Zgodnj a Katolišh cerkven list. >nica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. (JO kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za ¿etert letal gld. 30 kr. tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., zaeetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide I)anica dan poprej." Danica V Tečaj XXXII. V Ljubljani 28. svečana 1879. List 9. Papeieva enclKliha. (Konec.) Zato, častitljivi Bratje, ko nam je sedanji čas zro-Čena vlada vse Cerkve, kakor srno v začetku Svojega naj višega pastirstva narodom in vladarjem, ki jih divji vihar sem ter tje meče, pokazali zavetje, kamor naj se varno podajo; tako zdaj, pretreseni od naj hujši nasta-joče nevarnosti, v novo povzdignemo do njih apostoljski glas, in jih pri njih lastnem in pri deržavinem blagra le še zopet z vso živostjo prosimo, naj si Cerkev, tako vzvišeno zaslužno za očitni blagor kraljestev, za učenico sprejmejo in poslušajo. Io bodo naj prepričani, da koristi deržave in Cerkve so tako zvezane, cia kolikor se Cerkvi odtegne, toLko od podložnosti podložnikov in od gospostva veličanstvu odpade. Iu ker ved6, da Cerkev za odvernjerje socijalistiške kuge ima toliko moč v sebi, kolikor je nimajo ne svetne postave, ne zavračanja gospčsk, ne orožje vojakov; naj poslednjič to Cerkev zopet postavijo v taki stan in prostost, da bode svojo naj blagši moč v prid vesoljnega družbinstva človeškega vživati premogla. Vi pa, častitljivi Bratje, ki dobro poznate začetek in lastnijo nastajočih nesreč, vse dušno prizadevanje in natezanje na to obračajte, da se katoliški nauk v vse serca vsadi in jih globoko preaune. Delajte na to, da se že od naj mlajših let vsi navadijo s sinovsko ljubeznijo Boga ljubiti, in pred njegovim božanstvom sveti strah imeti, knezom in postavam pokoršino skazovati, poželenja krotiti, in red, ki ga je Bog ali v deržav-nem ali v dcmačem družbinstvu postavil, zvesto ohraniti. Verh tega se morate truditi, da se otroci katoliške Cerkve ne vpisujejo v nikakoršne brezbožne družbe in jim po nobeni poti ne služijo; veliko več naj z lepimi deli in v vsem početji s spodobnim obnašanjem kažejo, kako dobra in srečna bi bila človeška družba, ako bi posamezni udje dajali izglede poštenja in čednosti. Poslednjič, ker si socijalisti posebno izrmd rokodelcev in delavcev išejo družnikov, in take, ki se jim kje delati ne ljubi, z upanjem in obetanjem bogastva prav lahko privabijo; torej je primčrno družbe umetniške in delavske gojiti, in le te, postavi ene pod brambo vere, naj vse svoje družnike napeljujejo, da bodo s svojim stanom zadovoljni in pri svojem delu poterpežljivi, ter mirno in pokojno živeli. Nase in vaše djanja pa, častitljivi Bratje, naj pospešuje Bog, kteremu smo za vsega dobrega začetek in izid hvalo dolžni. — Sicer nas lastnija sama teh dni, v kterih se obhaja obletna slovesnost rojstva Gospodovega, povzdiguje k upanju, da je pomoč prav blizo. Novo rešenje, ki ga je Kristus o svojem rojstvu prinesel že starelemu io v naj skrajniši hujave skorej pogreznjenemu svetu, in mir, ki ga je takrat po angelih ljudčm rznanil, je tudi nam dati obljubil. Ni namreč prikrajšana roka Gospodova, da bi ne mogel rešiti, in ne obteženo njegovo uho, da bi ne uslišal. (Jz. 59, 1.) V teh blagovitih dnevih, Častitljivi Bratje, Vam in vernim vaiih cerkvd vošimo vso srečo in veselje in Delivca vsih dobrot živo prosimo, da naj se zopet ljudčm prikaže dobrota in ljubezen Zveličarja, našega Boga (Tit. 3, 4), ki nas je otčl naj hujšega sovražnika in nas prestavil v vrednost naj imenitniših sinov. In da se nam nagliie in popolniše želje Bpolnijo, tudi Vi z Nami goreče k Bogu