BBEZ PREDSEDNIKA TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU giitiUiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiHiiniiiiiiimimiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniima Poslovodja: Roman Goltnik Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Kmetijska preskrba Spodnja Rečica tel. 831-338 Delovni čas: ob delovnikih 7.00 -15.00 ob sobotah zaprto Ponudba: - traktoiji in rezervni deli za traktoge - kmetijska mehanizacija - rezervni deli za tovorna vozila - gume za traktorje in tovorna vozila - akumulatorji - hlevska oprema - kardani in rezervni deli - ostalo kmetijsko orodje - prodaja na čeke 1+2 brez obresti z izjemo kmetijske mehanizacije - prodaja na potrošniški kredit 1+4 (5% obresti na ostanek dolga) in 1+6 (10% obresti na ostanek dolga) - možen nakup z M-kartico in ACTIVA-kartico - prodaja kmetijske mehanizacije na kredit HKS - Hranilno kreditne službe l§3gss9is$sšgms$msmig$s§m$mmg3ms8msš3§38s$migšs§m§mms§mm8§m$m?sšg§msm§mms3sm3M KAMPING MENINA prodamo Objekti * recepcija z bifejem (63m2) in pisarniško ter gostinsko opremo * sanitarije (110m2), moderno urejene z učinkovitim ogrevanjem tople vode * klubski prostor (62m2), večnamenski zidan objekt * bivalna hišica (30m2), kompletno opremljen za bivanje * otroško igrišče, gugalnice, tobogan, plezala, pokrit peskovnik Infrastruktura telefonska napeljava in priključek, lasten električni vod - moč vhodne varovalke 100 A, vodovodna napeljava do kampa, razpeljava vodovoda in kanalizacije po kampu, 180 urejenih kampirnih mest po 100 m2, 18 električnih omaric za vsa kampirna mesta, urejene vozne poti in razsvetljava, rekreacijske površine, velik parkirni prostor. Možnost bančnega kredita. Ogled in informacije ob sobotah in nedeljah preko celega dne. Camping Menina, Varpolje, 63332 Rečica ob Savinji. CELJE - TRGOVINA MOZIRJE Na trgu 7 Tel.: 063/832-636, 832-541 REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOUNE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN ^^R^MIRGOVIN^^^Š^TO iltliltlilillltlHtliliimiiltliltliltHltliltlilililtHltliltHltliltmi NASLOVNICA: "CARIER" SE PREDSTAVLJA foto: F. Kotnik KAZALO STR. POZIV LASTNIKOM ČRNIH GRADENJ 4 OBVEZNO UNIČEVANJE DIVJEGA OZIROMA PODIVJANEGA HMELJA 4 VOZNIKI POZOR! 4 ELKROJ PREDSTAVIL CARIER 4 POSLOVNE INFORMACIJE 5 OBRTNIŠTVO V SLEPI ULICI 5 PREDSTAVLJAMO VAM: TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM ŠTEFI 6 NACIONALSOCIALISTI ZA CESTO V POVOLOVLJEK 7 SKUPŠČINA ŠE BREZ PREDSEDNIKA 7 NOVICE IZ LOGARSKE DOUNE 8 PREDSTAVITEV PROMOCIJSKIH MATERIALOV 9 SREDA JE DAN ZA ŽELODCE 9 SAVINJSKI GAJ - 15 LET 9 REFERENDUM USPEL SAMO V ŠMARTNEM OB DRETI 10 NOV USPEH GODBE NA PIHALA 11 REVIJI PEVSKIH ZBOROV 11 FLORJANOVA NEDELJA - PODOBA KRAJEVNEGA PRAZNIKA? 12 PRODAJNA RAZSTAVA LIKOVNIH DEL VLAD A PAREŽNIK A 12 OB TEDNU RDEČEGA KRIŽA 13 STAREJŠI PRIPOVEDUJEJO... 13 PLANINSKE POSTOJANKE 14 ŠEST DESETLETIJ ZVESTOBE IN LJUBEZNI 15 LOKOSTRELCI USPEŠNI 15 ŠAHOVSKI TURNIR 15 PENTATLON ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA ’93 16 NOVO ROJSTVO NOGOMETA NA LJUBNEM 17 ROBI KOPUŠAR PODPRVAK 18 OBČINSKO TEKMOVANJE V KEGLJANJU 18 ANKETA: KAKŠEN ODNOS IMAŠ DO OKOLJA? 18 KRONIKA 18 PISMA BRALCEV 19 NAGRADNA KRIŽANKA 22 ŠTEFKA PETEK: LJUBOSUMNOST IN GREH 22 OBVESTILA 24 MALI OGLASI 24 1 V ova številka Savinjskih novic je tokrat dodobra športno obarvana. Poleg ostalih dogodkov je v ospredju Pentatlon Zgornja Savinjska dolina, ki se bo odvijal 5. in 6. junija. Gotovo ste že slišali, da je mozirska skupščina po zadnjem zasedanju še vedno brez predsednika, ni pa bila realizirana konstruktivna nezaupnica izvršnemu svetu. Karte so bile kljub temu odprte: Franc Miklavc kandidat za župana, za izvršnika pa Anton Vrhovnik proti Alfredu Božiču. Glasovanja zaradi preskromne sklepčnosti zbora združenega dela ni bilo. Alfred Božič pa v tej številki Savinjskih novic v izčrpnem pismu navaja podatke, ki jih je imel namen povedati že v skupščini. Kako bodo slednji vplivali na nadaljnji tok dogodkov, ni znano. So tudi neurejene politične razmere v občini vplivale na negativen izid referenduma v sedmih krajevnih skupnostih? Morda. Dejstvo je, da bodo s samoprispevkom poslej urejevali svojo KS le še v Šmartnem ob Dreti, Rečici ob Savinji in morebiti na Ljubnem, če se bo v nedeljo, 23. maja več kot polovica Ljubencev odločila "za". Ravno primer Rečice, kjer je bil leta 1988 po prvotnem neuspehu samoprispevek izglasovan pol leta kasneje kot drugod v dolini, pa dokazuje, da teoretično ni nič zamujenega. Res pa je, da se do konca leta predvideva sprejetje zakona o lokalni samoupravi, ki bo nekatere stvari gotovo bistveno spremenil. Nove lokalne volitve bodo dale nove zmagovalce in nič več ne bo tako, kot je sedaj. Franci Kotnik Demokracija ali anarhija... To je sedaj vprašanje! Nekoč sem bral v neki razpravi, da je od demokracije do anarhije le pol stopnice... Zakaj me prevevajo tako črne misli? Sem še tiste generacije, ki je v davni Jugoslaviji doživljala demokracijo, dobro se še spominjam tedanjih političnih spletk vendar jih nikakor ne morem primerjati s temi, ki jih doživljamo sedaj, v naši dolini. Tedaj so politiki imeli vsaj malo čuta za odgovornost pred ljudmi, ki so jim tako ali drugače zaupali, danes pa... Med tem ko se mi kregamo, drugi delajo za dobro krajev in ljudi v njih. Ne vem, kaj je obsedlo naše politike, pa kar vseh barv, da ne najdejo poti k razumevanju, da mirno gledajo, kako se malo ali nič ne naredi za to, da bi ljudje imeli mir in vsaj minimalno socialno varnost, slednja je grozljivo resna zadeva v razmerah naše industruje, pa tudi sicer! Se spel vse odigrava na hrbtih malih ljudi, odločujoči pa se gredo igrice, ki mejijo na topoumno ravnanje, ne glede na to, kakšne posledice bodo iz tega nastale? Prav v času, ko bi morali vsi politiki v boj za urejanje žgočih problemov v dolini, se ti veselo med seboj "koljejo", pri tem pa je male ljudi strah za jutrišnji kruh. Verjetno bodo te besede spet le "glas vpijočega v puščavi", pa vendar izrečene so v skrbi za številne mlade ljudi in druge, ki bi radi delali, da bi imeli kaj jesti. Aleksander Videčnik Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPS! d.o.o. Savinjska e. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik. Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810- 601-19030. Rokopise, objave, razpise m oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2,92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubnki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora, Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom m naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov m fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. Poziv lastnikom črnih gradenj! V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 18193, z dne 9.4.1993 je bil objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju prostora in drugih posegih v prostor. Zakon v svojem 11. členu omogoča lastnikom črnih gradenj, da v 90. dneh od dneva uveljavitve zakona (do 10.7.1993) vložijo pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora zahtevo za odlog morebitnega prisilnega rušenja črne gradnje. Vloga mora vsebovati naslednje podatke: navedba organa kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oz. predlog, kdo je morebitni zastopnik oz. pooblaščenec, ime in priimek, stalno bivališče, podatke o namenu, legi, velikosti, zmogljivosti, komunalnih priključkih in funkciji nedovoljenega posega v prostor, številko parcele zemljišča, kopijo katastrskega načrta zemljišča ter skico. Obrazec vloge oz. zahtevka je možno dobiti pri upravnem organu za urejanje prostora. Vlogi je treba priložiti dokazilo o vplačilu depozita v višini 2.500 SIT za kvadratni meter bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega , gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar skupaj ne manj kot 150.000 SIT oziroma 150.00 SIT za druge nedovoljene posege v prostor, in sicer na žiro račun Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 50102-627-900-7407 -Z navedbo namena nakazila: depozit za odlog prisilne izvršbe. Višina depozita se na podlagi bruto etažne površine izračuna tako, da se površina objekta, ki jo omejujejo zunanje ploskve obodnih zidov, pomnoži s številom uporabnih etaž (vključno s kletnimi in uporabnimi podstrešji) ter z zneskom 2.500 SITI m2. Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora Obvezno uničevanje divjega oziroma podivjanega hmelja Tudi v občini Mozirje je hmelj pomembna kmetijska kultura. Hmeljni nasadi so zasajeni na območju katastrskih občin: Mozirje, Rečica ob Savinji, Radmirje, Zg. Pobrežje in Loke. Hmeljne rastline so trenutno v obdobju hitre rasti in ni več daleč čas oploditve hmelja. Da se prepreči oploditev žlahtnega hmelja s cvetnim prahom divjega oziroma podivjanega hmelja, morajo uporabniki kmetijskih zemljišč v oddaljenosti 10 km od nasadov žlahtnega hmelja, vsako leto najpozneje do 15. junija mehanično ali kemično uničiti divji oziroma podivjani hmelj. Pridelovalci žlahtnega hmelja pa morajo vse ostanke hmeljne trte, ki so nastale pri rezi ali kako drugače, kompostirati ali uničiti tako, da se z njimi hmelj ne more razmnoževati. Obvezno uničevanje divjega oziroma podivjanega hmelja je urejeno z Odlokom o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega oziroma podivjanega hmelja /Uradni list SRS, št. 20/78/ in je v skladu s 4. in 13. čl. Zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci /Uradni list SRS, št. 16/77/. Ravnanje, ki je v nasprotju z Odlokom o obveznem uničevanju divjega in podivjanega hmelja, se kaznuje po določbi 1. točke 33. čl. Zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci /Uradni list SRS, St. 16/77/. Kmetijska inšpekcija občine Mozirje Vozniki pozor! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje organizira brezplačno anonimno testiranje o znanju cestno prometnih predpisov. Svoje znanje lahko preverijo vsi amaterski in poklicni vozniki vseh kategorij v avto šoli Traffic Mozirje (v Gasilskem domu v Mozirju) v mesecu juniju: - ob torkih od 15.00 do 17.00, - ob sredah od 17.00 do 19.00, - ob četrtkih od 11.00 do 12.00. Elkroj predstavil Carier Podjetje Elkroj Mozirje je v četrtek, 6. maja v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani pripravilo predstavitev nove blagovne znamke z nazivom Carier. Pod novo blagovno znamko, katere celovito promocijo je pripravil Studio Marketing iz Ljubljane, Elkroj predstavlja ženske in moške hlače, namenjene zahtevnejšim kupcem. Tistim, ki želijo biti urejeni pa hkrati sproščeni, oblečeni klasično toda modno, biti drugačni a ne vpadljivi. Hlače Modno revijo so si z zanimanjem ogledali tudi ugledni gostje, na primer dr. Ivan Kristan. S Carier so namenili uspešnim, samozavestnim in ambicioznim. Tistim, ki se radi oblačijo v športno eleganco. Izdelane so iz uvoženih materialov, ki so plod sodobne tehnologije in upoštevajo nove postopke tkanja. Z njimi so v Elkroju želeli zapolniti vrzel na domačem trgu. Predstavitev nove blagovne znamke so si poleg ostalih gostov ogledali tudi predsednik državnega sveta, dr. Ivan Kristan, generalmajor Janez Slapar in sociologinja Manca Košir. Vzporedno z novo blagovno znamko je Elkroj predstavil tudi Klub Carieristov, ki se bo ravnal po (dosedaj pri nas nepoznanem) načinu kontaktiranja s potrošniki. Le-ti bodo hlače s to znamko dobili na izbranih prodajnih mestih, označenih s prodajnimi otočki. Vsakim hlačam bo priložen anketni listič, z izpolnitvijo katerega bodo kupci postali člani kluba Carieristov, s tem pa bodo pridobili tudi možnost sodelovanja v nagradnih igrah itd. Tekst in foto:KF 9«8a98S90SKS0&Aa0&8a09S90S890Sfi90&£905g900ge09890B3ft908Sa0Sft909fta908a90Sft«0S89098 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Trg Mladosti 2, P.P.45 63320 Velenje Tel: 063/856-920 Fax: 063/855-645 POSLOVNE INFORMACIJE jj; Prejeli smo nov izpisek iz Borze ponudbe in povpraševanja Gospodarske zbornice Slovenije. jjj GZS skupaj z Industrijsko in trgovinsko zbornico iz Bayrentha (Bavarska) pripravlja za 3. junij 1993 predstavitev «j slovenskega gospodarstva na Bavarskem. Podrobnejše informacije lahko dobite na GZS - Območni zbornici *< Velenje, tel: 063/856-920. «j Na razpolago imamo seznam slovaških podjetij, ki se zanimajo za tuje investicije. Sporočamo vam, da bo 8. 6. 1993 v Ljubljani Švedsko slovenska poslovna konferenca. Konference se bo «j udeležilo 15 švedskih podjetij s področja investicijske opreme, avtomatizacije, strojegradnje, turizma in lesarstva, m Prijavite se lahko do 20.5.1993. Vse informacije dobite na GSZ - Območni zbornici Velenje. «j Na razpolago imamo priročnik Kako poslovati z Avstrijo. *< Ministrstvo za gospodarske dejavnosti objavlja razpis za Pridobivanje sredstev za razvoj malega gospodarstva. a3 Razpis za pridobitev sredstev za razvoj traja do 31. 10. 1993. m Slovenska podjetniška inovacijska mreža organizira predstavitev novih izdelkov, tehnologij in storitev £ slovenskega gospodarstva v letu 1993. V okviru mednarodnega programa promocije inovacij lahko interesenti I] brezplačno predstavijo svoje inovacije, ki še niso bile javno predstavljene na sejmih v Sloveniji, Budimpešti, £] Nuembergu, Bruslju in so bile razvite v letu 1992. " J j Pospeševalni center za malo gospodarstvo organizira skupaj z Mednarodno organizacijo za delo OZN brezplačno J J izobražeanje v Mednarodnem izobraževalnem centru v Torinu. Na razpis se lahko prijavijo srednje velika in mala Jjj podjetja ter obrtniki, ki se zanimajo za izvoz v Italijo. Program 2 oziroma 3 tedenskega izobraževanja vključuje ™ strokovne teme (mednarodno poslovne komunikacije, pogajanja, strategija rasti firme, vodenje firme, poslovni načrti, poslovanje z Italijo). Vse informacije lahko dobite na GSZ - Območni zbornici Velenje, tel: 063/856-920. Prejeli smo nov pregled tržnih raziskav (baza MAID). J j Obveščamo vas, da bo od 25. do 28. 