XV. letnik. V Gorici, 16. maja 11)07. 20. številka. slovensko rvrtiiu' čTB. varu dom Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivnn Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lokežič) v Gorici. Uhaja vuk četrtek ob 10. uri dopoldne. Hok jpiii ie ne vračajo. Nofrankovana pisma se ne »prejemajo Cena listu snaia za celo leto d krone, za pol leta 8 kroni. Za manj premolile za celo leto 8 krone, za pol leta K 1‘60. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge 4eiele izven Avstrije ti K. Bokopise sprejema »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-t urini It. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravnistvo, Gorica Semenilka ulica St. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu llaumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskcni bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po polit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogcdbi. or Jl Ul v, Dr. Gregorčič sijajno zmagal! Zmagal Fon! Na Krasu ožja volitev! Liberalci obsojeni! Dan 14. maja nam je prinesel sijajno zmago. Ta zmaga ne velja nam, ampak načelom, ki jih zastopamo. Ta zmaga pomeni zmago krščanske misli na Goriškem. Ta zmaga nam pa na drugi strani jasno in odločno kaže potrebo krepke organizacije. Tam, kjer obstoje take krepke organizacije, smo zmagali z lahkoto in sijajem, kjer organizacije ni, nam je šlo slabo. Posebne pozornosti treba v lem oziru Krasu, kjer pride naš kandidat po poročilih, ki jih imamo doslej, v ožjo volitev. Te volitve pa so nam pokazale, koliko naše ljudstvo vpošfcva liberalce. W kljub vsem nesramnim lažem, blatenju in obrekovanju v oditelja katoliško narodne stranke na Goriškem, dr. Gregorčiča, mu je ljudstvo v gorah vendar le izkazalo svoje neomejeno zaupanje. Zmagal je z uprav ogromno večino. Čast in slava volivcem, ki so tako Irdno stali za svojim voditeljem! Tudi v goriški okolici je pokazalo ljud-tvo, da ne mara Ga-brščekovih trabantov. Kandidat Gabrščekov je dobil skrajno malo glasov in absolutne večine niti v oni sami občini! Zares 14. maja je naše pošteno ljudstvo obsodilo liberalizem, obsodilo delovanje in namere naših liberalcev. Gore in goriška okolica so pokazale veliko politično zavednost. V gor. okolici se je volitev udeležilo nad 70%. Volilve v gorah. O bJD Um O O Um -a u. •a Bovec 176 139 Breginj 64 75 Cerkno 645 328 Čezsoča 53 59 Drežnica 120 6 Grahovo 299 238 Kobarid 60 141 Kred 64 Libušnje 255 23 Livek 83 43 Log 113 17 Sv. Lucija . . . . 360 153 Ponikve 176 52 Sedlo 65 17 Soča 7 53 Srpenica 20 32 Šebrelje 162 10 Šentviškagora . . . 153 131 Tolmin 385 328 Trenta 49 — Trnovo 37 32 Volče 225 62 Žaga 3 71 Ajba 176 62 Anhovo ? ? Avče 104 11 Banjšice 148 3 Bate 135 35 Deskle 104 54 Kanal 249 134 Kal 182 155 Lpkovec 296 25 Ročinj 117 48 Idersko 80 26 ! Iz omenjenih podatkov je razvidno, da je zmagal voditelj dr. flnf. Gregorčič z velikan-i sko večino nasproti dr. Gruntarju. Dr. Gregorčič je dobil 5392 glasov. Dl Gruntar je dobil 2644 glasov. Dr. Gregorčič je torej zmagal z večino 2748 glasov. Goriška okolica. >U O 'C Jd g -O o g tv O Dornberg .................... 360 23 8 Št. Ferjan....................167 45 161 Grgar......................... 98 2 104 Kojsko ...................... 358 402 47 Miren.........................219 106 3 Opatjeselo....................177 35 89 Št. Peter.....................134 118 36 59 16 9 Podgora.................... 263 133 44 215 ! Prvačina................... 52 112 74 — Renče.......................164 155 13 — ; Solkan ................... 291 118 49 56 j Sovodnje ..................172 50 2J 23 i Šempas......................110 54 50 — Gor. Tribuša .... 9 1 103 — Trnovo......................130 10 67 1 Vrtojba.....................143 62 175 99 Vogersko ...................152 33 — — Osek........................133 1 44 — Ozeljan..................... 40 88 61 — Sinoči ol) 11. uri je končala glavna komisija v Pod-gori svoje delo. Izid volitev v goriški okolici je sledeč: Fon je dobil 3587 glasov. v* v je dobil 1652 glasov. je dobil 1201 glasov. Milost je dobil 620 glasov. Fon zmagal z večino 114 glasov nad vsemi tremi nasprotniki. Kras. u n c c L. o V O at Um o X/) Avber •? ? ? ? Berje . . 52 7 32 2 Brestovica . . . . . ? ? ? ? Dutovlje . . . . . . 46 58 73 — Gabrovica . . . . . 63 — 38 — Gorjansko . . . . . 28 — 119 11 Koblaglava . . . •J ? ? Komen . . . . . . 130 — 246 — Kopriva . . . . . . 41 7 38 — Lokev . . 11 212 — — Mavhinje . . . . . . ? ? ? ? Nabrežina . . . 87 17 208 Naklo . . 87 60 2Š9 13 Pliskovjca . . . . . 127 16 17 — Povir . . 40 150 23 W — c. JC V3 itf Repen.......................... 67 5 111 — Rodik.......................... 23 70 6 — Selo ...................... ? ? ? ? Sežana......................... 79 180 12 37 Skopo........................... 7 5 96 — Slivno..................... ? ? ? ? Šempolaj................... ? ? ? ? Škrbina.................... ? ? ? ? Štanjel........................110 — 93 — Štijak......................... ? ? ? ? Štorje.......................... 2 84 63 — Temnica....................... 129 8 127 8 Tomaj..........................117 62 — — Velikidol.......................85 — 5 — Vojščica....................... ? ? ? ? Zgonik ........................ 31 53 129 53 Ajdovščina..................... 38 — 113 — Črniče........................ 226 — 128 — Gabrije........................ 43 — 84 — Gojače......................... 46 — 46 , — Kamnje.........................100 — 15 — Sv. Križ...................... 262 2 173 — Lokavec........................ 81 — 117 — Rihenberg..................... 298 — 221 — Skrilje........................115 — 38 — Šmarje ........................101 — 149 — Vrtovin........................ 83 — 58 — Dol-Otlica.....................169 — 13 — Uradno je izid volitev sledeči: Dr. iaharnar je dobil 3228 glasov. Štrekelj je dobil 3277 glasov. Dr. Gregorin je dobil 1087 glasov. Kermolj je dobil 594 glasov. Večerina je dobil 108 glasov. Iz teh poročil je razvidno, da pride na Krasu dr. Laharnar v ožjo volitev s btrekljem. V Gorici. Vsled velikega nasilstva je dobil kandidat magistratne klike M a ra ni 2183 glasov, Kopač 904, S c a b a r 288 glasov. V Furlaniji. V Furlaniji sta sijajno zmagala katoliška kandidata dr. Faidutti in dr. Bugatto. V Trstu. V tržaški okolici je zmagal z velikansko večino Slovenec dr. R y b a r. Dobil je 3905 glasov Italijan Taučer 625, socialist Jernejčič 1376 glasov. V Istri. Slovanski kandidatje v Istri povsod zmagali. V dveh italijanskih okrajih je prišel v ožjo volitev slovanski dr. Laginja z laškima liberalcema dr. Bartollijem in dr. Rizzijem. Slava! V tretjem laškem okraju je prišel laški liberalec v ožjo volitev z laškim krščanskim socialcem. Na Kranjskem. Na Kranjskem je sijajno zmagala Slovenska Ljudska stranka. Njeni kandidatje |so dobili naravnost velikanske večine. Vseh deset kmečkih mandatov je dobila Slovenska Ljudska Stranka. Njeni kandidatje so po celi deželi dobili skupno 47.845 glasov in imajo nad nasprotniki 32.058 glasov večine. Dr. Šušteršič je dobil izmed 6825 oddanih glasov 4210. Dr. Krek je dobil od 6530 oddanih glasov 4800. Pogačnik od 6486 glasov 4112. Od 5486 glasov jih je bilo 4507 za Demšarja. JOd 4462 glasov jih je dobil učitelj Jaklič 13965. Šuklie jih je dobil od 6630 glasov 5031. Dr. Žitnik je od 8809 glasov dobil 6648. Gostinčar je od 7283 glasov dobil 4731. Dr. Hočevar od 6846 glasov 4664. Povše od 6086 dobil 4761 slasov. V Ljubljani pa je župan Hribar prišel v ožjo volitev a kandidatom „S. L. S.