časopis kolektiva industrije motornih vozil Tudi mi smo kovači svoje sreče Konec leta je in v navadi je, da še pred uradnimi bilancami preletimo rezultate dela v minulem obdobju. Pustimo tokrat poluradne številke za naslednjo priložnost in se za trenutek pridružimo razmišljanjem o vsebini problemov, s katerimi smo se spoprijemali in skušajmo našteti vsaj grobe obrise nalog za prihodnje leto. O množici težav v iztekajočem se letu ne gre razglabljati, težiščna ugotovitev pa je, da v letu 1984 ni bilo intenzivnega izvajanja sprejetih sanacijskih programov. Pogoji gospodarjenja in kriteriji gospodarske politike so se toliko spremenili, da so v veliki meri razvrednotili izhodišča sanacijsko razvojnega koncepta avtomobilske dejavnosti, žesprejetemu programu prikoliške dejavnosti pa so v veliki meri razrahljali finančno konstrukcijo, za nameček pa zavrli izgradnjo življenjsko nujnih kapacitet nove proizvodne tehnologije. Ce k temu dodamo zaostrovanje razmer na tujem trgu, katerega eventualni izpad domači kupec ne more kompenzirati, je vsa■ resnost položaja prikoliške dejavnosti na dlani. Rešitev? Pospešena realizacija revidiranega, novim razmeram prilagojenega sanacijsko razvojnega programa! V kolikor se v novi sezoni — po mafu 1985 nimamo kaj iskati — ne bomo pojavili s tehnološko povsem novim programom prikolic, bomo v težavah kot skakalec v troskoku, ki v zadnjem skoku poskuša popraviti slab odriv in poprejšnja skoka. S še bolj dramatično prispodobo bi lahko ponazorili razmere v avtomobilski dejavnosti. Prvotni koncept je po tisočkratnem seciraju moral doživeti tako imenovane »radikalne« spremembe. To pa pomeni, da bi bilo nujno najmanj enako radikalno dopolniti oz. spremeniti okvirno pogodbo z Renaultom, nad čemer se naš partner ne navdušuje in vsaj v tej zadevi kljub strašanskim naporom vodstva IMV in organov slovenskega izvršnega sveta ne beležimo bistvenih premikov. Uvodnik Kurirja si ne more vzeti pravice napovedovanja bodočnosti, vendar ne bomo presegli meja pristojnosti, če podčrtamo nevzdržnost takšnega stanja, katerega gordijski vozel je treba presekati takoj, ne čimprej. Preveč težav smo v preteklosti že prebrodili, da bi se ustrašili tudi povsem novih poti nadaljnjega razvoja avtomobilske proizvodnje. Najbolj pomembno je poiskati dober in dolgoročno obetaven razvojni program, za katerim bo stal ne le kolektiv, pač pa tudi interes slovenske in ne nazadnje jugoslovanske skupnosti. In spet smo pri največjem problemu: nimamo dovolj časa, saj že štiri leta stopicamo na mestu. Vprašajmo se še, če smo sami dovolj naredili, da bi odpravili vsaj tisto skupino problemov, ki so sad našega lastnega slabega dela? Vsiljuje se lakoničen odgovor: smo in nismo! Smo, ker smo marsikje naredili več z manj ljudmi, ker beležimo boljše izkoriščanje zmogljivosti, zmanjšujemo porabo materiala in izmet, izboljšujemo kvaliteto. Smo tudi zato, ker znamo »imvejčani« vsi zagrabiti, kadar je potrebno, kar dokazujemo prav v teh dneh. Nismo, ker se vsepovsod da narediti še več, kot smo naredili, ker včasih trošimo čas in denar za odpravljanje težav, katerih vzro-čnike bi morali mnogo bolj dosledno odstranjevati (tudi če gre za ljudi), ker nekateri med nami — k sreči le majhno število — ne ločijo samoupravne demokracije od na ozkih interesih temelječih (anarho)liberalnih manir. In še bi lahko naštevali, pa ne zato, da bi si z izpovedjo morda olajšali vest pred koncem grešnega obdobja. Prav nasprotno: ozrimo se vase in okoli sebe ter uprimo s prstom na vse slabosti. Le če bomo sami pospravili pred svojim pragom, bomo lahko terjali pomoč in razumevanje družbene skupnosti, ki mora biti prepričana, da materialne in moralne naložbe v ta kolektiv ne bodo splavale po vodi. l/se preveč je objektivnih težav, da bisi kdorkoli upal nalagati težko pridobljena sredstva v kolektiv, ki nezbujazrezul-tati podkrepljenega vtisa zrelosti in sposobnosti. Zato bo leto 1985 nova priložnost za dokazovanje in ne bi smelo biti med nami takega, ki ne bi hotel te priložnosti izkoristiti. Tudi jutri, ko si bomo segli v roke in si zaželeli veliko sreče v naslednjem letu, ne pozabimo, da je človek sam kovač svoje sreče. SREČNO! w 10. redna seja delavskega sveta SOZD Poudarek javni razpravi! Delegati delavskega sveta SOZD so 14. decembra med drugim na pobudo strokovnih služb in koordinacijskega sveta ZS IMV obravnavali predlog sprememb rokovnikov za priprave in izvedbo referendumov za sprejem vrste