5. 1993 v Mariboru mednarodni sejem pisarniške, računalniške, programske »j in komunikacijske opreme "BIRO 93". «j Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem mala in srednja podjetja pozivamo, da oglašujejo in iščejo partnerje v Borzi ponudbe in povpraševanja. «; V okviru informadij dajemo tudi brezplačne odgovore na aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Zato *< naslovite svoja vprašanja na naš naslov, GSZ - Območna zbornica Velenje, Trg Mladosti 2, Velenje. «; Ponovno vas obveščamo, da na Območni zbornici Velenje izdajamo in potrjujemo izvorna spričevala FORM - A *< in izdajamo obrazce EUR -1. «j Prejeli smo nov izpisek ponudbe in povpraševanja Business Cooperation Centra iz Bruslja. £ Vse podrobnejše informacije lahko dobite na GSZ - Območni zbornici Velenje, tel: Ji 063/856-920. «j OOXXOOXH«M>*XO»XX«9XXOOXXO»X*ei>XXOl>JlXO»XXXX*tO»XX O* $SXa$BXS$RX»$RX»$BX*5RX»$RX»$SX»$BX»$RX»SRX»$RX»SRX»$RX»$BX»$RX»«RX»$BX»»RX»$S Pogovor s predsednikom Obrtne zbornice Mozirje, Hermanom Remicem V občini Mozirje je bilo meseca maja 1992 415 obrtnikov, letos ob tem času jih je 437. Razvoj obrti v občini ali kaj drugega? O tem in ostalih aktualnih zadevah smo se pogovarjali s predsednikom OZ Mozirje, Hermanom Remicem. SN: Gospod Remic, ko sva se pred dobrim letom dni pogovarjala o problematiki obrtništva, ste ugotavljali, da prava povezava med zbornico in obrtniki še ni vzpostavljena. Kakšne so razmere v letošnjem letu? HERMAN REMIC: Žal moramo tudi letos ugotoviti, da obrtni zbornici ni uspelo, da bi z obrtniki vzpostavila pristen odnos v smislu dobrega sodelovanja. Zbornica se trudi, da bi obrtnikom čimbolj pomagala, vendar pravega odziva z njihove strani ni. Dokaz za to je vprašalnik o odprtih terjatvah do dolžnikov, ki jih imajo, na katerega je odgovorilo tako skromno število obrtnikov, da bi lahko sklepali, da tega problema sploh ni. Mi pa vemo, da je in to zelo hud problem. Poleg tega na zbornici organiziramo tudi razne seminarje in tečaje, da bi bili obrtniki čimbolj seznanjeni z zakonodajo. Vendar tudi pri tem ni velike zainteresiranosti. SN: V preteklem letu dni se je zamenjala državna vlada, bile so tudi volitve, na katerih obrtniki niso uspeli. Kakšen je vaš položaj sedaj? HERMAN REMIC: Res, na volitvah nismo bili uspešni. Vse, kar imamo, je eden predstavnik v državnem svetu, to pa je praktično nič. Skrajni čas je že, da se vprašamo, kdo bo naše interese zastopal poslej, kajti vlada ne bo sama od sebe delila pravice in ugodnosti. Trenutno je ravno nasprotno. Vlada želi iz obrti iztisniti kar največ za svoje nenasitne potrebe, namesto da bi jo podprla kot perspektivno panogo. Tu tiči Herman Remic razlog, da se lotevamo podpisovanja raznih peticij. Najbolj odmevna je sedaj tista o spremembi Zakona o zamudnih obrestih. SN: Kakšen je odziv nanjo v mozirski obrtni zbornici? HERMAN REMIC: Do sedaj smo zbrali 106 veljavnih podpisov, kar je v primeijavi s številom obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev malo. Zaradi tega smo nekoliko razočarani, saj ne moremo razumeti, kako se lahko nekdo pritožuje proti določenemu predpisu, ki ga obremenjuje, hkrati pa se noče izreči proti njemu. No, ponekod je še slabše. V osmih občinskih zbornicah, na primer, niso zbrali niti enega podpisa. Mi pa smo šli še korak dlje - organizirali smo razgovor z izpostavo davčne uprave, s katero sicer OZ Mozirje korektno sodeluje. Ugotovili smo, da obrtniki često reagirajo, ko je že prepozno, namesto da bi se predhodno posvetovali ali na davčni upravi ali pri pravniku, ki je pri nas honorarno zaposlen. Poznavanje predpisov se pri tem pokaže kot še kako pomembno. SN: Kakšen položaj ima obrt v naši občini? HERMAN REMIC: Za razliko od nekaterih drugih občin pri nas nimamo nobenih skladov za razvoj oziroma pomoč drobnemu gospodarstvu, ni rešeno vprašanje obrtnih con, skratka situacija ni dobra. Mi pa si želimo, da bi se stvari vendarle v najkrajšem možnem času uredile, pa četudi z novo vlado. Skrajni čas je, da se nehajo skupščinske igrice in da se začno zadeve premikati. Zdaj nas namreč že zunaj občine poznajo kot prepirljivce in nam zato tudi manj zaupajo. SN: In še pogled na preostalo dobro polovico leta 1993? HERMAN REMIC: Ob nadaljevanju sedanjih trendov bo v perspektivi preživelo malo obrtnikov, pa čeprav se zatekajo v podjetništvo (121 privatnih podjetnikov konec 1.1992, op. KF). Včasih imamo celo občutek, da se to počne namerno s ciljem, da se na trgu pripravi prostor za vse tiste, ki šele prihajajo, obogateni s kapitalom, ki so ga pridobili v procesu divjega lastninjenja. Konkurenca, tudi nelojalna (saj poznamo princip "šušmarjenja", kateremu država ne zna ali noče narediti konca) se povečuje, zaostrujejo se plačilni pogoji. Tu, v tej fazi naj bi nastopila zbornica in odigrala svojo vlogo. Njeno neupoštevanje oziroma ignoriranje s strani obrtnikov gre vsekakor v škodo njih samih. To bo dokazal čas. Tekst: KF Foto: C. Sem Predstavljamo vam: Trgovino z mešanim blagom ŠTEFI Ljubno ob Savinji, specifičen kraj Zgornje Savinjske doline, je z razmahom zasebne trgovske dejavnosti tako kot ostali kraji pridobil na pestrosti ponudbe. Ena izmed zasebnih trgovinic je tudi ta z mešanim blagom, katere lastnica je Štefka Mavrič. SN: Lokacija vašega lokala tik ob avtobusni postaji na Ljubnem ob Savinji je več kot ugodna? ŠTEFKA MAVRIČ: To je res. Prav ta lokacija pa je delno tudi botrovala moji odločitvi, da se podam v nemirne vode zasebništva. SN: In kaj je bil temeljni razlog? ŠTEFKA MAVRIČ: Ko sem 1.1990 opravila pripravništvo, nisem našla zaposlitve. Prav v tem času se je sprostil prostor, ki ga imam sedaj v najemu in s pomočjo domačih sem se lotila priprav za odprtje lastne trgovine. Sprva sem načrtovala trgovino z obutvijo, a sem si kasneje, ko sem spoznala, da je to povezano z zelo visokimi stroški, premislila. Trgovina je bila tako uradno odprta v marcu 1991. leta. SN: Ko ste dejali, da ste si premislili, kaj ste mislili s tem? ŠTEFKA MAVRIČ: Če želiš imeti primerno izbiro čevljev, potrebuješ veliko modelov različnih številk, kar v seštevku ogromno nanese. Tovrstno blago je zato v sedanji ponudbi trgovine le v manjšem obsegu. SN: Kaj torej ponujate potrošnikom? ŠTEFKA MAVRIČ: Otroški, ženski in moški tekstil, kompleten šolski program z izjemo knjig, razno galanterijsko blago, igrače in, kot že rečeno, nekaj malega obutve. SN: Delovni čas prodajalne? ŠTEFKA MAVRIC: Ob ponedeljkih je trgovina odprta od 12.30 do 18.00 ure, od torka do petka od 8.00 do 