“ Kregarjem. Ni gotovo, da bi bil izvoljen. Liberalci so ga namenili za voditelja liberalnemu klnbn v državnem zboru. Pa sedaj ni ne voditelja, ne članov klnba. Štajerska. Ta so sijajno zmagali kandidatje „kmečke zveze" dr. Korošec, kmet Pišek, Roškar in dr. Ploj. Propadla sta Robič in dr. Povalej V ožjo volitev pa je prišel dr. Benkovič z liberalcem Rošem. Dr. Benkovič ima 3769 glasov, liberalec Roš 1867; odločevali bodo socialisti. Tako zmagajo povsod krščanska misel 1 Na Koroškem. Na Koroškem je zmagal sijajno Slovenec Grafenauer. Drugi slovenski kandidat Ellersdorfer je prišel v ožjo volitev in bo najbrže zmagal. Volilni boj na Krasu. Liberalna surovost. Somišljenik — nam piše s Krasa: Kako se je agitiralo od liberalne strani in kaj se je vse podlega, surovega, nepoštenega, nepostavnega, nasilnega itd. godilo pred volitvijo, ob časa volitve in takaj po noči po volitvi, se ne da opisati. Na Francoskem je pravi raj t primeri s tukajšnjimi razmerami. Ker sem jaz takaj edini r celem kraja — edini med dahovniki in lajki — ki delam za „Sloginegau kandidata, obrnil se je ves srd proti meni. Zasledovali so me v vsakem koraka. Zanesljivega pomočnika nimam. Vsak se boji izpostaviti se napadom podivjane drahali. Nekateri gospodje bočejo veljati kot zmerni in biti pri vseh priljubljeni. Nasprotniki govore\ Zakaj se ti dragi ne vtikajo v politiko in volilni boj? To je dokaz, da se ne gre za verske zadeva, kakor laže naš far. n Verjemite mi, ne zamerim tem gospodom veliko. Imeti opraviti s tako lumparijo — gosposko, polgosposko in priprosto — ki dela le za hrbtom in po noči, ki ji ni nič tako svetega, da bi tega ne blatila, in nobeno še tako podlo in umazano rredstvo prenizko, to ni nič prijetnega. Dvakrat so mi razbili okna, enkrat popolnoma amazali b človeškim blatom vrata, cele noči mi rogovilili pod okni in tolkli po vratih in oknicah, napadali me, ko sem šel v kako hišo, obrekovali, mrežili, v cerkvi nemir delali itd. itd. Vse to vedo na pristojnem me-81 n, a nihče se ne gane, da bi pomagal „farju“. Da, na tem pristojnem mesta verjamejo rajši liberaluim lažem, da sem jaz vzrok nemira. Želel sem, naj bi se napravilo r tuk. kraja dva ali vsaj en volilni shod, a namesto našega shoda, ki bi bil gotovo veliko izdal, izdali so zla ti k a ko pred volitvijo na stotine lepakov Gregormovih in umazanih razglasov na volilce kandidat Lahajnar1*. Nekaj teh oglasov se je nahajalo na mizi v volilni sobi med volitvijo. Tam sem si vzel vzorec. Postava prepoveda agitirati na volišču Jaz nem bil izbran v komisijo in, nanašajoč se na postavo, pastil volilce znnaj same. Potem sem zvedel, kaj se je godilo pred vrati volilne sobe in na dvorišča. Orožnik pa, pravijo, da ni znal slovensko, k<-r drugače bi bil moral aretirati vse polno liberalnih nasilnežev. — Strašna je bila, kakor se bere, Bartolomejska noč na Francoskem, a nevem, bila bi strašnejša, kot noč po volitvi pri naB. Ob 11. ari pred polnočjo je prihralo iz krčme kakih 26 lopovov od osemnajst let naprej, med njimi celo obč. odborniki in bivši podžupani in vsi cerkveni pevci in so talili gor in dol pred fsrovžem po cesti celo aro in tri četrti tako besno, kakor čreda 100 volkov. Pol are neprestano in enoglasno so kričali: Ven ž njimi, ven 2 njimi, nočemo jih več. Dvakrat je nekdo napravil govor, v katerem so bili ne le izrazi sramotenja in žaljenja na naslov moj, nego celo veleizdajske besede, na kar je vse talilo „živio Gregorin 1“ Pobijali so po oknicah in vratih. Mislil sem in se bal, da bodo šiloma vdrli v farovž. Obč. čavaja nobenega bliža, ali pa so bili med rogovileži, kakorjtudi najbrže en podžupan. Žapan bi rad pomagal, a nima podpore od nikoder. Kraj in ime smo izpustili, ker bi sicer gospod ne bil varen pred liberalno surovostjo. Pogam za ožje volttve. L a-harnar mora zmagati. Shod na Preserjih. Nedeljski shod naše stranke na Preserjih nHd Rihenberga se je razvil v sijajno narodno slavnost. Nad 300 mož — samih volivcev je ta taborovalo na dvorišču Vidmarjeve krčme, od koder se odpira krasen razgled na rihenberško in vipavsko stran. Predsedoval je g. žapan Pavlica — govorili pa so imenitno vsi trije govorniki: Dr. Brecelj, Klavžar in preč. g. župnik Štrancir ter izvabili zbranim zborovalcem gromovito pritrjevanje. Dr. Laharnarjeva kandidatura je bila soglasno in navdušeno Bprejeta. Po končanem zborovanja je bila jako živahna prosta zabava. Liberalci pa bo imeli spodej v vasi shodek, na katerem je nastopil kot zastopnik stranke dr. Dereani. Malo jih je bilo, a bili so tem bolj glasni in so pristno zalivali svojo liberalno setev. Sijajni „Slogin“ shod v Črničah za dr. Laharnarja. Na praznik Vnebohoda Gospodovega vršil se je v Črničah sijajen shod kato-liško-narodne stranke. Shoda se je vde-ležilo več kot 160 mož volilcev. Predsednikom shoda je bil enoglasno izvoljen posestnik Ivan Leban, ki je pozdravil zborovalce ter dal besedo g. dr. Brecelj-u iz Gorice. G. doktor je na to v poljudnem govora pojasnil program katotišio-na-rodne stranke; povedal je, da je to edina stranka, od ktere se lahko apa, da bo kmetu res pomagala, ker je že pokazala, da je edina delavna stranka v deželi. Liberalci samo kričijo in podirajo, delajo pa nič. Povdarjal je g. 'govornik, kako potrebna je kmetska organizacija. Posebno ovira kmetskega napredka so dandanes dolgovi. Kako malo kmetov je, ki bi ne bili zadolženi I In ravno „Siogina stranka" si je stavila v program, da bodo njeni poslanci v zvezi z dragimi delavnimi možmi vplivali na vlado, da izda take postave, s kterimi bi se omogočilo raz-dolževanje posestev. Zitorej volilci, volite moža, kteri pripada stranki, ki bo kmeta res pomagala. Kaj bo pa v tem oziru že naredili liberalci? Dr. Tavčar, kolovodja liberalne stranke na Kranjskem je rekel, da je slovenski kmet samo polčlovek, torej živina, in pol človek. In dr. Tama „žalostnega spominau je izustil besede, da kmeta ni več pomagati. In taki Ijndje se sedaj slinijo okoli kmetov, češ, da jim hočejo pomagati ? Proč ž njimi I Kako žalostna je stranka, ki niti kandidatov na [svoj program ni npala dobiti I Njihova kandidata Grnntar in Gabrielli sta izjavila, da hočeta imeti v verskih rečeh prosto roso, torej se liberalnega programa sramujeta I Liberalci agitirajo za Štreklja, češ, da bo Štrekelj kot učitelj kmetijstva najbolj znal kmetu pomagati. Ta pa je res lepa 1 Ali bodo v državnem zboru trte sadili in lovili trtne nši? Ali bodo tam krompir sadili in stavili repo kisat? Da, če bodo v državnem zbora trte sadili in krompir kopali, no, potem bi Štrekelj že bil na meBtu. A stvar je drugačna. V državnem zboru bodo sedeli večinoma doktorji, advokati in profesorji, tam se bo treba bojevati z uma (svetlim mečem — takoj je pa Štrekelj velik revež. V državnem zbora pa je naš kandidat dr. Peter Laharnar *na mestu. On je visoko izobražen, njemu so kot visokemu uradniku odprta vsa vrata, on zna fino nastopati, on nam bo s svojim uplivom pri visokih dostojanstvenikih veliko pridobil, robatega in neolikanega Štreklja, ki bi se v takih slučajih ne znal prav obnašati, pa bi zaničljivo vrgli po stopnicah. Je že prav, da kmet naj voli kmeta, a le v slučaju če je kmet tako visoko izobražen, da lahko svoje volivce b pridom zastopa — a takih kmetov mi še nimamo. Dokaz za to imamo v ruski dumi. Kaj pa koristijo tam kmetom po-slanci-kmetje ? Precej dosti jih je — a dosedaj niso niti pičice dosegli, to pa zato, ker niso zmožni nastopiti proti dragim izobraženim zastopnikom. Dr. Laharnar pa je kmetskega roda in ima srce za kmeta ter [hoče in je tudi zmožen kmeta pomagati. Zatorej naj bo 14. maj naš dan, naš praznik I Tisti dan pokažemo, da smo mi zavedni slovenski kmetje, vneti za vsak pravi napredek in za Jto bomo volili našega kandidata dr. Petra Laharnarja. — Nastalo je velikansko navdušenje, po dvorani so zaorili arnebesni klici: Živijo Laharnar 1 Na to je dobil besedo Anton Volk, ki je že poprej vedno nekaj vmes godrnjal. Govoričil je nekaj, a ko se je povspel do gorostasne bedastoče, da je bil Oikar GabrščeL od klerikalcev izvoljen, moral se je med splošnim smehom vmakniti. Nič boljše se ni godilo Vir-giliju Toplikar. — Nato, da predsednik Laharnarjovo kandidaturo na glasovanje. Na vprašanje: Kdo je za dr. Petra Laharnarja, zašumel je cel gozd rok po dvorani. Na vprašanje: Kdo je proti dr. Petra Laharnarja dvignilo se je 6 rok, eden teh ni bil volilec, torej vsega vkop 6 mož. Dobro, sedaj vemo koliko liberalcev je v Črničah. Nato Be je g. dr. Brecelj zahvalil častitim volilcem za mnogobrojni obisk in vzorni red, posebej pa še prej omenjenima Antona Volka in Virgilija Topliharja, da sta taco po-strežljivo poskrbela za smeh in zabavo. — Na to je predsednik shod zaključil. Zunaj na cesti se je potem še en liberalec produciral kot umetnik v žvižganja, pa je naredil „fiasco.