le gospodje: Mladi gosp. KaiiBter 20 gl., baron Morpurgo f.3, in drugi razni gospodje f. 7.50, skupaj f. 30.50. 8 temi darovi vred utegne čisti dohodek zadnje veselice zna-fiati okolo 100 gl. Av»irlj»ko-o«erakl Lloyd določil je novi parnik »Euterpe« za vožnjo med Trstom in Aleksandrijo. Ta parobrod je napravljen v Angležkej ter stane 44250 funtov šterilngov. Dolg je 99.97, Širok 45.82 in visok 8.25 metrov. Drži 1.445.09 ton. Za železnico Trsl-kuper In ■foper-MaiUlJe. Trgovinski minister je 7. t. m. brzojavno podaljSal za 6 mesecev rok za tehnične predstudije z« Železnico iz Kopra čez Buje-Motavun-Čerovlje-Opatijo In Volosko v Matulje, baronu Wal-derstein; dalje je dovolil rok od G mesecev za tehnične predstudije za lokalno Železnico od Trsta skoz Milje v Koper. Toča v decembru. Včeraj do-podne proti 9 7. uri vsela se je nad Trstom toča, ko da bi bili v poletnem času. Sploh pa do sedaj pravega mraza fie nismo Imeli. Tržaške novostli Tržalki namestnik, njeg. eks. baron Pretiš je pri&el v četrtek v Trst, pa se je včeraj zopet vrnol v Gorico, — 18. t. m. pa se nekda gospod namestnik z družino za stalno preseli v Trst in ostane tukaj ter prevzame spet izkijučkljivo vodstvo namestništva. NovČaria z novci našla seje v ulici Economo. Listni k naj se prijavi na policiji. Nesreče. Mesar Fraojo Prassel vozli je voziček mesa. Spodtaknol se je nad nekim kamenom ter z vso močjo padel na tlak. Težko poškodovanega so odpeljali v bolnico. — Težak Fraojo Bonne iz Logatca se je pri delu v novej luci na levej nogi močno ranil. Tudi njega so odnesli v bolnico. — Težak Josip Mrak, koji posluje v sklad.šču petrolja tvrdke Ofenhe m Singer e C. v novej luki, zapalil sije srnotko. Njegova obleka napojena s petroljem, unela se je in hipom je stal siromak v plamenu. Njegovi pajdaši so brzo priskočili ter plamen uduŠili, toda vendar je nesrečnež na raznih krajin tako hudo opečen, da so ga morali odvesti v bolnico. — Sploh bi bilo primerno, da se v enncih nevarnih krnjih pušenje strogo zabranij Samomor» Ko se j« bližal v sredo zvečer vlak iz Kormina v Gorico, opazilo je OBObj^ človtšlco truplo ležeče čez želez -nično progo. UUavlli so takoj vlak ter našli truplo grozno razmesarjeno, a glavo skoraj popolnoma odtrgano. Človeka je bil povo/il kurirski vlak, koji je malo poprej v Gorico dospel. Preiskava razjasne, ali je človek grozne smrti iskal in jo našel — ali ponesrečil. Zopet Kadunc. Cikorijaški naš rojak obiskm voldcetn, ki so me dne 6. t. m. v Postojini In Logitci s svojimi glasovi odlikovali m osobno onim, kateri so s* s priporočevenjem moje kandidature za zmago posebno zaslužno storili, izrekam iskreno zalivalo. Ljubljana 9. decembra 18H6. _Dr. Andrej Ferjančlč. Javna zahvala. Podpisano načelništvo se najuljud-nej-'e zahvaljuje na požrtvovalnem trudi o pripravah m svečanosti 7. decembra 1.1. v gledališči »Arm nian neutrudnemu pevo* vojn bi. gospodu Srečko Bartdju č. gosp. pevcem »Slovanske Čitalnice« »del. podpornega društva«, okoliškim učite j^m iu gospodičnam pevkam na izhornem pevami, gospod činama A. Kobalovej in M. Nadli-škovej na njuni h prelepih govorih, gospodi igralcem, igralkama, spoštovanej četvorici šketienjsk^j Ifi v obče vsem, k' so ka| po-magali, oa se je slavnost