18.00 ure in ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. SNiKako ocenjujete sedanje razmere glede kupne moči potrošnikov? ŠTEFKA MAVRIČ: Iz lastne prakse bi lahko zaključila, da se je padanje kupne moči nekoliko umirilo. Upam, da se bodo razmere v prihodnje začele izboljševati na vseh področjih. SN: Kakšni pa so vaši poslovni načrti za prihodnost? ŠTEFKA MAVRIČ: V cilju popestritve ponudbe bi si želela razširitev prodajnih prostorov. To na obstoječi lokaciji žal realno ni pričakovati, z morebitno selitvijo na drugo lokacijo pa bi izgubila prednost, ki jo imam prav zaradi nje. Zato zaenkrat ostajam pri obstoječem. S cenovno konkurenčnostjo pa si bom prizadevala za naklonjenost kupcev tudi v bodoče. Tekst in foto: KF NACIONALSOCIALISTI za cesto v Podvolovljek V ponedeljek, 17. maja, je bila v Lučah tiskovna konferenca, na kateri je predstavnik Nacionalsocialne zveze Slovenije, Matjaž Gerlanc, predstavil pobudo zveze, da bi slovenski državljani prispevali enodnevni zaslužek za cesto v Podvolovljek. V nacionalsocialni zvezi so pobudo dali v državnem zboru, komisija za peticije pa je zvezi sporočila, da so njihovo pobudo preusmerili na finančnega ministra Mitja Gasparija, če se bo ta odločil pozitivno, lahko pobudo za odvajanje enodnevnega zaslužka vrne na glasovanje v državni zbor, kjer se bodo poslanci dokončno odločili. V Nacionalsocialni zvezi Slovenije poudarjajo, da bi bila sredstva strogo namenska, da bi jih morali nakazati Krajevni skupnosti Luče, pri plačilu pa ne bi sodelovali delavci in upokojenci z najnižjimi prihodki. Zveza bo podporo za pobudo poiskala tudi pri drugih strankah, predvsem pri Slovenski ljudski stranki, krščanskih demokratih, Demokratski stranki upokojencev, pri iskanju podpore pa jim bodo pomagali tudi predstavniki KS Luče. Lučani in tudi predstavniki Nacionalsocialne zveze nameravajo predvsem spomniti na obljube vse tiste odgovorne slovenske politike, ki so pred dvema letoma in pol v Podvolovljeku obljubljali izgradnjo ceste, ki iz dneva v dan postaja bolj pereč problem. O pobudi naj bi v državnem zboru razpravljali predvidoma na junijski seji. "Enodnevne zaslužke je naša država namenila tujim ljudem, ki so jih povabili, predvsem beguncem. Sedaj gre za naše ljudi, naše državljane, ki so dolga leta ustvarjali, in ki bi sedaj želeli nekaj od svoje domovine," je ob predstavitvi pobude omenil generalni tajnik Nacionalsocialne zveze, Matjaž Gerlanc. Sicer pa je bilo tudi na ponedeljkovi tiskovni konferenci izrečenih veliko že znanih obtožb na račun predsednika IS Alfreda Božiča in direktorja JP Komunala Radeta Rakuna. Urška SELIŠNIK 23. skupno zasedanje zborov občinske skupščine je bilo navkljub drugačni napovedi po odločitvi predsedstva skupščine sklicano v sredo, 12. maja ob 7.30 uri. Pri tem pa je potrebno pojasniti, kaj se je dogajalo pred tem. Politične stranke, zastopane v SO Mozirje, so namreč 6. maja podpisale dogovor, v katerem ugotavljajo, da je delo občinske skupščine po znanih odstopih ohromljeno in da so vzrok in povod zapletov v delu skupščine način in metode dela predsednika IS SO Mozirje Alfreda Božiča in posredno tudi nekaterih članov IS, ki z nereagiranjem dajejo podporo takšnemu ravnanju. Stranke v dogovoru, ki obsega petnajst členov, ugotavljajo, da predsednik IS nima več politične podpore med občani in da skuša z grožnjami in pritiski odvrniti posamezne predstavnike političnih strank in delegate od političnega delovanja do izvršne oblastio. Stranke v dogovoru izražajo mnenje, da je pogoj za uspešno nadaljevanje dela skupščine zamenjava predsednika IS in zato predlagajo konstruktivno nezaupnico. Prevzemajo odgovornost za zagotovitev zadostne udeležbe na skupščini, na kateri se bosta volila novi predsednik IS in predsednik SO. Zavezujejo se, da bodo s popolnim informiranjem delegatov zagotovile zadostno podporo s konsenzom predlaganemu novemu predsedniku IS. Politične stranke zagotavljajo tudi popolno politično, moralno in materialno podporo kandidatu in preprečitev revanšizma. Nenazadnje se stranke v dogovoru tudi strinjajo, da šele po izvolitvi novega predsednika IS opravijo volitve predsednika SO in njenih ostalih funkcionarjev. Upoštevajoč navedeno je razumljivo to, kar se je zgodilo na seji Družbenopolitičnega zbora v petek, 7. maja. (Mimogrede povedano: na sejo niso vabili novinarjev - že vedo zakaj) Za funkciji predsednika in podpredsednika zbora namreč ni bilo predlogov kandidatov. Seja je bila zato kaj hitro končana. Na skupnem zasedanju vseh zborov SO, ki ga je vodil podpredsednik Rade Rakun, je bilo takoj ob začetku jasno, da z volitvami ne bo nič. Zbor združenega dela ni bil dvotretjinsko sklepčen - manjkala sta dva delegata. Kljub temu pa se je o politika vnela burna razprava o dnevnem redu. Proti predlogu koordinacije strank, da se volitve predsednika IS uvrstijo na dnevni red pred volitvami predsednika SO (in celo pred sprejemom odstopa dosedanjega predsednika SO), je bil posredovan predlog predsedstva skupščine, po katerem naj bi najprej izvolili novega predsednika SO. Marko Purnat (SDP) je v razpravi predlagal, da se volitve opravijo v eni točki, predlaganje kandidatov za obe funkciji pa eno točko prej - takoj po sprejetju odstopa Andreja Presečnika. Takšen dnevni - red (seveda z vsemi ostalimi točkami) je bil nato tudi sprejet. Že v uvodni razpravi je postalo jasno, da je Marko Purnat kandidat za predsednika IS Anton Vrhovnik, sedanji direktor M-ZKZ Mozirje. Kandidata za funkcijo predsednika skupščine naj bi bila po dogovoru strank Rade Rakun (LDS) in Franc Miklavc (SDP). Uradna kandidatura je bila podana le za slednejega, medtem ko je Rade Rakun pojasnil, da je poslanki klub LDS naknadno sprejel odločitev, da on ne kandidira. Edi Mavrič (zbor KS) je menil, da so se nasprotniki Alfreda Božiča v stanju spajdašiti tudi s hudičem, samo da bi ga zrušili. V nadaljevanju je Andreju Presečniku očital, da je s svojim odstopom ravnal kot mož, ki v neurju prvi namesto zadnji zapusti ladjo. Ko je skupščina pričela z obravnavo 5. točke, pri kateri naj bi podali uradne predloge za obe funkciji, je Marko Purnat glede na nastalo situacijo, ko ni imel protikandidata, umaknil kandidaturo Franca Miklavca in dejal, da če imajo nekateri delegati pravico ostati doma, jo ima on pravico zapustiti, kar je tudi storil. Pa ne samo on. Za njim se je kar vsula večja skupina delegatov. Zasedanje je bilo tako prekinjeno, nadaljevanje pa je ta trenutek še nejasno. KF turizem Novice iz LOGARSKE DOLINE Logarska dolina se je že odela v sveže pomladanske barve. Zelenje je skrilo marsikatero hibo v okolju, ki je tako zbadljiva v zimskem in jesenskem času. Vendar je teh črnih točk v dolini vse manj. K temu je veliko pripomoglo podjetje Logarska dolina d.o.o., ki združuje vse domačine Logarske doline v uresničevanju