“ — Dva volivna shoda. V Kamnjah na Vipavskem sta bila v nedeljo popoldna dva volivna shoda. Shodu „SIogine“ stranke v sobi izobraževalnega društva je predsedoval domači žapan Vodopivec; župnik Kosec je pojasnil program in delovanje katoliške stranke in razdiralno delovanje ia hinavščino liberalcev; navzoči sami domači voliloi 174 bodo vsi volili Laharnarja. Pri Rebka pa je social demokraški kandidat Kermolj razlagal 47 radovednežem iz Dobravelj in Ajdovščine mokraški evangelj. Ta evangelj se zelo dopada neodvisnim kmetom v gosposkih jopah, posebno pa dobravskim mešetarjem. Ko je govornik mal debelušast možic iz Nabrežine pozval navzoče naj se Izrečejo za Kermolja in zaupil „živijo‘, so vsi nanzoči liberalci ostali tihi, saj jim zadostuje Štrekelj za vse barve. L9 dva naša sta se odmela z živijo Laharnar I Shod na Cesti. V nedeljo popoludne se je vršil na Gesti sijajni votivni shod, na katerem je bilo 500—600 volivcev. Predsedoval je shodu g. župnik Kodre. Gjvoril je dr. Laharnar, viharno pozdravljen, in župnik K o b e c. Kandidatura je bila soglasno in z nepopisnim navdušenjem sprejeta. Shod je pokazal, da na Vipavskem zmaga Laharnar z velikansko večino. Shod v Kobdilju. V nedeljo dne 12. t. m. je sklicala .,Sloga“ shod v Kobdilj v gostilno gosp. Mahniča. Nabralo se je do 150 naših volivcev. Zunaj na dvorišču pa je razsajala surova narodno-napredna druhal, ki pa ni bila po veliki večini iz Štanjela, ampak od vseh vetrov nalašč zato poklicana, kar moramo v obrambo časti štanjelske občine posebno povdarjati. Naši somišljeniki so se prepričali luhko na lastne oči, kake ljudi vzgaja narodno-napredna stranka. Poštenjaki so se zgražali nad njimi. Našo dvorano bo oblegali na vseh straneh, razbijali okna, kričali in tulili, da je bilo grozno. Kljub vsemu rogoviljenju in nezaslišanemu msilstvu se jim ni posrečilo, da bi onemogočili shod. Krepki možje so so postavili na vrata in bo odbili kruti napad na shod. Zborovanje je otvoril v imenu „Slo-ge“ č. g. dr. Andrej Pavlica, ki je po-zdrazil navzoče. Rekel je, da se je prav prisrčno razveselil, ko je prišel v vas in videl na nekem razdrtem in na pol posutem zidu plakat: Naš kandidat je Alojzij Štrekelj, dočim je videl plakat, ki je naznanjal kandidata dr. Petra Laharnar j a na trdnem zidu. Razdrti in na pol posuti zid je podoba starega in že umirajočega liberalizma, dočim je lepo trdno zidovje podoba vedno sveže in čvrste kaloliško-narodne stranke. (Burno odobravanje). Za predsednika shoda je bil izvoljen soglasno g. žapan vitez F a-biani, ki je priporočil vsem udeležencem mir in složnost. * Potem dobi Bpet besedo č. g. dr. Andrej Pavlica, ki v eno nro trajajočem govora razlaga katoliško - narodni program, ki ga je sprejel g. kandidat dr. Peter Laharnar. Liberalci so v državnem zbora glasovali proti Bplošni in enaki volivni pravici, zdaj pa iščejo glasov pri ljudstva, kateremu niso hoteli dati votivne pravice I Pred šestimi leti so liberalci po celi deželi opili: Živio Tuma, zdaj pa upijejo: Živio Š tr e k e 1 j. Kakor je ime Tum popolnoma utihnilo, tako bo brez dvojbe Se prej utihnilo ime Alojzij t r e k e 1 j I Dalje omeni govornik, da so liberalci v zadnjih Šestih letih se svojim neprevidnim ravnanjem in dobičko-lovstvom oškodovali pri niitnini naSo deželo va milijone. Taka stranka, ki je tako osleparila naSo deželo, v kateri biva po večini kmečko ljudstvo, ni vredna nobenega zaupanja. Dalje se je do-takoil govornik raznih ustanov in del, ki so jih izvrSili poslanci naSe stranke v prid kmečkemu in delavskemu ljudstvu. Povdarjal je tudi katoliški program, ki ne dopuSča razporoke, katero je Kristus jasno prepovedal in ne dopnSča Bvobodobne Sole, ki ne pozna ni Boga ni križa ni krščanskega nauka I Kaj je svobodna Sola nam kaže dovolj jasno Francija, v kateri je zdaj nad 338.000 otrok brez verBke vzgoje. NaSi liberalci se delajo zdaj sicer pobožne in pravijo, da niso Se sklepali o ločljivosti sv. zakona. Toda prav v tem kažejo svoje brezverstvo, ker hočejo Se-le sklepati in odločevati o stvari, katero je KristuB jasno prepovedal. Tudi glede svobodne šole se ne upajo naSemu ljudstvu povedati svojih namenov, toda delovanje liberalcev v drugih deželah glede bvo-bodne dokazuje, da hočejo imeti tudi oni brezversko Solo. Svoj govor je zaključil b tem, da je pozval zborovalce, da naj bodo trdni in zavedni in naj oddajo dne 14. t. m. svoje glasove dr. Petra Laharnarju, deželne vlade svetniku. (Gromoviti živio-klici.) Med govorom 'dr. Andreja Pavlica se je neprenehoma oglaSalo par naprednih barab, ki so se preklatili iz okolice, da bi motile govornike. Govornik jih je svaril in jim zagotavljal, da dobe prav gotovo na koncu beBedo. Pomagalo ni nič. Lahko bi jih naznanili v smislu postave pristojni oblasti, nočemo pa tega storiti iz usmiljenja Kakor se nam je zagotovljalo, niso tega niti vredni. Na konca govora pa Be niso oglasili k besedi. Predsednik vitez Fabiani je zaključil zborovanje med navdnSenim in gromovitimi živio-klici na dr. Petra Laharnarja. Le kakih pet do osem vdeležencev je upilo ; Živio Štrekelj. Po zborovanju smo se prijateljski pogovarjali tudi z nasprotniki, ki so soglasno potrdili, da je bilo divjanje nekaterih barab, ki so prišli iz bližnjih vasi, res vse obsodbe vredno in v veliko sremoto narodne-napredne stranke, ki jih je tako n&nčila. Kandidat, ki ga bodo volili vsi pošteni možje in mladeniči v Štanjela ia Kobdilju je: Dr. Peter LaharnarI Sijajen volivni shod v Brestovici. V četrtek, na praznik Vnebohoda, je bil v Brestovici na Krasu za občini Brestovica in Sela voivni shod, katerega so se udeležili volivci iz domačih in sosednjih vasi v velikem številu. Zbranih je bilo do 300 vo!ivcev. Zborovanje je otvoril v imenu »Sloge" č. g. dr. A n d r e j Pavlica. Pc kratkem nagovoru, v katerem je povdarjal, da je volitev resna iu da poslanci odločujejo o resnih zadevah, ki se tičejo gospodarskih koristi, šole in i cerkve, predlagal je v predsedstvo č. g. Josipa Kosa, vikarja, g. Filipa Semoliča, župana v Brestovici in g. Matijo P a h o r j a, župana v Selih, za zapisnikarja pa č. g. K. Č i g o n a. Predsednik J. Kos pozdravi navzoče, priporoča mir in složnost. Za tem dobi besedo č. g. dr. And. Pavlic a, ki razloži program „Sloge“, katega je sprejel kandidat g. dr. Peter Laharnar. V svojem govoru se dotakne splošne in enake volilne pravice, proti kateri so liberalci glasovali v drž. zboru, dalje stanovske organizacjie, užitnine goriške dežele, pri kateri so nas liberalci oškodovali za milijone, novega volivnega reda za deželni zbor, katerega so si liberalci izbralni kot manever za sedanjo agitacijo, razporoke, o kateri bi radi go-riški liberalci 5e-le sklepali, dasi jo je Kristus jasno in razločno prepovodal, svobodne šole, laži, ki jih trosijo o dr. Antonu Gregorčiču, češ, da je izdajalec i. t. d. Nato nastopi g. kandidat dr. Pete r Laharnar, ki začne razvijati svoje misli ob navdušenih živio-klicili. Pravi, da je njegov program katoliški in gospodarski. Vsi prepiri naj bi mej Slovenci izginili in začelo naj bi se čvrso gospodarsko delovanje na podlagi katoliških načel. Treba bo skrbeti za pomoč kmetu, delovati na to, da se uvede dveletna vojaška služba, za znižanje davkov, za razbremenjenje dolgov, ki vise na kmečkih posestvih, skrbeti bo treba, da se postavno določi, da naj se vojaške vaje ne vrše v največjem delu, da se uvede ceno za zavarovanje poljskih pridelkov in drugih reči. Če bo izvoljen hodil bo večkrat med ljudstvo, da se bo seznanil s potrebami, ki jih ima ljudstvo. Da se bode bolje posvetil poslanstvu, hoče iti v pokoj. Poslanstvo zahteva celega moža. On se hoče žrtvovati za ljudstvo, katero ga bode volilo. Preveč noče obljubljati. Storil bo vse, kar bo mogel. On je proti temu, da bi se sv. zakon oskrunil s kako novotarijo. Zakon nam bodi vedno svet in neločljiv. Ko je končal g. kandidat svoj govor, zadoneli so gromoviti živio-klici njemu v pozdrav in čast. Č. g. predsednik Josip Kos se zahvali g. kandidatu za lepe besede. Kandidatura je bila soglasno in z nepopisnim navdušenjem sp r e-e t a. K besedi se oglasi dalje č. g. Karo Č i g o n. Govori o složnosti nasprotnikoA proti sv. kat. cerkvi. Omenja žalostnih razmer v Franciji. Liberalci bi radi vstva-rili take razmere tudi v Avstriji. Uvedli bi radi, kakor na Francoskem, svobodno šolo, šolo brez križa, brez krščanskega nauka, dalje bi radi skovali postavo o razporoki in popolnoma razkristjanili človeško družbo. 