samoupravnih splošnih aktov kot podlage za nadaljnjo samoupravno preobrazbo IMV v SOZD. Delegati so tudi odločno podprli ugotovitve s skupne seje vodstev OOS, delavskih svetov in poslovodnih delavcev, ki so dan poprej kritično ocenili dosedanji potek javne razprave o osnutkih aktov. Čeprav so vsi delavski sveti potrciili rokovnike, so le v EDO Razvojni inštitut,TOZD PAP Brežice in v TOZD PO Mirna v celoti uresničili začrtane naloge. Drugod so zadevo le načeli, v večimi primerov pa so se »organizirano« prepustili čakanju (čemu, saj so bili rokovniki povsem jasni!?) Kakorkoli že, javna razprava zamuja več kot mesec dni, zato je nujna odložitev referenduma na primernejši rok v januarju 1985. Določil ga bo delavski svet SOZD na seji pred koncem tega leta. Bolj kot sam datum referenduma (pred organi družbenopolitične skupnosti smo prevzeli obveznost, da ga bomo izpeljali najkasneje v januarju 1985) je pomembna javna razprava, ki mora dati strokovnim službam dovolj vsebinskih pripomb za oblikovanje dokončnih predlogov. Žal tega doslej ni bilo, razen v omenjenih primerih, zatopaso bili predlagatelji deležni kopice posplošenih pripomb, da osnutki niso dobri. Takšne očitke je težko sprejeti, saj je bila večina predlogov pripravljena že spomladi, osnutek pravilnika o delovnih razmerjih jebil objavljen v Kurirju maja, osnutek pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in razvidu del in nalog pa v Kurirju štev. 18. Delavski svet je odločil popravljanje roke za javno razpravo, ki bi se morala zaključiti z zbori delavcev 22. decembra, v TOZD PA pa zaradi izjemnih proizvodnih razmer do 29. decembra. Pravna služba mora dobiti bistvene pripombe najpozneje 27. decembra, po tem datumu pa le izjemno. (opomba uredništva: v času izida te številke bo javna razprava že zaključena, zato bodo nekatere ugotovitve v tem času neaktualne) Spričo množice osnutkov aktov, ki bodo v javni razpravi in v različnih stopnjah sprejemanja, so delavci v časih kar zmedeni. Zaradi tega v tej številki (sredina) objavljamo pregled aktov, ki jih bomo delavci sprejemali decembra letos in v januarju 1985, bodisi na referendumih, zborih delavcev ali na sejah delavskih svetov. Delegati so opozorili, daje potrebno vsebinsko izpopolniti določila pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v zvezi z minulim delom in to še pred javno razpravo. Posebej kritično so ocenili odnos poslovnih delavcev do te problematike, saj so se omenjenega posveta 13.* decembra kljub vabilu, ki gaje podpisal predsednik KPO, udeležili le Vlado Bahč, Jože Gabrič in Ciril Pustavrh. Če bi bilo prvič, bi si lahko mislili,da gre za naključje. V nadaljevanju so delegati obravnavali dokaj obširen dnevni red. Razpisali so nadomestne volitve za delegate iz DSSD SOZD, ker je redno izvoljenim prenehalo delovno razmerje. Volitve bodo 15. januarja 1985. Namesto Staneta Žagarja, ki mu je prenehalo delovno razmerje, je delavski svet imenoval v Svet srednje šole tehniških in zdravstvenih usmeritev »Boris Kidrič« tovarišico Marto Pureber, delavko Izobraževalnega centra IMV. K temu dodajmo še imenovanje delegatov IMV v Poslovno skupnost proizvajalcev motornih vozil Jugoslavije in komisije za popis sredstev sklada skupne porabe (oboje v okvirjih). Pod točko delegatska vprašanja in odgovori so delegati ponovno terjali uraden odgovor na vprašanje o prodajni problematiki v prikoliškem programu. Na to vprašanje, zastavljeno na 7. seji DS SOZD, morajo odgovoriti v pisni obliki strokovneslužbe DO Adria na naslednji seji. Delegat iz razvojnega inštituta je opozoril na zahtevo delavskega sveta EDO RI, naj KPO pojasni zadeve v zvezi z zadržanjem 40. čl. starega (še veljavnega) pravilnika o razporejanju čistega dohodka, ker so že potekli roki za ukrepanje izvršnega sveta SO Novo mesto. Tudi o tem bo govor na naslednji seji. Glede na to, da je dosedanjim delegatom IMV v Poslovni skupnosti proizvajalcev motornih vozil Jugoslavije potekel mandat, je delavski svet SOZD imenoval naslednje delegate za prihodnje mandatno obdobje: Skupščina skupnosti: Izvršilni odbor: Odbor za standardizacijo: Odbor za normativno dejavnost: Odbor za statistiko in publikacije: Božo Kočevar Blagoje Simonovič (nam.) Ciril Pevec Anton Kordiš Goroslav Čič Zdenka Vukmanovič Komisija za popis sredstev sklada skupne porabe: Brane Štrumbelj DO TA — predsednik Mojca Špringer DO TMEA — članica Vlasta Štangelj DSSD SOZD — članica Priznanja