molite, častitljivi Bratje; in kličite ob enem v varstvo blažene Device Marije od začetka Neomadežane, njenega ženina sv. Jožefa ter ss. aposteljnov Petra in Pavla, v kterih priprošnje imamo prav veliko zaupanje. — Med tem pa znamnje božjih darov, apostoljski blagoslov, Vam, častitljivi Bratje, vašemu duhovstvu in vernikom ter vsim narodom z naj veči priserčnostjo podelimo v Gospodu. Dano v Rimu pri sv. Petru, 28. grudna 1878. V pervem letu Našega papeštva. Papež Leon XIII. H obletnici «r. Očeta Leona JIMMM. Nekako tiho, boječe, brez šunsečih besed,, so bili nastopili sedanji sv. Oče Leon XIII, nič posebnega ni bilo slišati iz pervib avdiencij, iz pervega nagovora itd. Kadar pa se je pričelo delo za vesoljno Cerkev, se je jela razodevati tudi njih učenost in vsi imenitni darovi. Po pravici pravi ,.Katol. List": ..Kar je bil Leon I poganom in krivovercem, Leon X protestantom, — to je danes Leon XIII novošegnim poganom in otrokom reformacije." To priznavajo tudi oni, ki v rimskem prestolu hočejo viditi le naspotnike olike ter se ne branijo priznati, da sedanji naslednik sv. Petra je naj učenejši vladar v Evropi. In kaj zaterja ta naj učenejši poglavar v Evropi? Ravno ta mesec je rekel Leon XIII Škotu s Nimes-a na Francoskem: da po vsaki ceni je treba svet učiti katekizma, ki ne terpi katekizma, ker ga ne posni. Ravno ta škof, ki je v štirnajstih dnéb bil štirikrat pri av. Očetu o Leonu XIII, med drugimi prelepimi besedami pravi, da so dobri, poterpežljivi, priserčni kakor kaka mati, pa stanovitni in odločni kakor kak poglavar... Io ta ljubeanjiva mati, ta odločni poglavar hoče svet učiti katekizma; rekel je omenjenemu škofu, ko je bila beseda o preslavni encikliki, v francoskem jeziku : „Ce n' est qu' une leçon de Catechisme". (To je še le en sam pou* v katekizmu.) In priporočil je namestnik Kristusov temu kakor drugim škofom : „II faut catéchiser à tout prix le monde, qui ne support pas le catéchisme, parce qu' il ne le connaît pas. (Treba je po vsaki ceni učiti svet katekizma — keršanskega nauka — ki ne terpi katekizma, ker ga ne pozni.) V teh besedah je velik nauk za vse delavce v vinogradu Gospodovem, kakor ne manj za vse vérnike, posebno za take, ki ne znajo katekizma, — keršanskega nauka, in se najbolj za tiste, ki si domišljujejo, da ga znajo, ne znajo ga pa ne... izgledi bogoijubnih otrok iz vsih časov kersansiva• II. 3. Zveličana Armela. (Dalje.) Armelica je stanovala daleč od vasi; vendar je od svojega sedmega leta hodila vsak dan k sv. maši in je pri sv. maši vselej molila z veliko pobožnostjo. Takrat, ko je že morala ovce pasti, je dajala svoj kruh družim pastiricam, da so še njeno čedo vračale in varovale med tem, ko je šla k sv. maši. Kakor o druzih svetih otrocih, se tudi o njej bere, da je večkrat šla na kak samoten kraj in je na skrivnem molila ta čas, ko so se druge deklice kaj igrale. Nekega dne je šla spet na tak samoten kraj molit. Tu najde križec, na kterem je bil Zveličar. Z veseljem ga pobere, ga poljubuje in se tako resnobno zamisli v terpljenje Jezusovo, da se začne milo jokati. Kar naenkrat pride nedolžnemu otroku brez lastnega zadolženja hudobna misel, naj križa nikar tako ne časti, marveč naj ga na tla verže pa pohodi. Zdi se ji, da ji ga hoče nekdo iz rok iztergati, ona pa ga terdno in stanovitno derži. Kdo drugi, kakor hudobni duh jo je nadlegoval, hudobni dub, ki kakor rujoveč lev divja okrog in zijd, da bi požerl koga, če mogoče, na j raj še nedolžnega. • Armela se je silno ustrašila te hudobne misli, ker je mislila, da je velik greh. Ni ga imela miru, dokler pri spovedi vsega ne pove. Ko pa mašnik zvedo, kako 3e je te misli