338.000 otrok je v Franciji sedaj brez verskega pouka. Take razmere bi radi tudi pri nas napravili. Za tem sc oglasi k besedi g. Ant. Černe. Pravi, da imamo zdaj 5 kandidatov oziroma 4V,. Dr. Gregorin je advokat v Trstu, je na Krasu malo znan in bi tudi ne mogel za nas kot poslanec delovati, ker ima v svoji pisarni dovolj posla. Štrekelj je premalo izšolan in toraj nezmožen za poslanstvo. K r m o 1 j zna sicer peči ki-felne, pa se ne razume nič na paragrafe. O V e č e r i n i ni vredno zgubljati besed Edini dr. Peter Laharnar je vsestranski pripraven in zmožen za državno poslanstvo. On je že kot sežanski glavar veliko storil za Kras. Njemu dajmo 14. maja vsi svoj glas. (Gromoviti živio-klici.) Nato nastopi še enkrat č. g. dr. Andrej Pavlica, ki bere vabilo na liberalni shod v Kostanjevici prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. Liberalci znajo le .farbati“ in celo v tem majhnem vabilu je polno „farbarij“. Volilci naj se ne dajo slepiti po goriških liberalnih slepičih. Izvolil se je posebni volivni odbor za Brestovico in za Sela. Med navdušenimi živio-klici na g. kandidata dr. Petra Laharnarja zaključi predsednik zborovanje. Po volitvah. Čast Cerkljanom! In zopet je pokazalo Cerkno, da je tukaj trdna nikdar nepremagljiva trdnjava katoliško-narodne misli 1 In zopet sijajna zmaga 1 Liberalci so spravili vse do zadnjega volilca na volišče; toda zaman je bil ves njih trud. Vseb glasov se je oddalo 973, od katerih je dobil nad kandidat dr. Gregorčič G 4 5. Slava /.uvodnim volilcein, ki ne niso dali premotiti od krivih prerokov-libe-ralcev I Slava in čast zlasti onim ne-ustrnSeniin možem, ki so v kljub veliki oddaljenosti prišli vsi na volišče, kakor iz oddaljene Mazore, Fazen j, Bukova in Otaleža. Čast »aem v o 1 i 1 c e m, da so se udeležili volitve v tako častnem š te vilu1 Dr. Levpušček je pomagal na dan volitve liberalcem tukaj agitirati, ter je enemu našemu volilen proti njegovi volji prepisal ime kandidata. Ta sleparija se je vzela pri volitvi na zapisnik in Lev-pusček pride v preiskavo. — Toliko za danes. — Volitve v Kalu. Najtrdnejša poBtajanka, rekel bi, za liberalno stranko je bil Kal. Toda Port-Artur je padel. — Dobromislečim vo-lilcem je pred volitvijo akoro upadel pogum. General Andrejc v Gorici je komandiral : V Kalu bode shod. Naprednjaki v Kalu bo odpisali: Ni ga treba, tu smo sami liberalci. Toda prišlo je drugače. Na predlog nekih nadih je ,Sloga* poslala v Kal v torek pred Vnebohodom g. nadučitelja Rustjo iz Bat, ki je volilee pri shodu v farovžu (t veži) kar naravnost elektrizoval. — Drugi dan v sredo po maši je bil shod (do 200 mož) v Levpi „pri Toncu". Shod je otvoril č. g. karat. Toda radi nagajanja od strani Kalanov je shod imel le značaj privatne konference. Prašalo se je in točno odgovarjalo. Govorilo se je o nasprotjih liberalne stranke. G. Rastja je dokazoval protislovje v govora A. Gabrščeka : »Svobodna dola ni brezverska — a narod naj skrbi za šolo neodvisno od države in konfesijeu („Narodna napr. stranka na Goriškem stran 32). Volilci so začeli razumevati, kam ta pogubna stranka meri s svojo agitacijo in da jej je le mar za žep A. Gabrščeka. Zakaj je g. Tamo vrgel v staro železo? Zakaj je v Ročinja blatil »Modrijana" ? Za 6 let bi ravno tako Gruntarja. Gab. blati in Bramoti d n-h o v n i k e, pa je vendar pogreša. To je razvidno iz njegovega govora : .Naš program je tako lep, da bi mogli biti znami tudi zastopniki dahovskega stanu; toda ni jih* (glej prilogo »Soče* št. 29. stran 28). Gab. duhovnike pogreša, ker ne kopijo pri njem ničesar več. — Priprave za volitve so bile mirne in tihe. Nekateri so seveda rekli: .Kaj ima gospod z volitvami ? Naj moli I Tako govori le ktera „stara fajfa" zavita v .Primorca*. Gospod nunci menda smejo učiti in k dobremu napeljevati. To jim sv. Duh veleva: Glej, postavim te danesčeznarodein kraljestva da rnješ in podiraš. (Jerem. I. 10). Naša stranka je delovala lepo mirno in poSteno. Mi nismo nobenega listka prialeparili, kakor liberalci, ki so 17 naših popisanih glasovnic prelepili 8 tiskanim imenom R. Gruntarja, koje je pa komisija, ker v večini liberalna, odobrila na mestu. Naši volilci so bili dobro pončeni. Dragi pa ne. Dokaz temu je, da 80 bile neke glasovnice za Grnntarja, brez glavarstvenega pečala in neveljavne. Volilci naše stranke so bili jako navdušeni za sveto stvar, da se občina Kal otrese starega nečastitega imena, da je liberalna. Verni volilci so poslušali krščanske može in nasvete naših gospod nuncev in tudi vrlega in velezaslužnega učitelja voditelja v Kalu g. Lomieka. Zadnji pozdrav č. g. karata v Levpi se je v nedeljo glasil tako-le: „G. Jezus je svojim nčencem umil noge in jim dal stem izgled. Tndi jaz tako. J»z volim po svojom prepričanju ne radi osebe — ampak radi obrambe sv. vere — dr. Antona Gregorčiča. „Zgled sem jaz vam namreč dal, da ravno tako kakor sem jaz vam storil, tudi vi storite (Ev. Janeza XIII, 15) Hv. b. J. Kr. I Na dan volitve je bilo videti, da je Levpa še precej pritisnila. Ginljivo je bilo videti onemogle, sključene Btarčke, ki bo ob palici daleč hodili, da bi volili. Dostavljanje izkaznic v naši občini je bilo skrajno netočno in neredno. Ob-hodnik je papir nataknil na kljuko, na okno, kamor je mogel, mej tem ko postava zahteva, da se volilcu da listine v roko Županstvo bi bilo moralo za ta važni posel najeti 2 do 3 može. Ploja o liberalce, da smo spravili v komisijo enega g. duhovnika in dva kot zaupnika. „Ko-munski* možje so sklenili: Duhovnikov ne. — G. komisar pa se je pravilno oziral na naše upravičene želje. Liberalci so imeli več »faselnov* pripravljenih v Kala in so rekli, da se bo tista »stvar vršila v Kalu“ popoldne. Ko so zvedeli za našo večino, pa so odšli tiho in po-huljeno. Za red in mir je akerbel orožnik. Dr. A. Gregorčič je dobil glasov 18 2, dr. Rudolf Gruntar dobil glasov 165, n od teh je bilo 17 naših, a polepljenih s tiskanim dr. Gruntar Dr. Aloizij Gruntar dobil 1 glas. 3 so bile neveljavne. Neki dedci so čakali izid volitve in si hoteli nekaj privoščiti č. g. J. G. in nekaj zabavljati, med temi tudi neka .stara fajfa“, ki več nima zob, pa vendar še za silo prežvekuje .Primorca". Možje I Pamet „nucajte\ Neki liberelci (kričači na zunaj) bo k našim zaupnikom prišli in dali nam podpisat glasovnice. To Beveda ne jamči se za volitev našega kandidata. Pa vendar bi bili radi na dobrem glasu pri nas in pri liberalcih. Liberalna stranka v Kalu je bila votlo jajce. Na dan volitve je počilo I Liberalci I Hitro v Gorico I S prvim vlakom v Gorico in potolažite iznenadenega Andreja Gabrščeka! Port Artur je padeL Z Bogom 1 General Nogi b štabom! S Tolminskega. Liberalni poraz v Tolminu. Glavni namen, katerega so si postavili liberalci v sedanjih volitvah, je — vreči velezaslužnega, požrtvovalnega moža dr. Antona Gregorčiča. V to svrho poslužujejo se liberalni agitatorji, celo tisti, ki se štejejo med akademično izobražene, takih nizkotnih