inovatorjem Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto je v sodelovanju z izvršnim svetom skupščine Novo mesto, občinsko konferenco SZDL, občinskim sindikalnim svetom, občinsko konferenco ZKS, občinsko konferenco ZSMS in medobčinsko gospodarskozbornico letos že sedmič podelila diplome in nagrade najuspešnejšim inovatorjem, raziskovalcem in mentorjem, ki so s svojim delovanjem prispevali k nadaljnjemu razvoju iznaj-diteljskega in raziskovalnega dela v občini Novo mesto. Letos je bila podelitev v prostorih IMV. Podeljenih je bilo 24 nagrad za inovatorsko in razvojno raziskovalno delo, dve nagradi za mentorskodelozmladimi in ena nagrada za raziskovalno delo mladih. Iz IMV sta bila dva nagrajenca, Jože Osojnik in Ivan Gazvoda, oba iz Tovarne avtomobilov. Jože Osojnik, ki je na delovnem mestu samostojnega tehnologa — defektanta v Proizvodnji III., je prejel diplomo in nagrado za izpopolnjevanje varilnih priprav in orodij pri izdelavi karoserij in pločeVinskih elementov podvozja. V letu 1983 in 1984 je predlagal več kot 30 inventivnih predlogov, ki so večidel že realizirani. Ivan Gazvoda, vzdrževalec orodij in priprav v oddelku za vzdrževanje in skladiščenje orodja, je prejel diplomo in nagrado za vrsto prilagoditev različnih orodij in priprav ter s tem zmanjšal za mnoge rezervne dele odvisnost od uvoza pri vzdrževanju orodij in priprav. Obema nagrajencema iskreno čestitamo. KORDIŠ ATNON EDO RI Jože Osojnik prejema nagrado od podpredsednika skupščine občine Novo mesto. Z velikimi napori do okvirjev šasij za nove prikolice V TOZD Proizvodnja avtomobilov imamo v svojem proizvodnem programu tudi proizvodnjo kovinskih delov za potrebe prikoliške proizvodnje. Glavnina teh delov tvori podvozje prikolice. Boj za obstoj na zahtevnem zahodnem tržišču avtomobilskih stanovanjskih prikolic terja stalno spremljanje in uvajanje novih dosežkov v tehnologiji proizvodnje. Zavedajoč se krize in cen pogonskega goriva za motorna vozila, ki narekujejo drugačen koncept gradnje avtomobilov, ki morajo biti predvsem lažji,smote-mu primerno prilagodili težo prikolic. Zmanjšanje teže prikolice zahteva veliko konstrukcijskih sprememb, kernesmeta trpeti trdnost in vzdržljivost. V sklopu sprememb za zmanjševanje teže prikolic je tudi sprememba podvozja prikolice. Če želimo, da bo vsak del podvozja dajal optimalne rešitve, torej da bo dovolj močan pri najmanjši teži, je potrebno temu primernoskon- struirati vsak del, ki ima temu prilagojeno obliko, to pa pogojuje zahtevnejšo izdelavo z orodji. Zaradi enostavnejšega in hitrejšega prehoda na novo šasijo se je 1MV povezal z zahodnonemškim partnerjem firmo AL-KO, s katero že več let uspešno sodelujemo. Sodelovanje temelji na skupnem načrtovanju in proizvodnji šasijskih elementov. Razvojni inštitut je bil zadolžen,da pripravi tehnično tehnološko dokumentacijo za proizvodnjo v IMV. Pri tem pa je prišlo do vrste problemov in težav, ki v končni fazi izredno povečujejo stroške uvajanja in na koncu tudi proizvodnje. Te težave so pri nabavi materiala, ker domači proizvajalci ne morejo zagotoviti ustrezne kvalitete niti predpisane dimenzije pločevine, uvoz pa tudi ni sprejemljiva rešitev. Drugi problem so orodja, ki smo jih morali zaradi neustrezne konstrukcije v celoti predelati in prilagoditi potrebam proizvod- S seminarja o orodnih strojih Univerza v Mariboru (Visoka tehniška šola, VTO Strojništvo) je v sodelovanju z evropskim informacijskim inštitutom za gospodarske znanosti iz ZRN ter inštitutom Euro Marketing Pariš organizirala trodnevni seminar (od 1. — 3. 10. 1984) na temo: REŠEVANJE PROIZVODNIH PROBLEMOV Z NO-VORAZVITIM1 OBDELOVALNIMI STROJI IN ORODJI. Fleksibilna avtomatizacija in integracija vseh proizvodnih elementov je bila osnovno težišče vsebine predavanj. Obravnavana so bila vsa glavna obrezovalna področja struženja, rezkanja, vrtanja ter brušenja. Izbrani strokovnjaki so nam z dvajsetimi referati ter filmi prikazali tehnološke rešitve izdelanih problemov s pomočjo novih obdelovalnih tehnologij, novih CNC obdelovalnih strojev in rezalnega orodja iz 168 vodilnih zahodnoevropskih tovarn orodnih strojev in orodij. nje. V osnovi nedodelana razvojna tehnologija nam je ob večjih stroških podaljšala čas uvajanja proizvodnje in tako še danes niso odpravljeni problemi, katerih v redni proizvodnji sploh ne bi srečali. Vendar smo z velikimi napori in požrtvovalnostjo delavcev v presernici in na Suhorju ter pripravljalnimi službami TA uspeli