lano uspešno izvrš'la. V Trsti 9. necemlna 1880. Načelništvo podružnice Sv. Cirila in Metoda. Srbska razstava na Dunaju. Iz Bei-grada se poroča, da namerava odpreti srbsko trgovinsko ininisterstvo o božiču v dunajskem obrtniškem muzeju razstavo predmetov srbske domače obrti. — Do se>1aj srbska vlada ni še nikdar razstavila takih predmetov v inozemstvu. Q knezu Aleksandru BatenberSkemu i z i le v kratkem času knjiga v nemškem jeziku pod naslovom. Aleksander I., knez bolgarski. Poročila iz njegovega živenja in njegovega vladanja. N »pisal Aiolf Koch. Pisatelj j« bil pri knezu Ab ksandru v Blužbi kot pridigar od leta 1879. —Take knjige smo se nadejili — toda pride na dan uže malo — »post festum«. Zlata ruda na Češkem. V Proutkovicu blizu Pribraiua na Češkem na posestvu bratov Pulak iz Prage so našli zlato Žilo, ki je po trditvi strokovnjakov mnogo bogatejša od kaliforniških rud. Začeli so kopati s tako sijajnim vspehom, da bo v spomin te najdbe Iz dobljenega zlata skovali več večjih Bvetioj ter jih darovali nekaterim dež Inim zavodom. Zlato žilo so Tržno porodilo. Kava — ugodno stanje, zato pa živahna kupči|a po vedno viših cenah. — Prodalo se je te dni 30U0 vreč Rto po 71 do 84, 6000 vreč Santos po f. 75 do 86, Java Mal. stane f. 88 do 92. Purtoricco t. 95 do 115, Ceyloti plant. f. 92 do 140. Sladkor — tudi dobro obrajtan in boljše plačan; sploh se je začela kupčija v tem blagu Ropet vzdigovati. — Te dni se j" prodalo do 1UOOO vreč sladkorja po f. i8 do 20.75. Sadje. — Po mera n če iskane; za vse drugo sadje malo prašanja. Pomeranče, limoni po f. 3 do 6, datlji f. 20 do 30, fige v vencih f. 10 do 11, rožiči puljeSki f.1 10.50 do 11, grški f. 5.50 no f. 7, opaša f. 22. cvebe Candia, Stanchio. Samos od f. 14 do 17, Eleme f. 18 do 28. Sultanina f. 20 do 31. Olje — malo kupčije. N-imizno stane f. 48 do f. 67.—, jedilno f. 34 do f. 40.—, bombažno I. vrBte f. 30.—, II. vrste f. 25 50. Petrolje — cene nekoliko irdnejSe. — Danes stane rusko blago f. 7»50, amerikansko f 9.25. DomaČi pridelki — fižol rudfči f. 8.50 do f. 9.—, bolunec f. 9.50 do f. 10—. koks f. 11.—; maslo dobro štajersko f. 86 do f. 94. Les — slabo obrajtan, cene juko nizke. Seno — dobro konjsko f. 1.40 do f. 1.60, volov8ko do f. 1.75. Borano porodilo. Borsa j>ko zdrava, spekulacije se množe in so kurzi skoro vsib papirjev trdni s tendenco, da še boljši postanejo. Poslano *J Nek lo je nepremišljeno raznesli govorico. da sem jaz po'ipisani prijatelj po-tnjansk^mu ta|nik'i. A Zagotavljam i>, vsa pomjanska županija, da jaz nemam nikakoršnih zvez s tajnikom, koji mi je toliko, kakor vsaka druga oseba, s katero nikdar ne govorim, ali katere ne po/.nam. Da pa se nisem s lil k volitvam, niti nodplhaval nijedne stranke, to sem storil Iz tega prepričanja, ker to ni pristojno mojemu stanu in ne poznam še dovolj volilnih kandidatov, koje bi mogel priporočati; razun tega nimam prava do tega. Uverjeni pa bodite vsi, da jaz ostanem narodnjak in želim presrčno, da bi zmagala naša slovenska stran. Neča8t tistemu, ki tako predrzno Id brez uzroka obrekuje 1 V Marezljah 7. decembra 1K86. Iv An Ne ker man, __učitelj. *) Za stvari pod ovim naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu naznanjam s tem da sem