sredstev, da je vsakega poštenega človeka sram. Za liberalnega kandidata dr. Gruntarja dvignil se je ves liberalni svet in slovenski odvetniki, ki dosedaj v javnosti, niso delovali, oziroma vživajo političen pokoj, so nastopili za kandidata narodno-napredne-liberalne stranke dr. Gruntarja, ter z vso surovostjo vkljub nasprotnim izjavam nastopajo proti zasluženemu možu dr. Gregorčiču, kojega v svoji divji strasti imenujejo nesrečo za slovenski narod. Toda kjer je nastopil kak slovenski odvetnik proti dr. Gregorčiču, nikjer ni dosegel svojega namena, temveč bil naravnost agitator, da se je pozneje shod „Slogine“ stranke vršil tem sijajnejše, da je bil .Slogin“ shod naravnost svečana manifestacija za dr. Gregorčiča. To pokazalo se je jasno pri Sv. Luciji, kjer je teden popreje dr. Franko napadel brez-stidno „Slogino“ stranko in pozneje načelnika dr. Gregorčiča. To pa se je tem jasneje pokazalo na .Sloginem" shodu v Tolminu, ki se je vršil na Vnebohod popoldne v novi hiši poleg župne cerkve. V nedeljo popreje je imela v Tolminu narodna - napredna stranka shod, na katerem je nastopil za svojega varovanca dr. Gruntarja poznani dr. Tuma. Ta mož, ki živi po lastni izjavi v političnem pokoju in nima več toliko smisla, da bi v deželni zbornici zastopal svoje mestne in tržke volivce, prihitel je v Tolmin, kjer je razkladal maloštevilnim volivcem svojo modrost, da »Sloga* za goriške Slovence ni ničesar storila, da je dr. Gregorčič prodal Slovence Italijanom, in povedal konečno, da je zadovoljen s francoskimi razmerami in da je za razporoko. Maloštevilni volivci so začeli godernjati, iu predno je pokoj uživajoči dr. Tuma koučai svoj govor, so trezni volivci po večini vsi odšli iu ostali so še člaui tolminske pouočnjaške družbe. Eno pa moramo reči dr. Tumi, da je odkrit, ker je jasno povedal, da je za razporoko, ker to vsi liberalci sedaj prod volitvami taje. Govor dr. Tume je bil najboljša agitacija, da je bil .Slogin* shod nad vse sijajen in to v liberalni tolminski trdnjavi. Nad 600 volivcev iz tolminske županije in to iz vasij Zatomin, Dolje, Gabrije, Volarje, Selišče, Čadrg-Zalaz, Čadrg, Žabče-Zalaz, Ravne, Poljubinj, Praprotno in Ljubinj, se je odzvalo povabilu .Sloge*. Navdušenje je bilo veliko. Ob 2. uri otvori imenom .Sloge* shod dr. Dermastia, pozdravi mnogoštevilne volivce, ki so izvolili predsed- nikom shoda Andreja Perdiha iz Zato-mina. Govorila sta dr. Derraasiia, ki je razlagal „Slogin“ program, in dr. Gregorčič', ki je govoril o dosedanjem svojem delovanju ter razkrinkal liberalne laži Dopisi. Iz Črnič. — (Kakšni ao naši liberalci ?) Jaz sem zmiraj mislil, da študiral bom, Dolgo suknjo nosil, da bom lajn gospod. Zdaj sem pa pisač, Tumpast kot rogač, Prišlo vendar je drugač ! (Narodna pesem.) V sobotni številki »Soče“ je bilo lažnjivo poročilo o volivnem shcdn „Slo-gineu stranke v Črničah. Cel dopis je pola laži in zavijanja; dopisnik omenja tako malenkostne reči (n. pr. da je bilo par žensk na dvorišča pred zborovalnim prostorom), da se moramo kar čuditi duševni revščini tega človeka. DopiBoik se imenuje samega sebe „voditelja“ napredne stranke v Črničah. Ker pa je »roditelj neka posebna čast, zato dopisnik v svoji znani skromnosti postavi pred svoje ime majhno, a pomenljivo besedico „go-spod**. — Misli si pač: č« me noče noben drngi imeti za gospodu, se hom pa sam I Dobro I Torej gospod Virgilij Topli-kar se je obregnil tndi ob Črniške tamburaše. Zakaj pa ? Aha, sedaj pa vemo I Najbrže je Virgil še zdaj jezea na tamburaše, ker ga niso hoteli sprojeti v svojo sredo, ko, se jim je vendar tako ponujal. Virgl je hotel biti tamburaš — pa so mn relrii: *Pojdi Virgl, ti nisi naš**. Dopisnik omenja tudi »gospoda1* Tončka Trnovče»ega, »podvodja** liberalne stranke v Črničah. Ta »podvodja* je baje zložil posmehljivo pesem o tamburaših in jo tadi sam pel. Tako je bilo čitatl v „Soči“. Prav I Pa še mi povejmo kako je bilo v resnici. Pretekli četrtek popoldne so bili v Kosovelovi gostilni pri eni mizi tamburaii, pri drogi mizi pa liberalci (med temi tudi ,, vodja" in »podredja".) Tega poslednjega „podvodjo“ so liberalci našuntali naj gre zabavljat tamburašem; kar je vbogo, pijano revšetudi storilo. Ko je videl, da nič ne opravi vrnil se je zopet k svoji „kompaniji". Tu pa je vboščeka zmagalo preobilo zavžito vino, milo je vzdihnil, obrnil oči v strop, solza ma je kanila na lice, odprl je svoja usta in — izbrusil po mizi vse, kar je bilo ▼ želodcu. Takšni so črniški liberalci I Iz Sel pri Volčah. — Nič se ne čndimo našim liberalčkom ter njihovem nastopu pri shoda v sv. Luciji. Kdo tako nastopa? Oni, ki imajo v svoji sredi zastopnike principa, da je človekov izvod v živali »afni** ali opici. Nič naj ne zamerijo ako jih Seljani imenujemo mi-lostno ,,udomačena žival" (opica) kajti s svojim obnašanjem in nazori ki so jih izustili, se zaslužili ime »divje živali1*. Oni goBpod .študent14 ima že maturo, kajti na shodu mu je po njem krščeni aelski „smrkavec“ hotel dati a tam, da ga je hotel potisniti iz dvorane. Zdaj se pa maturant jezi, da nebo dekret zanj nič kaj ugoden. Tolminske »živali" (sami hočejo biti) so nas nadlegovale ter obljubljale da bodo razsvetlile selsko temo Bamo žal, da Seljnni ne vemo njihovega programa t Vemo ga I To-le je : Sorodniki živali so in pa trebušček kažejo, kakor je to storil g. Premerštein, hvaleč se, da ima trebuh dovolj velik za grofa „špilat“. Ta gospod se jo obregnil tudi ob Belskega učitelja Bratina, da so ga poslali na Sela, da ga malo bnrja opiha. Ako se hoče g. Premerštein prepričati lahko stopi na c. kr. o. š. svet in videl bo, da je Bratina prišel na Sela po lastni želji, niso ga poslali, in je pri Seljanih popolnoma za-doToljen. Res da piha burja (liberalna iz Tolmina) pa se v Selih odbije in se vali žalostno nazaj v Tolminsko gnezdo. Nadaljni Vaš progrem nam je povedal neki mladenič iz Vale Brede ko je rekel: .Jejte bogca, ki Vam ga farji dajejo bomo videli, če boste Biti1*. Dovolj I Pokazali ste, da ne nosite zastonj »častnega** imena „potomci afne**. Vedeli smo mnogo, tega pa ie ne, da je pri Vas toliko bogokletstva. Ljnd-»tvo Vas pozna, in Vam izreka hvalo, d« ste bili odkritosrčni. Vabimo Vas, pridite razsvetlit našo Btemo“, ker smo sedaj vsi, do zadnjega moža sedli vanjo. Sela so za Vas izgubljena. Videli in slišali: Valontinčič Anton, podžupan; Bogomil Bratina, učitelj; Alojzij Kovačič, mladenič; Leban ivan, mladenič. V Selih, 6. msja 1907. flli so liberalci za raz-poroko ? D;^, liberalci so za razporoko! Sedaj oni to taje, ker se boje ljudstva. A po ,.Soči" in »Primorcu" in po »Slovenskem Narodu" so to še pred kratkim zagovarjali. Dr. Gruntar, dr. Treo, Gabrijelčič, Štrekelj se delajo po shodili strašno pobožne. A' to je le hinavščina I Štrekelj se je sam izrazil napram prijateljem, da je za ra z poro kol Dr. Gruntar se brani razporoke, a dr. Tuma ki ga je v nedeljo v Tolminu priporočal, je rekel, da je on za razporoko ter da so mu simpatične francoske razmere. — Vidite vo-lilci! Taka je liberalna pobožnosti Liberalci vas hočejo preslepiti, da bi potem lahko delali francoske razmere I A ne dajte se slepiti in volite krščanskega kandidata I Kraškim in vipavskim volivcem! Dne 23. t. m. Vam bo še enkrat stopiti na volišče. Gre se za to, ali oddaste svoj glas kandidatu prave slovenske ljudske stranke na Goriškem, dr. Laharnarju, ali pa stranki ljudstvu neprijaznih ljudi, stranki, ki je ščitila kmečko oderu-štvo, liberalni stranki in njenemu kandidatu Štreldju. Povsod po slovenski domovini zmagujejo možje krščanskih načel, ki jih zastopa tudi dr. Laharnar. Izvoljen ni na slovenski zemlji še noben poslanec, ki bi bil Štrekljevih liberalnih načel. Pomislite! Kaj bo mogel Štrekelj za Vas storiti v državnem zboru ? Vsi drugi slovenski poslanci bodo združeni v državnem zboru v skupnem klubu, edino le Štrekelj bo osamel; Volivci! Ali bo to Vam v korist? Ali Vam bo tak poslanec mogel pomagati? Goriška