skupnih interesov. Letos teče že drugo leto, od kar so dobili od občine Mozirje koncesije za urejanje doline. Na letni skupščini podjetja, ki je bila 10. marca letos so lahko z zadovoljstvom predstavili poročilo o delu podjetja v letu 1992. Nekaj pomembnejših rezultatov: - izdelana celostna podoba - postavitev 7 kozolcev s 25 smernimi tablami - delna ureditev štirih parkirišč - postavljena ograja na najbolj izpostavljenih krajih - nameščenih je bilo 13 košev za smeti in nekaj klopi - na vhodu v dolino sta bila postavljena dva drogova za pozdravni transparent - izdelan sistem pobiranja parkirnine Poleg tega so organizirali več razprav na temo krajinskega parka Logarska dolina in navezali stike z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, Zavodom za urbanistično načrtovanje Mozirje, Cestnim podjetjem Celje, Podjetjem za urejanje hudournikov.... Tudi za leto 1993 so pripravili ambiciozen plan, ki se že uresničuje. - zaposlitev dveh delavcev za urejanje okolja, pobiranje parkirnine in nadzor - postavljanje novih lesenih ograj, klopi. - ureditev rekreacijske proge po celotni dolini, ki jo bodo skupaj z ZVNKD Celje uredili vse do glavnih naravnih in kulturnih zanimivosti - ureditev parkirišč - ureditev pentlje v Kotu Seveda je potrebno pridobiti za izvajanje tako obsežnega programa tudi finančna sredstva, ki jih bodo tudi letos delno zagotovili obiskovalci Logarske doline s plačilom parkirnine in sicer za: - motorno kolo: 100 SIT - osebni avto: 200 SIT - kombi: 300 SIT - avtobus: 1000 SIT In še letošnja novost, ki bo gotovo razveselila ljubitelje Logarske doline. Na voljo so namreč letne nalepke s simbolično ceno 1000 SIT, s katerimi je dovoljen prost vstop preko celega leta. Nalepke so na voljo v : TTS Luče, TD Solčava, Bencinska črpalka Solčava in Ljubno, v Logarski dolini na vhodu in v Kotu ter pri EPSI d.o.o. ML Predstavitev promocijskih materialov V torek, 11. maja je bila v mozirski knjižnici predstavitev plakata in prospekta Zgornje Savinjske doline iz sklopa promocijskih materialov. Podjetje EPSI, ki je izdelalo program celovite promocije naše doline in ki je tudi operativni koordinator pri izdelavi materialov, je predstavilo potek in problematiko izdelave plakata in prospekta, vložna mapa kot tretji artikel je še v izdelavi. Predstavitev navedenih materialov je bila obogatena tudi s predstavitvijo plakata Ogrožene rastline Zgornje Savinjske doline, ki ga je izdal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vsebina slednjega plakata se vsebinsko povezuje s promocijo Zgornje Savinjske doline kot področja neokrnjene narave in zdravega okolja. V razpravi, ki je sledila uvodnim predstavitvam, je bilo poudarjeno, da bo treba še veliko truda pri osveščanju prebivalcev v smislu zainteresiranosti za turizem in da bodo morali vsi tisti, ki neposredno ali posredno tržijo na račun turizma, vanj tudi nekaj vlagati. Tekst: KF, foto: C. Sem SREDA JE DAN ZA ŽELODCE Kot smo obljubili v prejšnji številki Savinjskih novic, danes posredujemo podatke o zbiralnih mestih za oceno zgornjesavinjskih želodcev. Zbiranje zgomjesavijskih želodcev za ocenjevanje bo v sredo, 26. maja. Oddaja želodcev bo možna na Rečici v gostilni Čuješ od 9. do 20. ure. V vseh ostalih krajih bodo želodce zbirali v kmetijski svetovalni službi od 8-12. ure. Želodce bodo zbirale pospeševalke v kmetijskih obratih, v Lučah Vida Ribič, na Ljubnem Bernarda Prodnik, v Gornjem Gradu Milena Rihter, v Šmartnem ob Dreti Štefka Goltnik in v Mozirju Marjana Mikek. Želodce bo ocenila strokovna komisija, prva razglasitev rezultatov pa bo že v soboto, 29. maja. Takrat bodo v rečičkem gasilskem domu pripravili pogovor o pripravi in izdelavi zgornjesavinjskih želodcev, sledil bo kulturni program ter pokušina vseh zgornjesavinjskih dobrot. Rečica bo te dni živela v znamenju mesnih izdelkov, saj bodo pripravili dneve suhomesnatih izdelkov, otroci v šoli pa že rišejo in pišejo na temo zgornjesavinjskih želodcev. Nekaj teh izdelkov bodo predstavili tudi na sobotni razglasitvi rezultatov, hkrati pa se bodo s svojimi podarjenimi deli predstavili vsi slikarji, ki so razstavljali na Rečici. Na prireditev bodo povabljeni vsi, ki so s svojimi izdelki sodelovali pri izbiranju najboljših želodcev. Uradna razglasitev rezultatov s podelitvijo plaket in diplom bo še enkrat, in sicer na večeru Pod trško lipo, v okviru prireditve Od lipe do prangerja, ki bo letos 3. in 4. julija na Rečici. Urška SELIŠNIK iz KS SAVINJSKI GAJ - 15 let Koje pred osemnajstimi leti dalo mozirsko turistično društvo, ki gaje vodil Ivan Zupan, pobudo za urejanje desnega brega Savinje in zamisel o parku, je marsikdo zamahnil z roko, češ kaj bi se le dalo iz zaraščenih in skoraj neprehodnih nekdanjih trških pašnikov narediti. Danes lahko le občudujemo vstrajnost pobudnikov in hkrati vseh krajanov, ki so z delom pripomogli, daje Savinjski gaj sploh nastal. Ne govorimo na pamet - Ivan Zupan je ohranil vse listine, ki pričajo o tedanjih dogajanjih, tako je tudi zapisnik seje sveta KS Mozirje, datiran oktobra 1977, na voljo iz katerega povzemamo kratek prelet skupnih prizadevanj za ureditev parka ob Savinji. Vsekakor je iz zapisnika jasno razvidno, da je pobudo za ureditev parka dalo domače turistično društvo. Krajevna skupnost pa je potem v sodelovanju z Ribiško družino Mozirje, Planinskim društvom Mozirje, Čebelarsko družino Mozirje, Hortikulturnim društvom Mozirje in Društvom slovenskih vrtnarjev postala gonilna sila in koordinator vseh dejavnosti v zvezi s urejanjem parka. Podjetje NIVO iz Celja je naredilo prvi geodetski posnetek zemljišča v izmeri 5,10 ha. Ribnik je tedaj že krasil okolico, ribiči pa so zgradili tam svoj dom. Vrtnarske ureditve se je lotil priznani slovenski strokovnjak inž. Miha Ogorevc, tedaj direktor Arboretuma Volčji Potok. Zapisnik omenja, da se je Društvo slovenskih vrtnarjev vsestransko vključilo v prizadevanja in že tedaj so navajali, da se je vključilo 20 vrtnarskih delovnih organizacij, 32 zasebnih vrtnarjev in 12 delovnih organizacij nevrtnarske stroke. Prijave so prihajale tudi iz sosednih republik. Gozdno gospodarstvo iz Nazarij je pričelo urejati gozdarski del, sodelovala je tudi Lovska družina in Glin Nazarje. Odločili so se da na mestu hmeljske sušilnice uredijo prireditveni prostor. Sušilnica je bila v lasti Zgomjesavinjske kmetijske zadruge, ki je na svoje stroške zgradbo odstranila in tudi sicer z razumevanjem rešila gmotna vprašanja v zvezi s tem. Načrtovali so visečo brv z leve na desni breg Savinje pod Delejevim jezom. Tako bi nastala krožna sprehajalna pot za katero se je že dolgo zavzemalo turistično društvo. Da bi park popestrili, so sklenili prestaviti nekaj starih zgradb v določene predele Savinjskega gaja. Pokroviteljstvo nad parkom je tedaj prevzel Izvršni svet Slovenije, saj je