zagotoviti proizvodnji prikolic nove Aktivnosti sindikata šasijske elemente pravočasno, čeprav na račun večjih stroškov. V prihodnje moramo čimprej odpraviti znane pomanjkljivosti zmanjšati proizvodne stroške in maksimalno poenotiti naše proizvode s proizvodi AL-KO, da bomo lahko kooperacijske odnose še popestrili in tako ponudili proizvodnji prikolic in kooperantom kvalitetne dele po sprejemljivih konkurenčnih ceneh. SPASENKA LAZAROV TOZD PA I O kurir Čeprav so bila vsa predavanja zelo zanimiva in poučna, je po kvaliteti izstopalo predav-naje o dvigu produktivnosti s SPK keramičnimi orodji tovarne FELDMUMLE AG PLOHINGEN, ZRN. Pravna področju odrezovalnih orodij so keramične plošče veliko prispevale k dvigu produktivnosti, predvsem po zaslugi silicijevega nitrida, ki dosega enake natezne trdnosti kot jeklo, po trdoti pa ga precej prekaša. Zaradi tega se lahko zaradi manjše obrabe rezalnega roba poveča rezalna hitrost. Danes se lahko že 80% vseh orocTij zamenja s keramičnimi. Ni potrebno posebej poudarjati pomembnosti tega seminarja, ki naj bi se ga tudi v bodoče udeleževali, saj je potrebno držati stik z novimi obdelovalnimi tehnologijami. Vodstvu TOZD Proizvodnja avtomobilov in DO Tovarna avtomobilov gre zahvala, ker sta podpisanima omogočiti udeležbo na seminarju. IVICA RADOJČIN ANDREJ KOŠAK, dipl. ing. Oris vseh aktivnosti sindikata bi terjal veliko besed. Zato naj na kratko povemo, da smo bili delavci aktivni na mnogih področjih, bodisi da je šlo za udarniško delo v proizvodnji, začasne premestitve iz »pisarn« v proizvodnjo, urejanje delitve osebnih dohodkov, skrb za socialni položaj delavcev in drugo. Nanizajmo le nekaj aktualnih zadev, ki so še pred nami. Koordinacijski odborOOZSje na sejah ugotovil, da aktivnosti v zvezi s sprejemanjem in razpravami samoupravnih aktov za dokončno oblikovanje SOZD, ki so življenjskega pomena za delavce, ne potekajo po sprejetih rokih. Nujno je zato vse napore usmeriti k aktiviranju vseh subjektov in uresničevanju že zastavljenih nalog. Kot ste lahko zasledili v tej številki, je sindikat naj-odgovorneje poklical k akciji in uresničevanju lanskoletnih sklepov o nadaljnjem samoupravnem organiziranju IMV v SOZD. Pred nami so redni letni članski sestanki OOZS po TOZD in DSSD, ki bodo izvedeni do konca tega leta. Letne konference OOZS v DO bodo sklicane do 10. januarja 1985. Letna seja koordinacijskega odbora SOZD bo po dogovoru sklicana pred 20. januarjem 1985, ki bi obenem bila tudi problemska, s težiščem na problematiki sanacije IMV. Sindikat je ugotovil, da je letošnje srečanje z upokojenci 10. januarja 1984 naletelo na izreden odmev in odobravanje ne samo med upokojenci temveč tudi med vsemi delavci IMV, zato dajemo pobudo da ta srečanja postanejo tradicionalna. Novoletnih praznovanj bodo najbolj veseli naši otroci. ZPMS Novo mesto bo tudi letos pripravila sprevod po Glavnem trgu in obdaritev otrok po krajevnih skupnostih. Žal zaradi izgube v našem kolektivu ne formiramo sklada skupne porabe, iz katerega bi lahko po prošnji ZPMS prispevali 130din nazaposlenegavta namen. Zato smo zaprosili Občinski svet ZSS za posojilo 50 starih mio din, katerega bomo do m;ija 1985 vrnili iz sredstev članarine. Ininr Iz Deinzeja O ČEM IN KAKO BOMO ODLOČALI Razpredelnica zgovorno priča, da je pred nami zelo zahtevna samoupravna naloga. Resda so javne razprave, bolje rečeno priprave na januarsko odločanje o navedenih samoupravnih aktih trajale že od pomladi, ko smo odložili referendum o sprejetju statutov in pravilnikov o inventivni dejavnosti, a smo prav v decembru imeli veliko dela z javnimi razpravami, ki ponekod še niso povsem zaključene. Pred družbenopolitično skupnostjo prevzeta obveznost, da bomo s sprejetjem potrebnih samoupravnih aktov najpozneje v januarju 1985 zagotovili formalne pogoje za priglasitev nove organiziranosti IMV, morda pa še bolj izredno visoki stroški eventualnega organiziranja dveh referendumov v kratkem časovnem obdobju, nas silijo v združitev odločanja večjega števila aktov. Nekateri tozdi bodo v še težjem položaju kot drugi, na primer Commerce, ki bo referendumsko odločal o desetih aktih. Zaradi tega se moramo kar najbolj zavzeti, da bomo zaključek javne obravnave pa tudi predrefe-rendumsko obdobje izkoristili za preučevanje in tolmačenje morebitnih nejasnosti v svojem ožjem delovnem okolju. Resnično se moramo zavzeti, da bo slehernemu med nami povsem jasno, o čem bo na glasovališču odločal. V