ustrašila in kako zelo ji je bila zoperna, jo tolažijo in podučijo, da s to mislijo Boga ni čisto nič razžalila, ker ji je bila tolikanj zoperna. Se le to jo je utolažilo. Kakor za plačilo hrabro premagane skušnjave ji je od takrat dodelil Duh Božji prav posebno pobožnost do terpljenja in smerti Jezusa Kristusa. Do takrat še ni natanko poznala bolečin, ktere je Jezus za ljudi preterpel. Na onem križicu je vidila vpervič, kako je bil Zveličar ranjen na rokah in nogah in na strani. Te petere rane je odsihkrat v veliki časti imela in velikokrat molila pet očenašev in pet češena-marij ter še več druzih molitev k časti peterih r4n Gospodovih. Tako je rastla od dne do dnč, od leta do leta v pobožnosti in keršanski popolnosti. Sama nam je nekterc reči razodela, ker ji je b;lo zapovedano: „Ko se zjutraj prebudim (je med drugim povedala), veržem se v naročje Božje ljubezni, kakor otrok v očetove roke. S postelje vstanem, da Njemu služim, in svoje dela oprav- ljam, da bi Njemu dopadla. Kadar imam čas moliti, pokleknem in klečč v Njegovi pričujočnosti govorim ž Njim, kakor bi Ga s telesnimi .očmi pred seboj vidila. Vsa se Mu darujem in prosim Ga, naj se zgodi nad menoj Njegova volja in naj nikar ne pripusti, da bi Ga čez dan le količkaj razžalila. Pri vsem početji je moj namen, le Jezusu dopasti. Naj imam še toliko in še tako težavnega opravila, vendar Jezusa ne zapustim. Storim, kakor kdo, ki ga v pogovoru z dobrim prijateljem drugih kteri obgovori. Prijatelju ne oberne herbta, tudi ne gre od njega strani, temuč nagne glavo, ter ga posluša in se berž zopet k svojemu ljubemu prijatelju oberne, da ž njim naprej kremlia." Polagoma se je tako privadila pričujočnosti Božje, da so jo vse stvari in vse še tako navadne opravila spominjale na Stvarnika in jo tako rekoč priganjale k molitvi. Viditi jc bilo, da so njene misli več v nebesih, kakor na zemlji. Naj povem nekaj izgledov, da boste vidili, kako je delala, in kako bi morali tudi vi! Ko je zjutraj z malo iskrico velik ogenj zanetila, je rekla: „Oh, moj Bog! ko bi Ti ljudje sami ne branili, kako naglo bi Ti v njihovih sercih enak ogenj zanetil!" — Ce je vidila zvestega psička, ki svojega gospoda nikakor noče zapustiti in se mu za drobček kruha zna stotero prilizovati, je zaklicala: „Ljubi Bog! tudi jaz hočem tako; tudi jaz Ti hočem biti zvesta in nikoli se ne umakniti od Tvoje strani, ker me vsak dan z novimi dobrotami obsipaš." Če je vidila krotke in mirne jag-njiče, ki se dajo striči in klati, da še ust ne odprejo, je koj mislila na naj krotkeje Jagnje Božje, ki je bilo zaklano za naše grehe. Ko je gledala, kako se drevesca dajo šibiti in pripogibati in še veliko morje nikoli ne prestopi svojih bregov, je klicala: „O moj Bog! zakaj vendar še jaz nisem tako voljna in pripravljena, da bi se dala voditi od vsakega spodbudka in navdihovanja sv. Duha; o dodeli, da tudi jaz nikdar ne prestopim mej Tvoje svete volje!" Zdelo se ji je, kakor bi imela vsaka stvar perst kazavec, ki ji kaže pot proti Očetovemu domu! Zato je večkrat rekla: „O Božja ljubezen, kako znaš mojo nevednost nadomestiti! Jaz sem uboga dekla, ki ne znam ne brati ne pisati; pa v Tvojih stvareh mi kažeš tolike čerke, da mi je le treba pogledati in učim se, kako si ljubeznjiv!" Nasledek toliko svetih misli in neprestane molitve je bil krasen šopek najlepših čednosti. (Konec sledi.) Tri podobe. III. Nova maša. Kaj danes vse k Lazarjevim hiti? Io Lazarjeva hiša? Pobeljena je, duri so popravljene, pohišje prenovljeno, snažno očejeno. Prevesel sedi oče Lazar za mizo in kakor srebern zvonček doni radosten glas zda] zdaj že 20 Ičt stare Mine. To mora kaj