odprl v Sežani (na Primorskem) trgovino z žganjem in likerji na debelo, ter se pnpoioć.im gospodom kupcem, krčmarjem itd., da bi me bla-govolno obiskoval^ z zagotovilom, da se izvršijo prijazne naročbe z vso poštenostjo. Sč spoštovanjem JOSIP KANTZ- Ceniki In uzorci po? 1 j»-io s* na za htevo poštnine prosti. ^Eiisgiiiiioiiiisssggii Teodor Slabaaja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17 se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenega oroija namreč: AfonUrance hustodije, .t«* lihe. ciborije, svetilniee, svečnike za altarje, taber-nakeljnr in pred staci-jene, križe za altarje in bandera. relikvarije, mon~ Itrancice ali križe za ave-linje, kanonske table. Aa-dtlnice s kadilnim čolni-Čem, steklene ftaltce ta darilno vino, stopec, roč-niK iz kovine, krstne sklede in žlice. kotliČe za blagoslovljeno vodo, kro-pilnike, posode \a sv. olji in popotnico, držala za sve£e, sklepi pri pluvi|.i|ih ud. itd, po najniži* ceni. Tudi se pn njeiu staro cerkveno orodje v ognju pozlati, po-trebri. zčisti in popravi. Na blagovoljno vprašanje bode radovoljno odgovarjal In vsako blago dobro shranjeno in poitnine prosto pošiljal. Staro uerabljivo orodje, mesing la kuf-r jemljem v račun. 24—1 EjDNOST Ne mudili časa ! Svetoznane konjske plahte, koje s-m? pri neki licitaciji za polovico reelne cene vkuplt, in po katerih se vprašuje skoraj od vseh strani sveta, otdajem dokler je še kaj zaloge samo po f. 1'40 komad jako velike, zelo goste, nepokončljive konjske plahte z barvanimi krajci in trdne kot dilja, 190 rm. dolge, 130 cm. široke, z različnimi krajci, jako močne, istinito nepokončljive kako-—vosti zelo fine kom. V^S f. »•«€>. Dalje imam še v zalogi 3—4 500 ti. rumenkastih plaht za kočijažc z 6 različno barvanimi črtami in krajci, kompletne. velike, jako fine. blizu 2 m. dolge, blizu 1 pol m. iiroke, kom. samo po f. 3'50 ter se dobivajo edivo pri Exp(irt-Waarenh«u.<» C. Con Wien, II, grosse Mohrengusse N. 29. Razpošilja se z povzetjem ali proti gotovino ZASTONJ! Najlepše ogrinjal za gospe! Radi trajajoče, slabe trgovine in pičlega izvajanja sem primoran, celo mojo zalogo 3000. duc. najlepših, ogrin jal za vsako ceno oddajati prodajajoč jih po tako nizkej ceni, da se s tem izplača komaj surova volna, ne pa delo in moderni flacon Prodajem dokler j^ še kaj zaloge: I lep, moderni plavni r»bec za gospe po 70 kr. I lepo moderno glavno veliko ogrlnjačo po f.1.40 iz pristne berolinske volne v najkrasnejših barvah bordeaux, granat gensdarme, drappo, lila, teume, črne, rudeče, bele, rumene, zelene, sive, skotske, turkinske itd. v 60 najfinejših faconih, naj elegantnej in naj moderniša noša za vsako damo, za dom, sprehod, promenad^, ples itd. prijetna kakor tudi pr ktična za jesen in zimo. Vsaka dama naj op rabi to v godno priliko, ter si okupi skoraj zastonj jedno teh lepih elegantnih ogrinjač kajti vsled obilnih naročb bode vsa zaloga kmalu razprodana. Pri naročbah prosmi za natančen naslov, želeno kakovost in barov, Razpošilja po vsem svetu v 24 urah proti povzetju ali proti gotovini samo Wiener Tticher Fabriks-Niederlage A. O A N S IVien, III. Kolonitigasse N. 8. 2—5 W Fuc Verpackung wird nlchts berechnet. 