nasprotnem primeru bi kaj lahko doživeli neuspeh. To pa bi pomenilo prekinitev procesa konstituiranja SOZD IMV, na čemer temeljijo vsa izhodišča sanacijsko razvojnih konceptov. V tem smislu nekoliko manj zahtevna naloga je sprejetje pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o razvidu del in nalog. Kljub temu je čimprejšnje sprejetje pravilnika o delovnih razmerjih velikega pomena, saj z njim urejamo množico vsakdanjih razmerij in odnosov, ki so bili doslej dokaj nedorečeni in konfuzni. Točen datum referenduma bomo objavili po sejah delavskih svetov v prvi ja-' nuarski številki, v Kurirja pa bomo dali vsa nadajjnja navodila v zvezi z glasovanjem. r s I s I s I N I S * s I s I s I s * * v I s I s * N I S I s \ s I N I N *> I I V I I S I I s > I s I s I s I N I S I s I s ’/jr> mm * Mm * mm m Mm a Mm m Mm r mm m Mm M MM M MM M Mm M MA M M MM M1 mmMMMM' MM M MM A r MM M MM m MM M MM m mm m Mm r M MM M M T M MM M’ M M M MM M M M M MM M MHm O N O < 2 2 O ti < “5 cc o S Z a CC m a. < I O n cc >o o n LU (/) a. n h >co CL a. n ■eE > O X LU L_ ž < cc 1— SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKT u) O (/) C/5 O EDO Rl LL O N O 1- ul o N O 1- o N O h- o (0 o o N O i- U. o N O 1- o N O 1- o N o t- O N O 1- □ N O 1- a N o h a o S LEGENDA: R — referendum ’ ' \ \ \ ZD — zbor delavcev j \ \ N DS — delavski svet TOZD — DSSS d* Mm m Mm 'mmmmm V M Mm M M m M MM M A mm m mm m MM M MM M MM M MM A r Mm m mm M MM M MM M MM M M T M MM M M ir m mm m mA m m mm jr a M M" MM M I N Glasno in konkretno o nedisciplini! V preteklosti bolj sramežljivo, v zadnjem času pa čedalje glasneje odmevajo opozorila in zahtev?, naj tudi v Kurirju poimensko spregovorimo o kršilcih delovne discipline. Nekatera glasila delovnih organizacij imajo to že v navadi, zato tudi naš poskus ne bo nekaj novega, čeprav bo komu vzbudil pomisleke. Morda pa je tudi prav, saj bodo nemara tudi »grešniki«, katerih imena bodo zapisana, globlje dojeli nepravilnost lastnega ravnanja. Navsezadnje človeku ne more biti vseeno, ali je njegovo početje ostalo zapisano v zapisniku, ki bo obležal v arhivu, ali pa bo s črnim na belem objavljeno v glasilu. Da ne bi bilo nepotrebnih očitkov iz drugih tozdov in delovnih organizacij, smo v TOZD Proizvodnja avtomobilov sklenili, da bomo prebili led. Zato navajamo kršilce in izrečene ukrepe v našem tozdu v oktobru. Ukrep prenehanja delovne-ga razmerja je bil zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti izrečen: Vlasti Brajdič, Dušanki Škedelj, Mariji Švigelj (še ni dokončen), Mirku Cerjancu (še ni dokončen), Branku Kosmaču, Nadi Tramte in Niku Mušiču. Ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta: Vidosavi Marjanovič in Čedu Janjiču. Ukrep razporeditve na druga dela in naloge za dobo enega leta Miru Radjenoviču. Ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo šestih mesecev Ivanu Mlinarju in za dobo treh mesecev Dragu Šajetoviču in Zlati Florjančič. Javni opomin so dobili: Nada Kovačič, Ivan Gorup, Srečko Udovč, Jožica Grivec, Branko Rogič in Vladimir Zupin. Torej skupaj kar 19delavcem. Podatek, s katerim se ne kaže pohvaliti, čepirav resnici na ljubo niti približno ne izkazuje dejanskega obsega negativnih pojavov. Nedvomno pa je res, da danes manj kot včeraj gledamo skozi prste kršilcem delovne discipline. Vprašanje zakaj je vsekakor odveč! VEKOSLAV KAPLAN TOZD PA Koordinacijski odbor RS ZSS zalMV Kot ste lahko zasledili iz sredstev javnega obveščanja, je ob zadnjem obisku predsednika ZSS Marjana Orožna, podpredsednice Francke Her-ge in člana predsedstva Jožeta Sintiča na predlog Marjana Orožna ustanovljen Koordinacijski odbor za informatiko in pomoč razreševanja problematike SOZD IMV v ZS. Odbor deluje pod predsedovanjem člana predsedstva RS ZSS Jožeta Sintiča, člani pa so predsednik republiškega odbora Ivan Kramar, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko Jože Mozetič, predsednik OS ZSS Novo mesto Janko Goleš in predsednik K. O. OOZS SOZD IMV Čedo-mir Negovanovič. Namen formiranja tega koordinacijskega telesa je v tem, da bi se skozi to obliko RS ZSS in sploh sindikat najbolj učinkovito vključeval v vse oblike sanacijskih prizadevanj. Naloga odbora je medsebojno informiranje in koordiniranje skupnih akcij sindikata na vseh nivojih od republike, regije, občine do aktivnosti OOZS znotraj SOZD IMV. Zadnja seja je pokazala, da je tak način dela dober, česar pri ostalih družbeno političnih organizacijah ne