zasnova parka presegala občinski pomen. Ker je Zveza hortikulturnih društev Slovenije načrtovala že uveljavljeno razstavo vezanega cvetja v Mozirju in to poti naslovom Hortikultura 78 - Savinjska roža, se je obetala široka pozornost ljubiteljev cvetja, ne le v Sloveniji, tudi zunaj nje. Glede samega imena parka so tedaj prevladovali predlogi, da bi se naj imenoval Mozirski gaj, kmalu pa so spoznah, da gre za park širšega pomena in prišlo je do imena Savinjski gaj. Tedanje Hortikulturno društvo, pod vodstvom Hinka Čopa, pa je poskrbelo za delovna telesa, ki so ob tako veliki prireditvi in podvigu potrebna. Dne 24. avgusta 1977 so imenovali komisijo za propagando, v njej pa so delovali: Stane Kranjc, Aleksander Videčnik, Janez Plesnik, Stane Debevc, Slavko Žagar, Bojan Vovk, Lojze Trstenjak in inž. Nana Lesnika. Komisijo za finance so sestavljali: Alfred Božič, Dominik Miklavc, Ernest Špeh, Peter Širko in Tone Vrhovnik. V komisijo za preskrbo so imenovali: Jožeta Podrižnika, Srečka Lamuta, Silva Jošta, Jožeta Ivanuša, Martina Zajca, Franca Finkšta, Jožeta Plaznika in Milana Carja. Komisija za kulturno dejavnost je zajemala: Rudija Kuharja, Ivko Lamut, Franja Cesarja, Antona Acmana, Jožeta Prislana, Petra Korena in Hinka Čopa. V komisiji za urejanje parka so bili: Ivan Zupan, Vlado Miklavc, Karel Kopušar, Jože Skomšek in Hinko Čop. Za komunalno ureditev so bili zadolženi: Karel Kopušar, Alojz Bastl in Ivan Pavlin. Hortikulturna komisija: Jože Skomšek, Lojze Plaznik, Pavla Trogar, Lojze Tisnikar, Zofka Marovt, Marija Slatinšek in Slavko Britovšek. Komisija za požarno varnost in vzdrževanje reda:Rudi Zager, Janez Štiglic in Tone Modrijančič. Komisija za pripravo povorke:Jože Prašek, Martin Aubreht, Jože Kumer in Toni Venek. Prometna komisija:Janez Žagar, Dušan Martinčič, Ivan Pungeršek, Ivan Bezjak, Viktor Lukše in Sandi Čopar. Potrebno je obuditi spomin na vse tiste, ki so tedaj veliko delali, da je prireditev ob odprtju Savinjskega gaja odlično uspela, da se je zbrala množica ljubiteljev cvetja v Mozirju, ko je do tedaj ne pomnijo in ne nazadnje, da je Gornja Savinjska dolina dobila park, ki še danes privablja številne obiskovalce. Pa še zaradi nečesa je dobro seči v spomin! Kaj vse se da narediti, če se sile v nekem kraju združijo, tudi to je nauk, ki nas naj spodbudi tedaj, ko obupujemo nad kakšnimi načrti za dobro domačega kraja. A. Videčnik Ko je Savinjski gaj šele nastajal (1978)... REFERENDUM USPEL I V ŠMARTNEM OB D IET V nedeljo, 16. maja so bili v KS Mozirje, Nazarje, Luče, Solčava, Šmartno ob Dreti, Bočna, Gornji Grad in Nova Štifta referendumi za uvedbo petega, tokrat v celoti krajevnega samoprispevka. Navkljub nekaterim optimističnim napovedim so se prebivalci navedenih krajevnih skupnosti z izjemo Šmartnega ob Dreti odločili, da razvoja domačega kraja ne podprejo s prispevkom direktno iz lastnega žepa. Poglejmo rezultate. KS MOZIRJE Z novim samoprispevkom so načrtovali ureditev mozirskega trga, obnovo krajevnih cest, ureditev poti in stez, javno razsvetljavo, sekundarno kanalizacijo, kapelico v Savinjskem gaju, igrišče pri blokih, obnovo kulturnih in sakralnih spomenikov, brvi, opremo Studia M Ca TV itd. Od 2263 volilnih upravičencev se je referenduma udeležilo 63 % volilcev, ZA je glasovalo 20,2 % volilcev. KS NAZARJE Program samoprispevka je vseboval sofinanciranje kanalizacije, javno razsvetljavo, obnovo in vzdrževanje cest in mostov, sofinanciranje obnove poti do samostana, obnovo ostrešja Delavskega doma, nakup zabojnikov za smeti itd. Pravico glasovanja je imelo 1352 krajanov, od katerih se je referenduma udeležilo 58,7 %, ZA je glasovalo 19,1 %. KS LUČE S sredstvi novega samoprispevka so predvidevali zimsko in redno vzdrževanje gozdnih in drugih cest, drenažo pokopališča, elektrifikacijo planinske postojanke na Loki, ureditev parka v Lučah, sofinanciranje pašnih skupnosti, komunalno dejavnost, prevoze pitne vode, obnovo gasilskega doma itd. Na volilnem imeniku je bilo zapisanih 1267 imen. Referenduma seje udeležilo 56,6 % upravičencev, ZA jih je glasovalo 23,6 %. KS SOLČAVA S samoprispevkom so želeli v naslednjih petih letih dokončati mrliško vežico, posodobiti komunalno infrastrukturo, urediti izgled kraja, vzdrževati ceste in druge objekte, izboljšati TV signal itd. Od 428 volilnih upravičencev se je referenduma udeležilo 72,9 %, za uvedbo samoprispevka je glasovalo 31,1 %. KS NOVA ŠTIFTA Krajani bi z novim samoprispevkom pridobili razširjeno PTT omrežje, posodobljene ceste, tri avtobusna postajališča, kanalizacijo v Šmiklavžu itd. Rezultat glasovanja je bil na meji: od 526 upravičencev je ZA glasovalo 49,5 %, kar pomeni, da so za pozitivni izid manjkali le trije glasovi in pol. KS GORNJI GRAD V programu novega samoprispevka so zapisali nadaljnje urejanje in vzdrževanje cest, javno razsvetljavo, komunalno urejanje, urbanistične in druge projekte, začetek priprav na izgradnjo športno - rekreacijskega centra s pokritim bazenom itd. Vseh volilnih upravičencev je bilo 1021, referenduma se je udeležilo 64,7 % le-teh, ZA se jih je izreklo 37,3 %. KS BOČNA Z zbranimi sredstvi novega samoprispevka so nameravali dokončno rešiti problem telefonskega omrežja, vodovoda, električnega omrežja, kanalizacije, posodobili in vzdrževali bi ceste itd. Pravico udeležbe na referendumu je imelo 509 krajanov, od katerih se jih je glasovanja udeležilo 62,7 %, pozitivno pa se jih je izreklo 34,4 %. ŠMARTNO OB DRETI Uskladitev skupnih interesov je narekovala, da bodo v prihodnjem obdobju modernizirali cesto Šmartno - Lipa, razširili PTT omrežje, posodobili mrliško vežico, zgradili športno igrišče, obnovili vodovod, vzdrževali krajevne ceste itd. Zainteresiranost krajanov za usodo kraja je pogojevala visoko udeležbo na referendumu: 88,9 % od 521 volilnih upravičencev, za samoprispevek se je izreklo 51,6 % krajanov. Ivan Purnat, predsednik Sveta KS, glede samoprispevka pravi: "Življenje teče dalje, zato se v kraju vsak dan pojavljajo novi problemi, želje in potrebe. Nadaljnji razvoj KS in naše počutje v njej je odvisno od nas samih, zato smo se odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma za nadaljevanje sedanjega s to razliko, da se vsa sredstva zbirajo v KS. Podoba kraja ter življenje in počutje v njem je bolj kot kdajkoli prej v naših rokah. S treznimi in premišljenimi odločitvami bomo krojili takšno ali drugačno usodo ter kvaliteto življenja - ne le sebi, tudi vsem znancem." KF KUD LJUBEČNA NOVI TEDNIK - RADIO CELJE ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE VABILO VABIMO VSE GODCE Z DIATONIČNO HARMONIKO IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE IN OKOLICE NA IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO 93, ki bo v petek, 25. junija 1993 v popoldanskem času v NAZARJAH v Zgornji Savinjski dolini. Prijave