posebnega, kaj nenavadnega biti! Pač res — Lazarjev gospod, posvečeni mašnik, pripelje se danes domu; zdaj, zda] mora voz priderdrati; brat Tone šel je že včeraj z vozom po gospoda. Novomašnik je v vasi, in to bi ne veselilo vseh vaščanov, posebno domačih in sosedov? Zato hiti vse vkup, da bodo novomašmka vidili, prejeli od njega blagoslov in kak spominek. Kako pač blagrujejo očeta Lazarja! Res, take sreče nima vsak. Kako si je žele drugi očetje, kako si jo voščijo matere; pa kaj, ni jim dana; zato jo pa poštenemu Lazarju vsi iz serca privoščijo, saj je mož veliko terpel; naj se zdaj veseli, naj zdaj za svoje voljno prestane toge dobi nekoliko od-škodbe že na zemlji. Pet let je minulo, odkar je umerla mati, veliko se je pri hiši spremenilo: oče se je postaral, osivel, prešnje preveliko terpljenje se zdaj telesu močno pozni, malo ima moči v udih, nepripraven je za težje dela; ena noga mu peša, sicer ga ravno ne boli, pa ga vendar noče več prav nositi. Deklica je odrasla in je čversta gospodinja, mlaji sin mu vse podeia. Janez pa je novomašnik: tedaj poncs družine, še v*6, ponos cele fare. Ravno derdrd voz proti hiši in pelje domu novoposvečenca; lej, kako ljudje stiskajo glave in šepetajo; očetu je beseda zastala, roka se mu trese, solza veselja se mu sveti v očesu. Janez je že stopil v sobo, suh je, pa veselega obraza, plamtečih oči in blazih potez v obličju. Obnaša njegova kaže, da se zavčda svojega svetega poklica, — in vendar, kako je prijazen in priljuden, za vsacega ima dobro besedo, za vaacega posebej vesel pozdrav. Vsi pokleknejo in novoposvečenec jih mora blagosloviti. Skrivnostna tihota nastane v sobi, slovesno se glasč blagoslavljajoče besede iz njegovih ust, posebno ginjenost naznanjajo, razpete roke se mu nekoliko tresejo. Bla- {¡oslov je podeljen, — ljudje odhajajo domu s prav ve-iko zadovoljnostjo. Ostali so domači sami; vprašanja in odgovori si aledč do terde noči, — določuje se potrebno zastran nove maše, v štirih dneh jo bo pel. Do zdaj se je v ta namen že veliko pripravilo: voliček in teliček v hlevu, trije ovni v ovčjaku, več kokoš in rac na dvorišču — vse to se mora te dni po-klati. Kuharice kuhajo, pečejo, vrejo; fantje pripravljajo, okinčujejo in postavljajo mlaje pred hišo, pred du-hovšnico in pred cerkvijo — vse hiti, vse dela, vsakdo se hoče vsaj nekoliko tudi djansko te slovesnosti vde-ležiti. Janez je te skerbi drugim prepustil, sam molitve opravlja in premišljuje svoj stan. O vzvišenega namena, o veličastne naloge 1 Darovati Gospodu nekervavo daritev sv. maše, biti spovednik, posrednik med Bogom in ljudmi, oznanjevati besedo Božjo. O moči presegajoče moč angeljev! Kteri angelj more spremeniti kruh in vino v telo in kri Gospodovo? Kteri angelj more le enemu grešniku najmanji greh izbrisati? Nobeden, nobeden! In duhoven.... Janez premišljuje to visokost; želi imeti ljubezen serafinov, spoznanje kerubinov, gorečnost in čistost nebeških duhov, in moli: „O Gospod, glej na mojo pomoč, hiti mi pomagat! Sam nisem nič, sam ne promorem nič; v Tebi pa vse! Res, le Tebi darujem vse svoje dušne in telesne moči, um, voljo, serce, jezik, roke, noge, sebe vsega! Ne dopusti, da bi se kterikrat pregrešil zoper Tvojo sveto voljo; ne dopusti, da bi kdaj onečastoval Tvoje sveto ime, da bi bil kdaj slab dohoven! Raji koj zdaj, v tem hipu umerjem!" Tako moli in premišljuje, Bog pa mu vliva v serce pogumnosti in tolažbe, ter ga s svojo milostjo krepi za sveti stan. Nedelja je že prišla. Dom novomašnikov je poln cvetja, zelenja, šopkov, vse je živo in veselo. Vsi svatje so se zbrali. Male deklice imajo svoji nedolžnosti pri-mčrno belo