moremo zaslediti. Namestnik predsednika KPO IMV Franci Borsan je podal informacijo: o prizadevanjih vodstva IMV za zaključek razgovorov z R. N. U. R., in ostali problematiki. Nadaljejete-kla beseda o vprašanjih vodstvenega in vodilnega kadra, pokrivanju lanske in tekoče izgube, pomanjkanju obratnih sredstev, nizkih OD in pritožbah delavcev IMV na sodišlu združenega dela v Novem mestu. Iz širokega spektra problematike si je koordinacijski odbor zastavil naloge in zadolžitve, kijih mora učinkovito izvajati. Akcijska konferenca OOZK IMV Proizvodnja I. V razpravi o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ smo v OOZK IMVProizvodjal. poudarili nekaj karakterističnih problemov iz našega okolja. Več razpravljalcev je kritično ocenilo naše usmerjeno izobraževanje, predvsem nujen praktični del v proizvodnji, ki poteka preveč neorganizirano in brez pravih programov. V razpravi so udeleženci grajali ne dovolj izostreno odgovornost, za katero se skrivajo posamezne strukture, tako da neposredno odgovornost za svoje delo občuti le delavec za strojem. Prav tako je več članov razpravljalo o problemu premočnega administriranja, ki je v naši delovni organizaciji zavzelo kar kritično zgornjo mejo. Veliko kritike je bilo izrečene na račun slabe informiranosti. Za dobre samoupravne odločitve pa je pogoj dobra in pravočasna obveščenost članov kolektiva. Več razpravljalcev je kritiziralo organizacijo proizvodnega dela učencev usmerjenega izobraževanja ter potek pripravništva po končanem šolanju, ki bo moralo dati delavca sposobnega za samostojno delo. LJUBO SKUPEK TOZD PA Proizvodnja I. f ~^ Povprečni OD v Jugoslaviji 21.000 din Povprečni čisti osebni dohodek zaposlenih Jugoslovanov je maja znašal 21.290 dinarjev, sporoča zvezni zavod za statistiko. V gospodarstvu je bil 21.082, v negospodarstvu pa 22.383 dinarjev. Povprečni OD je bil maja letos za 6.201 dinar višji kot v enakem mesecu lani, v tem času pa so se cene povišale za 51,3 odstotka. Največji osebni dohodek je bil v Sloveniji (25.240 din), najmanjši pa v Makedoniji (17.153 din). Največje osebne dohodek so imeli delavci v cevovodnem transportu na Hrvaškem (42.994 din), v cevovodnem transportu v Vojvodini (40.078), v slovenskem višjem in visokem šolstvu (40.958 oziroma 40.C) 16 din), v elektrogospodarstvu ' Slovenije (39.328) in družbeni pravobranilci Slovenije (38.403 din). V istem času so imeli delavci v kovinskopredelovalni industriji na Kosovu 10.109 dinarjev povprečnega osebnega dohodka. po Delu. Uspešen preizkus zrelosti Zaključek leta se približuje hitreje, kot si želimo tisti, ki bi radi izpolnili čim več obveznosti, sprejetih za to leto. Med temi je gotovo tudi proizvodnja avtomobilov. Ko smo oktobra naredli obračun proizvodnje, smo bili enotni, da brez skupne akcije in vključitve vseh delavcev IMV ne bomo kos nalogi. Pred nami je bila obveznost do Renaulta, za katerega smo bili dolžni po planu do konca leta izdelati in odposlati še 4.800 vozil, in za domačo prodajo, za katero naj bi predali najmanj 2.000 vozil R 4, 400 vozil R 18 in 200 dostavnih vozil. Za uresničitev teh nalog pa je bilo nujno zaposliti manjkajoče delavce v proizvodnji in vzbuditi večjo motivacijo pri delavcih in povprečno dnevno proizvodnjo, ki je bila manj kot 120 vozil na dan, dvigniti na povprečno 140 vozil v novembru in 160 v decembru. Tu pa je premik, v katerega niso bili povsem prepričani tudi največji optimisti. Vendar so se pričakovanja uresničila. Prekoračitev plana v novembru za 170 vozil in dvig proizvodnje na povprečno 150 vozil na dan nam je dalo še več zaupanja v lastno moč in pre- pričanje, da smo sposobni narediti tudi tako velike premike. Seveda moramo biti realni in priznati, daje to povečanje proizvodnje plod skupnega prizadevanja vseh delavcev v IMV. Vsak je s svojim udarniškim delom neposredno v proizvodnji doprinesel k skupnemu uspehu in zato je prav, da se tega uspeha veselimo vsi. Da to ni enkratni uspeh, pa dokazuje delo v decembru. Prerazporejeni delavci iz drugih tozdov in DSSS so si že pridobili določene izkušnje, zato so rezultati v decembru še boljši. Danes lahko že zagotovo trdimo, da bomo sprejeto količino za december, to je 3520 vozil, izdelali in predali, to pa pomeni, da bo povprečje dnevne proizvodnje 160 vozil R 4, optimisti pa lahko upamo, da bo še nekaj več. Dokazali smo, da sta taka organizacija in način dela uspešna, zato je prav, da o podobnih usmeritvah razmišljamo tudi za