pošljite do torka, 15.6.1993 na naslov: ZKO Mozirje, Hribemikova 1,63330 Mozirje. Vrstni red nastopajočih bo določen glede na čas prijave (zadnji prijavljeni bo nastopil prvi). Podrobnejše informacije boste prejeli po prijavi! Nov uspeh GODBE NA PIHALA Delavska godba na pihala občine Mozirje je v soboto, 15. maja na tekmovanju orkestrov II. težavnostne stopnje, ki je bilo v Žalcu, zasedla odlično tretje mesto in prejela bronasto priznanje. To jeza novinca v tej kategoriji, spomnimo se, da je bila mozirska godba na pihala še lansko leto v III. težavnostni stopnji, izredno lep uspeh, ki pa prav gotovo ne pomeni njihovega končnega dometa. Za dosežen rezultat jim zato lahko čestitamo in jim zaželimo uspešno delo še naprej. KF REVIJI PEVSKIH ZBOROV Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje v mesecu maju organizira dve reviji pevskih zborov. Revija odraslih pevskih zborov je bila v soboto, 15. maja ob 19. uri v Kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji, revija otroških in mladinskih pevskih zborov pa bo v petek, 21. maja ob 17. uri v Osnovni šoli v Lučah. Zapis o obeh revijah pripravljamo za naslednjo številko SN. KF PRIJAVNICA za izbirno tekmovanje ZLATA HARMONIKA 93 1. PRIIMEK IN IME GODCA................................................ 2. DATUM ROJSTVA ...................................................... 3. NASLOV .......................................................... 4. TELEFON .......................................................... 5. NASLOV SKLADB: prva ................................................ druga .................................................. (skladbi v različnem ritmu) Prijavnico izrezati in poslati na naslov: Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje Hribemikova 1 63330 Mozirje O 0 11 ROMIHOM NffiiUO • podobo tornega praznita? Usklajeno in za uho dopadljivo pritrkavanje iz lin vaškega zvonika se je na Florjanovo nedeljo razlegalo po obronkih Nove Štifte in napovedovalo slovesnost, s katero so domači gasilci počastili god sv. Florjana, svojega zavetnika in zaščitnika pred ognjem. Zbrane gasilce je uvodoma pozdravil predsednik gasilskega društva g. Jože Bitenc in se istočasno zahvalil krajanom in krajevni skupnosti, ki so omogočili ponovno obujanje te stare tradicije, ki je bila v času bivše Jugoslavije odrinjena in skoraj pozabljena. Prireditev je dodatno popestrila občinska godba na pihala, katera je rutinirano spremljala gasilsko parado skozi Novo Štifto do cerkve, kjer jih je pričakal in blagoslovil domači župnik. Po blagoslovu so v precejšnjem številu zbrani krajani pospremili gasilce v cerkev, kjer se je brala maša po njihovem namenu. Ermenc Ivan, eden starejših krajanov Nove Štifte sicer pa bližnji sosed gasilskega doma, je z veliko pozornostjo spremljal priprave in vnemo gasilcev. "Pred drugo svetovno vojno je bilo praznovanje Florjanove nedelje nekaj povsem običajnega. Po vojni pa se kaj takega ni smelo dogajati, so pač bili takšni časi. Vesel sem, da se ta tradicija ponovno oživlja." Da bo živela tudi v bodoče, ne kaže dvomiti, saj sodeč po besedah Ivana Rihterje ml. mladi z veseljem sodelujejo in spremljajo dogodke, s katerimi se bogati življenje kraja. Za majhen kraj, kot je INova Štifta, je to še posebej pomembno. "Pobudo za praznovanje Florjanove nedelje s skupno mašo za gasilce je dal Rafko Gluk. Sicer pa, "nadaljuje predsednik GD, Jože Bitenc, "smo gasilci, krajani in vodstvo KS kot velika družina, saj vzorno sodelujemo pri vseh pomembnih krajevnih zadevah. S praznovanjem Florjanove nedelje želimo v bodoče preseči okvirje kraja. Razmišljamo celo, seveda, če se bomo v kraju skupno tako odločili, da bi Florjanova nedelja postala krajevni praznik. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji s povabilom za sodelovanje tudi v bodoče." Vsekakor pametna pobuda, saj kraj kot je Nova Štifta, prav gotovo potrebuje in nenazadnje zasluži prireditev, s katero bodo še bolj kot doslej povezali in združili različne interese in pobude. Trenutek je vsekakor ugoden. tekst: Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi GASILCI IN NJIHOV ZAVETNIK Na 4. maja dan goduje sv. Florjan in nedelja pred tem je Florjanova nedelja. Včasih so se ljudje bolj kot groma in strele bali ognja v hiši, zato je bilo Florjanovo velik praznik s posebnimi običaji, saj je sv. Florjan glavni zavetnik gasilcev. Dolgo let teh običajev ni bilo, v zadnjem času pa jih gasilci spet obujajo, veliko gasilskih domov je že dobilo nazaj Florjanovo podobo ali kipec in tudi Forjanove nedelje dobivajo nazaj svoj pomen. Tudi v številnih krajih Zgornje Savinjske doline je bilo letos tako. Gasilci so se pražnje oblekli in Florjanovo počastili na različne načine, tudi z obiskom maš, kot na primer GD Nazarje in GD Gorica ob Dreti skupaj. JP Gornjegrajski gasilci pred cerkvijo sv. Primoža in Felicijana ob prazniku svojega zavetnika. Foto: Sašo Bernardi Prodajna razstava likovnih del Vlada Parežnika V dneh od 22. do 28. maja 1993 bo v klubskih prostorih hotela Atomske Toplice v Podčetrtku, o tem smo konec lanskega leta že pisali, prodajna razstava vinjet namišljenega cvetja v pastela h avtorja Vlada Parežnika iz Mozirja. Čisti izkupiček je namenjen Skladu lačnih otrok sveta preko Rdečega križa. Vinjete so formata 32 x 24 cm, okvirjene, pod steklom, enotna cena za kos je 5.000,00 SIT. KRIZA OB TED Po letu 1859, ko so na bojišču pri Solferinu trpečim ljudem nudili pomoč ne glede na narodnost, se je delovanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca močno razvilo. V prvih letih gibanja je enotnost mišljenja v glavnem slonela na enakosti oseb. Določene človekoljubne vrednote so kmalu postale konstituivni element gibanja, ne da bi bile posebej zapisane v pogodbah. Leta 1921 je Mednarodni odbor Rdečega križa uvedel prvi razglas temeljnih načel, ki so se oblikovala skozi čas in bila takšna, kakršna poznamo danes, sprejeta leta 1965 na XX. mednarodni konferenci RK. To pa so: - humanost (preprečevati in lajšati človekovo gorje v vseh okoliščinah, ščititi zdravje in življenje, zagotoviti spoštovanje človekove osebnosti, spodbujati medsebojno razumevanje, prijateljstvo, sodelovanje in trajen mir med narodi), - nepristranost (nobenih razlik glede na narodnost, vero, raso, socialno stanje ali politično pripadnost), - nevtralnost (zavračanje sovražnosti in političnih, rasnih, verskih in ideoloških nasprotij), - neodvisnost (avtonomija, ki omogoča delovanje po načelih gibanja), - prostovoljnost (gibanje je prostovoljno in neprofitno), - enotnost, (le eno društvo RK ali RP v eni deželi, ki deluje na celotnem njenem ozemlju), - univerzalnost (vsa društva v sklopu mednarodnega gibanja imajo enake pravice in dolžnosti do medsebojne pomoči). Kljub temu, da slovenski RK še ni bil sprejet v članstvo mednarodne