'S ro * o "O - ^ d OJ ~ CO ; CL) i-J cv o > U ? U • l-H O P-i CJ O Zh E.2ig f O) o c A at-"-« i L c > .g 5 •3 _ o S o >■5 o c s 5 c e w©S >rt « — . . .5 s >U S*-C ^ ^Tl k. - "g G o 2 Sja S ft « « O ^ " si O o. v. 2n rs — I a n -s S« ^ «T N ' km fl _ O) E> — > — >_ |s 1" S O 2 M Sm «-5 « « C M 1 .a,S r"E _ f g 2 E g 53 "g "i o f o .S z e lit £ o nj; ^ M "M S « r- 11 ■z? a * 5 e -5 2 « g.®, £ « T - H J2Ca>w Zahvaljujem se Vam iskreno za Vašo sjav.oznano želoda«* no esenco, ki me je prav čudežno ozdravila velikih bolečin v trebuhu, ki so me pet let mučile In proti katerim ni nič pomagalo zdravljenje pridnih zdravnikov is Vicence, Milana, Coma in Genove Luka Krsnik. Zagorlj, Galicija. Potrjujem, da je vaša želodečna esenca ozdravila več oseb starih bolezni v čelodcu, med katerimi tudi n*ko žensko, ki je uže 15 at bolehala brez upanja do ozdravljenja. Ergen Smidrinelli, Mori — Tirolska, Uže IrS let sem čotil bolečine v Želodcu brez upanju, da bi k,roči od mene'uvedeni in v vseh državah patentovani spiritijo-kuhaliji aparat ,Rapid' s 7 plamenicami, ki se lahno regulirajo, fino z veden, krasba vsake mize. prakučno narejen, kakor tudi pr praven in nizke cene, kajti z 1 kr. špirita se lahko napravi 6 skledic kave ali čaja. Otročja, ne nevarna raba ! niknkega dima niti duha 1 Za zasebne osebe, družine, gostilne in kavarne v resnici prepotreben 1 1 elegantni kuhalnl anarat «Hapidu f. 3-50 in z fino posodico za čaj in posrebronin cedilnikom f. 5 1 popolni salon »Rapid«-aparat, z najfinejšo posodico za čaj in posrebrenim cedilnikom in z navodom za rabo le gl. 6.50. i Razšilja se jih neizrečno dosti na sve kraj* | sveta, kajti ta aparat se je radi njegove nizke | cene, lepote in lahke rabe, v obče prikupil. _ Na prodaj izključljivo pri • Wiener Commigsions- u, Exportgeschaft Ant.Gans, 1117 Kolonitzgasse 8[17. 2—5 škrdovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in spir h vsa uatanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva; Tergesteo,' csalalll. v vprem nadstropji 6- 36 Grinzicj, Britaniasilber-Fabriks-Hauptdćpdt, \Vi<*n, II, Praterstrasee 24. 2-6 Ako blago neugaja, zavežem se denar koj povrnoti. Čisteči prah šatuljica samo 15 nov. !! Molim čitajte!! Neobhodno potrebno za vsaka kuću jesu naša c kr. patent, i u Londonu odlikovana od Phonix-srebra jedala, koja su nesamo radi svoje trajnosti i tvrdoće več tako lj*r iz zdravstvenih obzirah u porabi nenad-kriljiva a ktomu uvjek bjela tako, da se nakon god. od pravog srebra nedadu razpoznati, što se može podkriepiti sa tisuće zahvalah i prizna-nicah iz najviših krugovah, te koje nemoŽemo ovdje radi malena prostora priobčiti, al koja jesu P. N. občinstvu u našem uredu na uvid. Buduć imademo jedino mi skladišče c kr. patent, od pbonix-srebra jedalah, to sm i jedino mi u ugodnem položaju, slied^ča 54 k-asna komada za nlzku cienu od for. 9 50 nv odstupiti (3 komad, jedalnih žlica od ph6nlx-srebra ncj-fimja vrst. 6 komad jedalnih vilica od phdnlx-srebra najfinija vrst. 6 komad krasnih noŽevah za stol pravim englez. ocelnim rezom. 6 komad od phouix-srebra desert ili žlice za diecu prva vrst. 6 komad od phfinix-srebra žlice za kavu i čaj prva vrst. 1 komad od phdnix-srebra Žlice za jaja prva vrst. 1*"> • žlica za juhu težke vrsti 6 » » » » žlicazamlieko >» » 6 » krasnih čašica za jaja. 1 n ■ posipač za papar ili slador. 