okolica in gore so izvolile može krščanskih načel. Tudi na Vipavskem je Laharnar dobil večino. Ali naj se edini Kras postavi proli celi deželi. Ne! Edino le v složnem delovanju bodo slovenski poslanci kaj dosegli! Če pa bo na Krasu izvoljen Štrekelj, ki bo deloval na drugem programu, složno delo ne bo mogoče, in to bo škoda za volivce! V imenu Vaše lastne koristi Vas pozivljemo, volivci s Krasa in Vipave, da dne 23. maja oddaste svoje glasove dr. Pefru Laharnarju. Zanj v boj! Novice. Silna i»oparj«*noNt se je polastila liberalcev, ko so izvedeli za izid volitev. Upali so, da padeta Gregorčič in Laharnar, Fon pa da pride v ožjo volitev. A dr. Gregorčič je sijajno zmagal z dvetretijnsko večino zmagal je Fon nad tremi nasprotniki in Laharnar je prišel v ožjo volitev, kjer tudi najbrže zmaga. »Soča" radi tega zmerja, »Edinost" se pa čudi. Razumemo to začudenje. Svoje informacije je zajemalo iz »Soče" ter jih smatrala za resnične. Nas pa je imela za lažnjive. Sedaj so se pa njene informacije izkazale za lažnjive, naše pa prave in zato se čudi. Bomo že 5e preskrbeli tej tetki več takih prilik, da se bo še čudila nad liberalno lažnjivostjo in svojo neumnostjo. Kje je Tolmin? Ga nil Resnično, Tolmina nil Berite »Izid volitev", ki ga je izdal Gabršček, dobite notri vse občine, a Tolmina ne! Kaj ne Drejc, 100 steklenic Šampanjca si hotel staviti, da dr. Gregorčič ne dobi v tolminski občini enega glasu, potem pa je prišlo poročilo, da ima Gregorčič v liberalnem Tolminu večino. To je bilo prehudo. In zato si izpustil Tolmin v „Soči“ in ni ga bilo najti. Ali pa so bili tolminski liberalci tako poparjeni, da so pozabili sporočiti izid volitev. Gregorčič je vzel Gruntarju in GabrŠčeku doslej njegov Tolmin in zato ga nismo mogli najti. — Papirnate bombo. — Liberalni advokat dr. Franko, pravni zastopnik Andreja Gabrščeka, je že pred več dnevi pripovedoval, da v soboto pred volitvami poči v »Goriški tiskarni" glavna bomba proti dr. A. Gregorčiču. Radovedni smo bili, kakšna bo tista zver, ki ima požreti A. GabrŠčeku »očetu," dr. Frankotu pa »zaslužnega moža." In kaj smo doživeli? Navaden pamflet, kakoršnih je že nmogo izšlo iz neposvečenega stroja »Goriške tiskarne", ponavljajoč vse laži, obrekovanja, katere sta prinašala proti katoliško-narodnemu kandidatu goriška liberalna lista zadnjih sedem let, s polivko novih insinuaci1, konbinacij in halucinacij razvnetih liberalnih možganov. Vsega je kriv dr. Gregorčič; tudi jeze in srda liberalnih agitatorjev. Ohladite si krv, liberalni agitatorji, da bodete najprej sami verovali, kar kvasite; potem še le zahtevajte, da vam bodo drugi verovali. A da se sami v pest smejete, ko pišete Gregorčičeve »grehe", od občinstva pa zahtevate, da naj izbruhe vaše blodnje veruje, je nekoliko preveč. Povejte, ali niste oškodovali deželo v korist zakupniku in drugim za milijone s svojim postopanjem glede užitnine ter deželnih davščin na pivo in žganine. O tem govorite; potem šele drznite se metati kamenje na moža, kateremu ne segate do členov, kateremu niste vredni pogledati v obraz. Bomba se je razpočila ter osmodila nje, ki so po skrpucali; doseči pa ne more njega, kateremu je bila namenjena. Javno mnenje jo je že obsodilo kot pretvaro in laž. Zastonj razsajate, ker ljudstvo vam ne veruje. Zgubili ste vero na Boga in vero pri ljudstvu. Prvo vas ne teži, a drugo vas peče. Sv. birma. — Prevzvišeni gospod knezenadškef bo delil zakrament av. birme na binkoštno nedeljo dopoldne po bIo-vesni službi božji v stolnici, popoldne pa ob 5. uri v cerkvi sv. Ignacija; na bin-koštni ponedeljek zopet dopoldne v stolnici, popoldne pa ob 5. uri v škofijski javni kapelici; v binkoštni osmini pa vBak dan v škofijski kapelici ob 7. uri zjutraj po sv. maši, ki ?9 prične ob 61/,. Izjava. — Slavno uredništvo „Prim. Lista** I Ker se od gotove ttrani sumi in trdi, da sem jas pisal članek »Kanalski župan — liberalni mešetar" iz Kanala v 18. št. „Prim. lista**, prosim, naj slavno uredništvo blagovoli potrditi, da jaz do-tičnega članka uisem ne pisal ne poslal in da nisem z njim splah v nobeni zvezi. Jožef Ivančič, kaplan. V Kanalu, 15. maja 1907. Potrjujemo, da nam gospod Ivančič ni poslal omenjenega članka. Ur. Odlikovanje. — Preč. gosp. Josip Skočir, župnik-dekan v Devina je imenovan za komornika Njega Svetosti; preč. gesp. Aleksander Za m p ar o, kancelar kn. nadškof, ordinarijata, je imenovan pravim kn. nadškof, konzistorijaluim svetnikom. Naše častitke 1 maščevanje ? — Po mestu govore, da se bode goriški magistrat z g. dr. Ma-raoijem na čela maščeval nad Slovenci, ker so se udeležili državnozborske volitve. Prosimo naj se naznani vsak slučaj »Slov. kat. delavskemu društvu oziroma slovenskim listom v Gorici. Slovenci moramo biti na Btraži. Če imajo Italijani v rokah orožje proti nam, na vedo da je imamo tudi mi proti njim Ako začne proti Italijanom bojkot, pri pišejo naj to goriškemu magistrata in vladajoči kliki! Mi se boja z Italijani prav nič ne bojimo. Nepostavnosti ob volitv i v Gorici — Imamo priče, da niso hoteli ma-gistratovci mnogim izročiti izkaznic. Odslov- Ijali so ljudi z besedami: Vi niste v imeniku. Neki delavec, ki je bil vpisan v volilni imenik, je šel na magistrat v nedeljo dne 12. t. m. Rekli so mu: V' i niste vpisan. Ker je pa mož vedel, da je vpisan, šel je na magistrat spet v pondeljek. Rekli so mu spet: Vi niste vpisan. Mož jim je sedaj celo povedal številko, pod katero je vpisan, a pomagalo ni nič. Šel je na dan vvlitve zjutraj spet na magistrat in prosil rekoč, da hoče voliti za Marani-ja, Še-Ie pri teh besedah so se m a-gistratovci nekoliko sprijaznili,, a izkaznice mu še zdaj niso zaupali.fl Na dnn vol iva ob l1/? pop. mu priueHe nekdo na dom izkaznico ter mu zapiše na glasovnico: Francesco M a r a n i. Vprašamo, ali ni tako ravnanje naravnost vnebovpijoče? Za vse to imamo priče. Prosimo vse zavedne Slovence, naj nam naznanijo vse take slučaje, da storimo potem lahko potrebne korake. Grda p ulična demonstracija. — »Kaj res hočejo goriški Italijani, da se povrnejo časi iz leta 1897?“ Tako smo se sinoči povpraševali, ko smo gledali umazano poulično demonstracijo, prirejeno na čast dr. Maraniju, ki je bil izvoljen državnim poslancem. Človeku se mora gabiti, da goriško italijanstvo izliva na tak grd 'način svojo jezo nad nami goriškimi Slovenci ter na tak nekulturen način slavi svojo zmago. Koj po 8. uri zvečer se je bliskoma raznesla vest, da bo bakljada na čast dr Maraniju. Okoli 9. ure se privali na Triavnik. in v Gosposko ulico »cvet" goriškega italijanstva. Godba je igrala, ognjegasci so nosili goreče baklje, spredaj in zadaj se je valila pa množica goriških rene-gatov in regnikolov, ki so na grd način dajali duška svoji jezi in sovraštvu do nas Slovencev. Godba je igtala samo znane za nas Slovence (žaljive pesmi, množica, katere je bilo v sprevodu okoli 1500, pa je na najnesramnejši način psovala Slovence. Slišali smo Fora i ščavi Viva 1’ Italia I Abbasso Kopač 1 in celo viva republika! ter razne druge psovke, katere si bomo dobro zapomnili. Peli so seveda znani »Marameo". Vmes so se slišali tudi celo zelo markantni klici: Abbasso la banda 1 Viva polenta I Najbolj odlikovali so se laški študentje, goriška fakinaša ter razne druge pijane barabe. Raz oken so z robci mahali s hiš raznih zagrizencev, od katerih se je najbolj odlikovala družina trgovca Orzana, katerega so Slovenci obogatili. V sprevodu so nosili tudi zastave. Zastavo je nosil tudi znani tiskar renegat Obizzi, ki je na vso moč vpil in razsajal. Naši agrarci so vse pri njem tiskali. Slovenci si moramo tudi tega renegata zapomniti. Na Travniku so tudi Slovenci peli. Za Italijane je bila ta bakljada prava sramota I Samo izzivanje, sramotenje, blatenja ter ščuvanje iiaradnost proti narodnosti. Nižje niso mogli pasti. S tem so pokazali. S tem so pokazali, da še vedno delajo čast culukahoml Obračunati bo treba korenito! Ali se ne več ne spominjajo