organizacije, slednje naj bi se zgodilo letos, so občinski odbori zelo aktivni. V Mozirju se v letošnjem letu ukvaijajo predvsem s problematiko socialno ogroženih. Od 1.januarja dalje so do sedaj obravnavali 444 primerov socialno ogroženih družin, ki so se zatekle k njim po pomoč. Pomagali so jim z oblačili in prehrambenimi paketi, katere posamezne družine prejemajo mesečno. Takšnih družin je v Mozirju 80, v Nazarjah 61, v Šmartnem ob Dreti 11, v Bočni 9, v Gornjem Gradu 9, v Novi Štifti 5, v Solčavi 4, v Lučah 43, na Ljubnem 144 in na Rečici 78. Begunski center na Brdcah so pred nedavnim ukinili. Pri svojcih je v tem objektu kljub temu ostalo 43 beguncev, katerim pomagajo s prehrambenimi paketi. Poleg teh je v občini še 52 beguncev s statusom in 25 brez statusa, vsi pa so upravičeni do prehrane. Materialna pomoč beguncem v manjšem obsegu še vedno poteka Predsedstvo občinskega odbora RK je na zadnji seji sprejelo sklep, da bo občinska proslava ob 40-letnici prostovoljnega krvodajalstva v Nazarjah meseca septembra, takrat pa bodo organizirali tudi sprejem v podmladek RK. V spomladanskem času pa jih čaka še pobiranje članarine, obiski starejših občanov in zbiranje starih oblačil ter prostovoljnih prispevkov. Pri tem računajo na (sicer že mnogokrat dokazano) solidarnost in razumevanje občanov. Tekst in foto: KF narodopisje Domače zdravilstvo in zdravilci Piše: Aleksander Videčnik Prav zanimiva sogovornica, je gotovo Angela Kladnik - Jerčela iz Luč. Njeni predniki so se ukvarjali z domačim zdravilstvom in zato je tudi njen spomin poln dogajanj iz tistega časa, ko so ljudje pač morali iskati pomoči pri domačih zdravilcih. V okolici Luč so zelo čislali, kot vsestransko zdravilo, "šentjemejsko maslo". Ljudje so vedeli povedati, da "na svetega Jerneja vsaka roža jercneja". Večer pred sv. Jernejem (24. avgust), so nabrali vseh vrst zdravilnih rastlin. Na sam dan praznovanja tega svetnika, pa so spustili večjo količino domačega masla (neopranega). Pred tem so rastline drobno zrezali in jih dodali vrelemu maslu, da so se v njem kuhale. Nato so zmes ohladili, napolnili v kozarce in to mazilo skrbno shranili. Rabili so ga za močno prehlajene ljudi kot obliž na prsi, za razne druge bolečine kot obkladek, tudi rane so pocelili, če pa je kdo imel težave v trebuhu ali želodcu, so mu dajali uživati same rastline iz te zmesi. To "šentjemejsko maslo" so imeli domala pri vsaki hiši! Jerčela se spominja, da so ljudje tedaj za razkuževanje veliko uporabljali karbol, ki so ga kupovali v lekarnah. O tem so jih podučile mohorjeve knjige, pa tudi razne revije, ki so jih radi prebirali. Velikokrat najdemo v zapiskih ločeno omenjeno, "oprano" in "neoprano" maslo. Neoprano je polno maslo (puter), oprano pa je tisto, ki ostane v pinji potem, ko so maslo odvzeli in naprej medli. Torej, z drugimi besedami prvo je polnomastno, drugo pa ne! Za revmatična obolenja so na sploh priporočali "črno bučo", gre za rastlino plezalko, katere koren se drobno narezan namaka v "cvetu" (prvi tok pri žganjekuhi). Tekočina je strupena, za uživanje nevarna in neprimerna! Služi pa kot mazilo na bolečem mestu. Latinsko ime za črno bučo je 'Tamus comhunis", strokovno slovensko pa "navadni bljušč". Vsestranske zdravilne učinke so pripisovali še čaju iz svinjskega želodca. Najprej so odstranili sluz, temeljito oprali in posušili na zraku. Nato so posušeno snov drobno zrezali in tako hranili. Če se je komu voda "zaprla" so mu skuhali čaj iz te snovi, baje je hitro pomagal. Stara Kladnica je zdravila "tozle" (božjast) tako, daje bolnik moral stati ob smreki, v katero je prej zvrtala malo luknjico, v njo je vtaknila koder las bolnika, tako "pribit" na smreko je moral bolnik stati kako uro, nato je lase odrezala in bolnik je lahko šel domov. Zanimivo je morda še izrazje, ki močno spominja na koroško govorico, denimo, "tozle gaje pr’jel", so radi rekli božjastnemu napadu. Hudo bolečino so pogosto zdravili s "pulfrom". Tu gre za črni smodnik, ki so ga dodali sveže namolženemu mleku in še toplega ponudili bolniku. Za želodčne težave so priporočali na tešče zaužiti malo kroglico smrekove smole. Smoli so na sploh, pripisovali velike zdravilske lastnosti. Ne spada sem,pa vendar je treba povedati! Jerčela se spominja na verovanje po katerem je človek, ki se je od sedmega leta dalje postil na dan sv. Treh kraljev, vedel sedem dni prej, da bo umrl. To mu je dalo možnost opraviti vsa dolžna dela in obljube. Spominja se, da je ta vera držala v primeru starega Riharja, ki ji je še popolnoma čil in krepak naročil, naj gre na Ljubno k njegovemu prijatelju povedati, da naj pride k Riharjem, ker da bo oče kmalu umrl. In tako seje tudi zgodilo. Slovensko planinstvo Že v prejšnji številki smo omenili, da so se Kocbek in njegovi sodelavci pri gradnji planinskih postojank srečevali z nemalo težav. Večina zemljiške posesti v hribovitem svetu je bila last tedanjega škofijskega posestva, ki ga je prav v tistem času upravljal Slovencem nenaklonjeni Hofbauer. Tako so tudi v tem pogledu imeli nemški planinci lažje. Ob ustanovitvi Savinjske podružnice so v naših hribih razpolagali že z dvema kočama. Obe so vzdrževali iz celjske sekcije nemškega planinskega društva. Slovenci so torej morali začeti iz nič. Gmotno so stali znatno slabše od nemških planincev, ki jih je na vsakem koraku podpirala oblast in bogati podjetniki njihovega rodu, z izdatnimi sredstvi. Vendar Kocbek ni miroval, no, saj tega vse življenje ni bilo pri njem opaziti! Smelo je načrtoval gradnjo koče na Molički peči (Planini). To naj bi bila prva postojanka Savinjske podružnice in hkrati protiutež nemški koči na Korošici. Na nadmorski višini 1770 so odkupili od kmeta Moličnika 2 ara zemljišča. Les za potrebe gradnje je daroval ljubljanski nadškof dr. Jakob Missija. Gradnjo samo je prevzel Jurij Planinšek - Kraševec iz Luč. Načrte za kočo je narisal kar Kocbek sam. Koča je bila tako prostorna, da je v njej našlo zasilno prenočišče do 30 ljudi. Anton Aškerc je dosegel, da so kočo poimenovali po Kocbeku. 16. avgusta 1894 je bila koča nared za otvoritev. Tedaj se je zbralo okoli nje veliko število ljudi od blizu in daleč, med njimi vodilni planinski funkcionarji iz Ljubljane. Blagoslovitev je potekala ob izredno lepem vremenu, prvi oskrbnik pa je postal Jurij Planinšek, ki je vse do svoje starosti opravljal oskrbniška dela. Potem ja na njegovo mesto stopila njegova hči Marija Erjavec. Le nekaj let kasneje (1898) je bilo okoli Kocbekove koče na Molički planini spet slovesno in veselo. Da bi poudarili slovensko in slovansko prisotnost v planinskem svetu, so sklenili nad kočo postaviti kapelico, ki naj se imenuje po slovanskih učenikih sv. Cirilu in Metodu. Gradbena dela je prevzel gornjegrajski gradbeni mojster Jožef Colarini. Spet so naprosili škofijsko Pjskemko^zatoSščevLoga^