2 • » svietnjaka za salom najnovija tasona. 6 komad F. cizelirana Victoriatablet po kl- nezku graviran. 1 komad najfiniji ručni ili klavirnl svietnjak nova fascna 54 komada, koji jesu svakom stolu pravim uresom a stoji sve skupa samo for. 9 5)novč. Naručbe primaju se i z gotov novac ili c. kr. poŠt pouzećem i obavlja jih prvodc kr. patent tvorničko skladište pho ix-srebra J. SILBERBERG, Beč, II- Antonsgasse N. 6. (Jamstvo) Da ostanu bjela naša jeala od phonix-srebra jamčimo ovim za 25 god. te ćerno za doka/, najbolje solidnosti naruČbe koje l ekonveniraju u roku od 14 dana bez prigovora natrag uzeti. Ujedno uslobadjamo se ovim P. N. občinstvo opomenuti, da ne val j i zamieniti naša c. kr. patent, jedala od phonix-srebru sa onimi što no su se zadnjih go.linah tako naglo pod imenom Britania-srebro pojavili; radi toga mo limo d a se izbjegne prevari neka se točni naslov označi. 6—5 L A FILIALE della BANCA UNION TRIESTE •* oocupt dl tutte le oporazionl dl Banoa « dl Cimblo valuto. a) Accetta vernamenfi in conto corrente: Abbuonando 1' interesne annuo: per Banconote 3'/1 ®/0 con preavviso di 5 glorni 3 1. , „ » 12 . 3 /« m & sel mesi fisso per Napoleoni 2'U % preavviso di 30 giorni 3 „ „ ,40 » 3'/« »» t .t ^ 3 mesi 3'l» .» » i* , 6 • Ptt 1« lettfire dl Versamento in oircolazione U nuovo t*8ao d'intoresse andrk in vkore a partlra dal glorni IS. 25. aprile. 3. 28. maffffK 1B. luglio e 18. ottobre a aucnnda del preavvUo. T r les te 13 Aprila 188G- Warrants, H BANCO GIRO abbuonando II 3°/0 interesse annuo sino qualunque somma; prelevazioni sino a norini ^0.000 a vista verso ch^aue ; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti ln apposito libretto. ConteKsia nertutti l vers i enti fatti aqualsiasi ora d' ufflclo la amta del metlestmn giorno. Assume pel pr oprl eor-■*entiMti V inr.aitto di Uambiali per Trteste, Vienna e Budapest, rilatcia loro atsegni per queste ultime ptaue ed accorda loro lefacolta di domlelllai-o e.ffetti presso la stia cassa Iranoo <1* o|^ni MpoNii per ettsil, W S' incarica deli'acquislo e della vendita di etTetti pubbllci, valute e divise, nonchć deli' incasso d'as se mi, cam-biali e coitpons, verso 7»°/o di provig-gione. e) accorda ai suni commiltentt la facollb di deposilare efelti di gualsiasi specie e ne cura gra'tii V incasso di coupons alla scadenza. La Filiale della Banca Union (Hezione Merci) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico j Wirants. 1—2—2 Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zuo praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Oh nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°la Plačuje vsak dan od 9. do 12. uie opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gl l. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpovedbo 5 dni. Eskomptuje menjice, domlcillrane na trža&kem trgu po......4°l0 Posojllje na državne papirje avstrlj- sko-ogrske do 1000 gl. po . . 5°10 vifte zneske v tekočem računu po..........4M/I, Dale denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst. 24. marcija 1883. 18— I .satnik drHfttvo «EDINOST« — i*datelj In odgovorni uradnik: VIKTOR DOLENC Nun** tiskarna V. Dolenca v Trstu*