goriški laški trgovci, kak huronski krik so zagnali leta 1897 proti slovenskemu časopisju ter se bali, .da bodo morali svoje štacune zapreti? In taki časi se spet približujejo! Prav! Ako je njim to po volji, zakaj bi ne bilo nam! Slovenci, bodimo pametni! — Smrtna kosa. — V torek zjutraj 14. t. m. je po mučni bolezni v 67 letni staresi; mimo v Gospodu zaspal Anton Š ta n ta krčmar v Mirnu. Bil je to mož junak v poklicu, zvršujoč svoje stanovske dolžnosti vedno vestno in točno, kot vojak, kot hlapec, prevoznik pri »barki** in slednjič kot občinski obhod-dnik. Kar je pa najbolj povdarjnti, bil je eden izmej onih redkih katoličanov, kateri se ne sramujejo vedno in povsod kazati svoje versko prepričanje. Zlasti pa je bil pravi krščanski oče svoji družini. N. p. v m.l Lep pogreb vreden tacega moža, je bil danes zjutraj. Pogreba seje udeležilo tudi kat. del. društvo z svojo zastavo in občinsko starešinstvo. Občni zbor hranilnice in posojilnice v Čepovann bode v nedeljo 26. t. m. ob 3. urah popoludne. Dnevni red po pravilih. Odbor. — Zlato verižico je zgubila gdč. poštna upraviteljica v Mirnu, in sicer na poti od topničarske vojašnice do Mirna. Kdor jo je našel, naj jo izroči na pošti v Mir.-u, kjer dobi primerno-nagrado. Prilma ..Primorskemn Listi" št. 20z dne 16. laja 1907. Kdo je skušal kmetu pomagati 7 Večjega slepila si ne moremo misliti, kakor je trditev Gabrščekove »Soče", da je narodno-napredna stranka »prava kmečka stranka". Saj ni ta stranka za našega kmeta prav nič storila, marveč delo za kmeta še ovirala. Eden izmed njenih prvakov se je celo izjavil, da kmetu sploh ni več pomagati, Gabršček pa je pred leti razkladal v „Soči“, da se loti njegova stranka najprej organizacije trgovcev in obrtnikov, potem pa veleposestnikov in delavcev. Kmet naj bi prišel zadnji na vrsto! Kmeta so tolažili z obljubo, da mu bodo pomagali, kedar bodo imeli večino v deželnem zboru I Ta stranka pa ni le nič sama za kmečki stan storila, njeno glasilo „Soča“ je celo podirala. Preobširno bi bilo, če bi hoteli vse navesti, kar je „Soča“ uganjala proti nilekarnicam, kmečkim posojilnicam in drugim zadrugam. Oglejmo si le nesramno gonjo narodno-naprednega glasila proti »Centralni posojilnici" in proti „Goriški zvezi". Obe ti sta za kmeta velike važnosti in obe ti je »Soča" nesramno napadla. Komaj je bila »Centralna posojilnica" ustanovljena, in že ji je skušala »Soča" izpodkopati kredit in zaupanje. Sedanji načelnik narodno-napredne stranke Gabršček je v »Soči“ priznal, da „mesari »Centralno posojilnico" z naj večjim mesarskim nožem" I „Soča“ je šla v tej zločinski gonji proti tej zadrugi še dalje, govorila je celo o »švindlu" v »Centr. pos.“, o sleparjenju z »žlindro", češ, „Centr. pos.“ prodaja 16% žlindro za 18%. Te nesramne laži smo svo-ječasno že zavrnili in prave „žlindrarje“ razkrinkali. Odkod ta nesramna gonja proti slovenskemu denarnemu zavodu ? Odgovor je lahek I Odkar je spravila Gabrščekova stranka »Goriško ljudsko posojilnico" in »Trgovsko obrtno zadrugo" popolnoma v svoje roke, je zavladala v teh denarnih zavodih grda kapitalistična struja. Voditelji teh zavodov so že davno pozabili, da je Lil prvotni namen naših posojilnic ta, da se pomaga našemu kmetu in da se ga reši iz rok oderuhov. Glavni namen teh dveh narodno-naprednih zadrug ni več kolikor mogoče cena denarna pomoč našemu kmetu, marveč kolikor mogoče velik dobiček vlagateljev in članov, t. j. kapitalistov. In res sta obrestovali »Gor. lj. pos." in »Trgovsko-obrtna zadruga" večje stalne vloge tudi po 5 odsto, ko ni bilo menda kaj takega pri nobenem drugem slov. denarnem zavodu! Drugi denarni zavodi plačujejo od večjih n. pr. 10 tisoč kron presegajočih vlog navadno manj kakor od manjših vlog. Pri denarnih zavodih Gabrščekove stranke je to narobe! To je prišlo kapitalistom prav, ki so dobivali za take večje vloge celih 5%! In kaj še članarina! »Goriška ljudska posojilnica" plačuje navadno po G%, »Trg.-obrtna zadruga pa je obre-tovala deleže celo po 615%! Da morajo ti, ki iščejo pri teh zavodih denarne pomoči, vikoke obresti plačevati, je pač umevno in le naravna posledica visokih obresti, katere dobivajo vlagatelji in šlani, to je kapitalisti. Kdor je vzel v prejšnjih letih pri »Trg,-obrtni zadrugi" takozvane predujme, je moral plačevati obresti, ki so se bližale pravim oderuškim obrestim ; znašale so okoli 10%! Kapitalistom in tej kapitalistični struji narodno-napred-nih denarnih zavodov je na poti »C e ntra I n a pos o j i 1 n i ca". Zato je napadala in obrakovala »Soča" ta slovenski denarni zavod! Navedimo le par dokazov. Pred nekaterimi leti so se vršili med zastopniki „Centralne posojilnice" in drugimi oriškimi denarnimi zavodi razgovori o tem, a bi se zniiale izposojilom obresti ter nekoliko olajšalo breme dolžnikom. Proti temu znižanju obresti ste bili ..Goriška ljudska posojilnica" in ..Crgovsko-obrtna zadruga", torej denarna zavoda narodno-napredne stranke, ki se štuli zdaj ob času volitev za „ljudsko, pravo kmečko strankol Da bi pomagala našemu kmetu v njegovih denarnih stiskah, je bila »Centralna posojilnica" s prvim aprilom 1905 znižala obresti posojil na menice od 6 na 5V»°/0 in na vknjižbo od 5'/, na 570. Zdaj je bil ogenj v strehi. »Soča" je začela proti »Centralni posojilnici" razsajati in ljudstvo šuntati. Tako je n. pr. lani pisala: »Namesto da bi »Centr. pos." pustila pri miru obrestno mero ter si kaj prihranila za rezervni fond, je znižala obrestno mtro . . . Kaj mislijo n. pr. tudi Montu korkurirati ? Anti ne!. .. Le umazanost in mreelnost, uzmanje in nevoščljivost se jih drii — potem naj jim pa še kdo kaj zaupa ? Ta bi bil bedak !* Tu jih vdite, te kmečke pri- jatelje! Ker je bila »Centralna posojilnica" znižala obresti posojil ter skušala pomagati kmetu, zato ji je očitala »Soča" umazanost, nereelnost in še celo uzmanje! Kakor smo že omenili, so plačevali v prejšnjih letih dolžniki »Trgovsko-obrtne zadruge" od predujmov neznosne obresti. »Centralna posojilnica" ima zaslugo, da je »Trgovsko-obrtna zadruga" znižala te obresti. »Centralna posojilnica" je namreč uvedla s prvim novembrom 1905 posojila na mesečna odplačila v 5 letih, in sicer za vsakih 100 kron 2 kroni na mesec. Glasilo narodno-napredne stranke je sicer zopet razsajalo ter očitalo »Centrifugi" nereelnost, a »Trgov-sko-obrtna zadruga" je bila s tem vendar vendar prisiljena uvesti enak način amortizacije posojil in tako znižati obresti. To je storila 1. januvarja 1906. Čitatelji naj primerjajo poslovanje »Centralne posojilnice", katero vodi dr. Gregorčič, s poslovanjem narodno-na pred-nih denarnih zavodov, in jasno jim bo, kdo skrbi za kmeta, kdo za kapitaliste in svoj žep. Ni torej čuda, da je imenoval voditelj socijalistov na shodu v »Trgovskem Domu" narodno-napredno stranko kapitalistično stfranko. Saj so skoro vse vodilne osebe te stranke v tesni zvezi z »Gorško ljudsko posojilnico" in »Trgovsko-obrtno zadrugo", in sicer ali kot člani načelstva in nadzorstva s svojimi tan-tijemami in dietami, ali pa kot vlagatelji večjih vlog, ki jim nesejo do 5%. Smetano posnema seveda Gabršček s svojimi tiskovinami, reklamami in cenimi prostori v hiši »Gor. Ij. posojilnice" in v »Trgovskem Domu" ; dobro izhaja tudi pravni konzulent teh dveh denarnih zavodov, dr. Treo, s svojimi ekspenzarji in hitrimi tožbami, ki so spravile že marsikaterega kmetiča na boben. Le vprašajte Dornberžane! Mladi inteligenti dobe le malenkost, namreč diete za vsako sejo. Ni menda treba še posebej povdarjati, da »Centralna posojilnica" ne pozna ne diet ne tantijem in da delajo člani načelstva in nadzorstva brezplačno, kakor je pri slovenskih zavodih običajno ! Ker je v izkazanem čistem dobičku »Goriške Ij. pos." in »Trgovsko-obrtne zadruge" tudi mnogo kmečkih žuljev, zato se moramo dotakniti tudi »narodnih piruhov. Gabršček se je bahal, da so ti »piruhi" njegovo delo. Zato ga vprašamo: Koliko ljudskega denarjasože požrli njegovi