naslednje leto, ko se od nas pričakuje še več. Globoko sem prepričan, da zmoremo še več, to pa bomo dokazali še z boljšim in kvalitetnejšim delom ter z večjo produktivnostjo. Naj oh tej priložnosti izrazim priznanje vsem sodelavcem za uspešno delo v tem letu in zaželim vsem še več skupnih in osebnih uspehov v novem letu 1985. VLADO BAHČ TOZD PA INFORMACIJA S športno-rekreativnimi aktivnostmi se v Novem mestu lahko ukvarjate tudi v zimskem času. IMV ima za svoje delavce organizirano takole: torek, četrtek — 20h — 21 45 telovadnica osnovne šole Grm (odbojka, košarka, rokomet, splošna rekreacija), sreda — 17h — 19h kegljanje na kegljišču Loka (štiri steze), sreda — 15h — 19h streljanje v mali dvorani športne dvorane Marof. Ko bodo ugodne snežne razmere na Gačah — smučarskem centru ROG, bo dnevno vozil ski-bus in sicer: odhodi iz Novega mesta (hotel Kandija) ob 8h, 10h, 12h, 13h, odhodi .s smučišča ob 9h, 1 lh, 13h in 17h. Dnevna karta za žičnico na Gačah stane 300,00 din, poldnevna karta pa (od 9. do 13. ure ali od 13. do 17. ure) 200,00 din. Otroci do 15.leta imajo popust. Več o možnostih za šport in rekreacijo bomo pisali v Informatorju. V________________________________________________/ Regres! V naših TOZD so delavci prepričani, da v dolenjski regiji zbirajo denar za naš letni regres. K tem razpravam smo dolžni pojasnilo. Res je, da sta bili zastavljeni dve akciji preko sindikata in to za zbiranje sredstev na posebnem računu pri medobčinskem svetu ZSS in sicer za: 1. socialno ogrožene delavce kot enkratno socialno pomoč in 2. za regres delavcem z najnijžjimi OD za vse DO in TOZD v regiji, ki ne formirajo skladov skupne porabe in nimajo sredstev za namene. Moramo povdariti, da so bili enkratne socialne podpore deležni tudi naši delavci, saj je bilo v ta namen izplačanih 138 starih milijonov din. Akcija zbiranja sredstev za regres pa je v celotni dolenjski regiji po sklepu medobčinske in občinskih svetov ZSS bila ustavljena. Zbrana sredstva so ostala na računih delovnih organizacij. Vsem, ki so pokazali pripravljenost pomagati IMV četudi akcija ni bila realizirana, izrekamo zahvalo za razumevanje. Korak naprej v družbeni prehrani V prizadevanjih za izboljšanje prehranjevanja delavcev med delovnim časom v SOZD IMV smo delavci v družbeni prehrani v začetku tretjega tromesečja zastavili nekaj ciljev, katere smo v glavnem tudi uresničili. Osnovno vodilo vseh prizadevanj je bilo zagotoviti vsem delavcem predvsem topel obrok in kot nadomestilo manjšo izbiro hladne malice. Zaradi preobremenjenosti jedilnic je bilo nujno usposobiti še eno jedilnico, s čimer smo znatno skrajšali vrste čakajočih, kar je pri skopo odmerjenem času za malico zelo pomembno. Razdeljevanje tople malice smo uspeli nekoliko izboljšati tudi z dodatno nabavo krožnikov in jedilnega pribora. Jedilnice smo nekoliko olepšali z zavesami, dogovarjamo pa se, da bi od ene novomeških slikarskih kolonij dobili nekaj slik. V letošnjem letu smo uredili tudi novo centralno skladišče, opremili pralnico za potrebe družbene prehrane, nabavili nekaj tehnične opreme in opravili vrsto manjših, a pomembnih del. Pomembno je, da smo večino del opravili z delavci znotraj DO, tudi opremaje bila izdelana doma, mnogo tudi iz odpadnega materiala, kar je znatno pocenilo celotno izvedbo. V želji, da bi bile naše jedilnice odslej prijetnejše, poskušamo pritegniti k sodelovanju vse, ki se poslužujejo naših uslug. Ne bi nam smelo biti vseeno, kakšno mizo in prostor pustimo svojemu sodelavcu. Potrebno je res zelo malo dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje, prepričanje, da znamo biti kulturni, pa je veliko vredno. MARJAN JAMNIK DSSD DO STORITVE Blesteč vzpon Ni veliko ljudi v našem kolektivu, ki bi vedeli, da je IMV pokrovitelj Atletskega kluba Novo mesto. Zal so časi takšni, da tega pokroviteljstva ne moremo izraziti z večjo pomočjo športnikom, med katerimi so zrasli atleti jugoslovanskega merila. Eden teh je jnladi srednje-progaš Robert Šikonja. Ime, ki do nedavnega ni bilo znano širšemu krogu ljubiteljev kraljice športov, danes že veliko predstavlja. Kdo je ta mladi fant? Robert Šikonja je letos maturiral na Strojni tehniški šoli v Novem mestu, hkrati pa dosegel tudi največ, karlahko v jugoslovanskem merilu doseže športnik: postal je članski prvak J ugoslavije v teku na 800 m. Svoj največji športni podvig doslej je dosegel v Sarajevu, kjer je pred letom dni že osvojil dva naslova državnega