piruhi, na dan z računi! Koliko plačujeGabršček za s v o j e st a no v a nj e i n z a svoje štacune v hiši »Goriške posojilnice" in v »Trgovskem Domu"? Na dan z računi, da spozna kmet požrtvovalnost načelnrka »prave kmečke stranke" ! * * * Druga zadruga, ki ima za našega kmeta veliko važnost, je »Goriška zveza". Ona ima med drugim tudi to nalogo, da priskrbljuje kmetovalcem po kolikor mogoče nizki ceni umetna gnojila, žveplo, vitrijol in druge kmetijske potrebščine. Tudi to zadrugo, ki ima namen podpirati kmečki stan, je Gabr. »Soča" napadala in sumničila. Ko je dobila »Gor. zveza" od vlade za ustanovne stroške 6000 K, je pisala »Soča", da je škandal, da trosi vlada tisočake v take svrhe. Kakor je podtikala »Soča" v prejšnjih letih »Centralni posojilnici" sleparjenje z »žlindro", tako je obrekovala z enako podlostjo tudi »Goriško zvezo". Tako n. pr. je pisala: »Tista »Goriška zveza" vabi zopet kmetovalce na »žlindro"! Opozarjamo kmetovalce, da se nikar ne dado uloviti na limanice jetične »Goriške zveze“, ker imajo druga reelnejša pota, da pridejo do dobrega kmetijskega blaga". S takim obrekovanjem „Go-riške zveze" je delala „Soča“ reklamo za neko domačo firmo, ki je dala Gabrščeku za oglase in reklamne notice že marsikako kronico. jTo je ista firma, koje nekdanji družnik je pred leti pisal v Ljubljano to-le pisemce: 17 odstotne žlindre nimamo; imamo pa na prodaj 15 do 16 odstotno žlindro. Sicer pa to nič ne dč; o tem blagu nihče ne razume, in Vi jo torej lahko prodajate kot 17 ali 18 odstotno blago. To je tista historija o ..žlindri"! Gabrščekova „Soča" pa je v svoji podlosti in perfidnosti očitala švindl „žlindro“ ..Centralni posojilnici" in kasneje ,.Goriški zvezi", ker je hotela škodovati tema slovenskima zadrugama, ki z žlindro ne iščeta lastnega dobička, marveč skušata po svojih močeh le našim kmetovalcem pomagati. Videli smo, kako so skušale zadruge, katere vodi dr. A. Gregorčič, pomagati na- šemu kmečkemu ljudstvu. Videli smo pa tudi, kako krepko se je v denarnih zavodih narodno-napredne stranke razvijala kapitalistična struja, kako brezvestno je „Soča" ovirala delo za kmeta. In zdaj se drzne ista „Soča“ naše kmete slepiti s trditvijo, da je naroduo-napredna stranka „prava kmečka stranka"! Kmečki volilci so 14. maja obračunali korenito s temi hinavci! 200.000 K — „prisle-parili". »Slogini" poslanci so se — prizadevali mnogo let, da bi prišlo pobiranje državne užitnine in njenih naklad v deželno ali vsaj v državno upravo. Dokazovali so, da dežela in občine bi imele v tem slučaju od užitnine veliko večje dohodke od onih, katere so do tedaj dobivale od zakupnikov. Napredna stranka. kateri sta načelovala dr. Tuma in Andrej Gabršček, je napadala radi tega »Slogine" poslance ter jih je imenovala »slep a r j e" ljudstva. Skupnemu prizadevanju »Sloginih" poslancev in deželnega zbora se je posrečilo, da je država vzela v svoje roke pobiranje državne užitnine ter deželnih in občinskih doklad na državno užitnino. Poskus, da bi dežela dobila to pobiranje, se je izjalovil po prizadevanju in v veliko veselje napredne stranke in njenih voditeljev, dr. Tume in Andreja Gabrščeka. Prvi je izjavil v javni seji deželnega zbora, da ne pripusti, da bi dežela pobirala užitnino in njene naklade v škodo slojev, od katerih je odvisna usoda napredne stranke. »Slogini" poslanci ostali so v očeh napredne stranke in njenih privržencev »s 1 e p a r j i", ker so obečavali deželi in občinam od pobiranja državne užitnine ter deželnih in občinskih naklad v deželni ali državni upravi dobičke katerih napredna stranka ni hotela pripoznati. Zdaj imamo pred očmi uspehe, ka-terejje doseglo pobiranje užitnine v državni upravi za 1.1905-1906. Povedali smo že ob raznih prilikah, da za leto 1905 je prineslo pobiranje užitnine v državni upravi deželi dobička 160.000 K. Ker je bilo po besedah liberalnih voditeljev vse do-tično dokazovanje »Sloginih" poslancev le »s 1 e p ar s t v o“, smemo reči, da leta 1905 je bilo „p r i sl e p a r j e n o* na užitnini za deželo 160.000 K. Uradni podatki za leto 1906 nam kažejo, da dežela je imela od naklad na užitnino dohodka 678.555 K in to pri nakladi od 120% na državno užitnino od vina, mošta in mesa. Pri enaki nakladi leta 1904 dobila je dežela od zakupnika na ime naklade naklade na užitnino le 479.316 K. Razlika znaša 199.239 K ali okroglo 2 0 0.00 0 K. Ta znesek so pridobili deželi .Slogini" poslanci s svojim postopan.ein glede užitnine in deželnih naklad, oziroma, ker so »Slogini" poslanci ljudstvo Je sleparili, ko so govorili o večjih dohodkih, je ta znesek deželi »p r i s 1 e p a r j e n". Naravno je, da pošten človek zaničuje sleparstvo; ali če je .sleparstvo" že tako jasno in pošteno, kakor v tem slučaju, moremo le reči iz globočine hvaležnega srca: Bog živi naše „sle- j parje" iu »sleparstvo" naših poslancev, a vrag naj pogrezne na dno pekla napredne sleparje (brez ušesc) in napredno sleparstvo (brez ušesc). Dr. Peter Laharnar prijatelj ljudstva! Proti dr. Laharnarju so liberalci vprizorili hudo in ostudno gonjo z lažmi in obrekovanjem. A vse liberalne spletke smo razkrinkali brezobzirno in tako dosegli, da je postal položaj za Štreklja brezupen. Liberalci so uvideli, da zmaga Laharnar. Zato so se poslužili drugega slepila. Zrezali bo se tržaški in goriški liberalci. Goriški priporočajo Štreklja, tržaški so t zadnjem trenntku postavili Gregorina, ki naj bi vzel Laharnarju nekaj glasov. Tako upajo doseči ožjo volitev, v kateri bi oboji liberalci s socialnimi demokrati združili svoje glasove proti dr. Laharnarju. Zakaj ao liberalci nasprotni Laharnarja? Zato, ker kandidira dr. Laharnar na krščanskem programa, ker je in bo deloval povsodi na temelju katoliške vere. Zato gredo liberalci v boj proti dr. Laharnarju. Ker pa teh vzrokov nočejo priznati, so si pa izmislili vzrok, češ da je deloval dr. Laharnar v škodo ljud- t. siva. Da to ni resnica, nam dokazuje to, ~ da se ga ljudstvo še danes povsod spo- r minja kot dobr nim občanom. °‘ K temu sklepu je nagnilo starešinstvo dejstvo, da je spoznalo v Vaši preblagorodni osebi “ svojega pravega očetovske- ta g a p r i j a t e 1 j a, ki je na svojem u-prevažnem mestu kol c. k. okrajni lJe glavar v smislu obstoječih postav, I50 (ki so izdelane v dobrobit državlja- ')C' nov), vse svoje moči v to p o- eti svetil, da je z naj večjo v n e-na mo skrbel za blagor prebivalstva v svojem okraju ter ščitil njega pravice na v s e o-strani. ra Podpisano županstvo, kateremu je starašinsivo naročilo, da preskrbi rof ter Vašemu Preblagorodju odpošlje tjo diplom, ki naj bi spominjal Vaše™1 Preblagorodje na udanost (gorjanskih) '(ft-Občinarjev do Vaše osebe, izpolnuje to svojo nalogo z največim veseljem, ca, pristavlja pa še željo, da bi Bogeij dal, da bi se Vaše preblagorodje zopet kmalu vrnilo v našo po-krajino, kjer neizrečeno potre- jj_ bujemo mož, katerim so potrebe našega ljudstva popolnoma znane in katerim gori srce za blagor tega ljudstva. Županija v (Gorjanskem) ra-dne 8. novembra 1901, (Lud. Štrekelj I. r.) j*? Da si je dr. Laharnar s svojim po- izstopanjem pridobil zaupanje tudi drugod, ^r~ nam dokazuje dejstvo, da t>ta se dva uplivna moža komenske občine, takratni ,a. župan Josip Švara in podžupan Gabrijel Gaspari obrnila na Laharnarja, ko je bil že več ko pol leta v Černovicah. Ra In ta jima je bil s svetom takoj na strani 'o-ter se je v posebnem pismu k sklepu iz- )C. javil sledeče: cu „Pri ministerstvn naj potem pod- 1 pira zadeTO z vso vnemo najsposobnejši ,tn in najboljši naš državni poslanec. T_ Vsekako želim v korist komenske en občine in velikega dela Krasa Vam najboljši uspeh". Tako je dr. Laharnar vedno bil na o-strani slovenskega ljudstva na Krasa ter 'ni si je bil tudi, kakor razvidno, v svesti ln visoke naloge državnih poslancev. ^ Mož torej, ki je vedno bil prijatelj ljudstva, ho tudi dober državni poslanec! Zato volivci, 23. t. m. volite dr. Petra La-*g harnarja I