prvaka, a v mladinski konkurenci. Tedaj so ga izbrali za najuspešnejšega mladinca prvenstva in tako mu je ob zaključku pripadla čast, da je ob zvokih himne spustil z droga državno zastavo. Na mladinskih balkanskih igrah je pozneje osvojil srebrno medaljo v štafeti 4 x 400 m. Letos je prvič nastopil v članski konkurenci in že osvojil naslov državnega prvaka ter se uvrstil v državno re- Obvestilo Obveščamo vas, da sta Dolenjski muzej in Jakčev dom odprta za vse obiskovalce od 9. do 17. ure. Ob ponedeljkih je muzej zaprt. Dolenjski muzej prezentanco. V troboju Španije, Italije in Jugoslavije je za več kot 2 sekundi izboljšal osebni rekord in osvojil tretje mesto terpri tem premagal tudi finalista lanskega evropskega mladinskega prvenstva. Šikonja je najboljši atlet v skupini tekačev na srednje proge, ki jo je zasnovala Atletska zveza Šlovenije v okviru timskega projekta, ki skrbi za napredek slovenske vrhunske atletike. Ker je mlad tekmovalec s kratkim stažem, velja za najobetavnejšega jugoslovanskega tekača na 800m. Njegovi cilji v prihodnji sezoni že presegajo državno merilo. Šikonja le v štirih nastopih letošnje sezone ni zmagal, glavni dosežki pa so naslednji: 1. mesto na članskem prvenstvu SFRJ v teku na 800 m 3. mesto na troboju Španija— Italija—SFRJ 1. mesto v finalu Atletskega pokala Slovenije 1. mesto v finalu APS za srednje šole usmerjenega izobraževanja 1. mesto na republiškem članskem prvenstvu 1. mesto na mednarodnem mitingu v počastitev dneva rudarjev 1. mesto na republiškem preglednem mitingu pred prvenstvom Slovenije 4. mesto v finalu APS v teku na 400 m Robertov talent, pridnost in vztrajnost veliko obetajo slovenskemu in jugoslovanskemu športu. Prav bi bilo, če bi se tudi IMV kljub težavam zavzel, da bi Robert in njegovi mladi tovariši imeli boljše možnosti za napredovanje. Včasih se da tudi z malo volje veliko narediti. Luknja v zavesti Tudi tisti člani kolektiva, ki bi v boljših časih, kot so današnji, dobili spoštovanja vredno jubilejno nagrado, ne pomnimo rojstva znamenite luknje v cestišču na začetku Gubčeve ulice, nasproti naše obratne ambulante. Ni pomembno, kdo je njen oče, niti kdo bi moral biti njen pogrebnik (vsaj drugo bi si lahko bratovsko razdelila Cestno podjetje in IMV), pomembno je, da tudi z njo ohranjamo proslulo novomeško tradicijo: ne ukrepaj, dokler se ne zgodi nesreča! Začetek je bil kar dober, saj je pred leti vtaistoluknjozapeljal tovornjak, a mu ni uspelo zgrmeti v lakirnico prikolic. Prihaja zima, sneg, poledica... in lahko si obetamo, da se bo luknja končno uveljavila s svoji starosti spodobnim plenom. Delavcem v lakirnici, zlasti tistim ob koordinatnem stroju, priporočamo, naj se kdaj pa kdaj ozrejo k stropu hale. Morda jim bo prav tisti trenutek padel na glavo kak zajeten tovornjak. Takšnega prizora res ne gre zamuditi. Potem bomo pa dvignili prah, ropotali, pisali, terjali odgovornost in.... prah se bo polegel, na odgovornost namreč. Tako kot na primer takrat, koje na avtobusni postaji sredi Novega mesta avtobus zapeljal čez glavo otroka. Kaj, švicarski sir, naša zavest se lahko pobaha s pravimi luknjami. Zahvale Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega sinčka se iz srca zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata v materialnem oddelku TOZD Proizvodnja avtomobilov za izkazano sočutje in cvetje. JOŽE TURK TOZD Proizvodnja avtomobilov Materialni oddelek Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TA Proizvodnja III, skladišču orodja in OOS za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. IVAN VOVKO TOZD Proizvodnja avtomobilov Proizvodnja III. Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi moje drage žene Vide Klepec se zahvaljujem vsem sodelavcem in OOS Črnomelj za izrečena sožalja in podarjene vence ter pomoč. ALOJZ KLEPEC TOZD TO Črnomelj IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja vsakih 14 dni v 5500 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Čedo Negovanovič. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Zvone Pavlin (predsednik), Brigita Redek—Jeriček, Spasenka Lazarov, Danica Mezič, Rudi Dolenšek, Anton Longar, Anton Luzar in Ljubo Skupek. Izdajateljski svet: Marko Raikovača, Vida Rifelj, Vojko Grobovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenka Lazarov (predsednik). Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20. Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika. Tisk: Tiskarna Novo mesto.