oblačilo, device prekrasne vence, žene, možje in fantje se ponašajo v najlepših oblekah, vsak si je sa novo mašo kaj novega napravil. Lepe šopke imajo pripete na persib, čedno sversteni so prišli v duhovsko hišo po ženina. To so se duhovni že napravili, da svojega novega brata spremijo k pervemu in nsj svetej-semu opravilu. Ura bije devet, zvonenje in pokanje naznanja vsej fari, da nostopi zdaj novomašnik pot v cerkev in k oltarju ondi pervikrat darovat samega Božjega Sina nebeškemu Očetu. Počasi se giblje procesija svatov, duhovnov, nsjsadnji on, novi mašnik, kteremu velji vsa slavnost današnjega dneva. Obilns množica ljudstva je nagnječena v cerkvi in pred cerkvijo, vse je tiho, vse vpira oči le na en kraj; novomašnik počasi stopa, glavo ima nekoliko naklonjeno, zatopljen je v premišljevanje, komaj opazi, koliko ljudstva se je sbralo k novi maši. Stopi v cerkev: orgije sadonč v mogočnem soglasju in krepki glasovi sapojč, lepo pozdravico: „Novomašnik, bod' pozdravljen!" Čudno zadenejo ti pozdravi gospod Janezovo serce, v spoštljivem strahu, v sveti ljubezni se mu obraz žari, oko solzi. Novomašnik je pri air ar ju, ves prešinjen od svetosti opravila, ktero zdaj pričenja. Z zaupno prosečim glasom zapoje: „Veni, sancte Spiritus! Pridi, sveti Duh!" naj bi ga on navdajal, razsvitljeval. Sledi pridiga in sveta maša. — Ne bom popisoval gorečih besedi pridigarjevih, ne navdušenosti poslušalcev, ne občutkov novomsšnikovib, ko je poslušal pridigo, ko je maševal, ko je pervič der-žal v rokah Stvarnika nebes in zemlje.... Rečem le, da po dokončanem svetem opravilu so šli iz cerkve vsi ginieni, vsi so terdno sklepali res verni 06tati, spoštovati sveti duhovski stan, če bi se tudi kterikrat dobil kak nevreden duhoven, ljubiti duhovne, naj jih zaničujejo neverni ljudje, kolikor in kakor koli; obetali so, da tacih zaničevalcev še poslušati ne bodo hoteli, saj zasramovaje očeta se pregrešč nad celo družino, zasra-movaje duhovne se pregreše nad vsemi vernimi. Dan nove maše je minul hitro; ker novomašniku ni bilo všeč, da bi se gostovalo še celo noč in drugi dan, razhajali so se svatje še o pravem času vsak na svoj dom. Vsi pa so bili enih misel, da tacega veselja še niso doživeli; blagrovali so novomašnika in njegovo družino, in mu vošili božjega blagoslova in veliko vspeha v njegovem stanu. Janez je bil kakor v morju svete radosti, ker se je vse lepo doveršilo in spolnile so ae mu želje, ktere je goji! v sercu od perve mladosti. Le še eno željo je hotel spolniti, tudi že pčt let staro, ali bolj prav, obljubo dano materi na smertni postelji, in potem ponovljeno na njenem grobo. To stori koj v ponedeljek. V kapelici na pokopališču opravi černo mašo sa ranjco mater. Vsi domači in veliko drusih je bilo pričujočih. Po sv. maši gre na materin grob, poklekne in priserčno moli---- Poslednjič konci, rekoč: „Mati, spolnil sem vam storjeno obljubo; zdaj pa še Vi spolnite svojo in res prosite Boga za me, naj me vodi po vseh potih mojega življenja, in mi daje moč, da bom goreč in vreden delavec v vinogradu Gospodovem!1 Miren vstane in odide. Te tri v glavnih obrisih resnično is življenja vzete podobe vam podajem, dragi Slovenci, da se boste ve-dili tolažiti v hudih, žalostnih časih; da bote spoznali, kako malo je pač vredno vse na svetu, bodi si bogastvo, ali čast, ali karkoli in kolikega spoštovanja je vreden duhovski stan; sploh pa, da razvidite veliko moč, dobroto in potrebo sv. vere, in toraj naše sv. kstoliške Cerkve, kteri bodite vedno hvaležni otroci. Spisal bogoslovec ljubljanski l. 1873. *) *) Enaki spisi, kakor je pričajoči, ali kakor je bil nn-krat o Jerici Jugovičevi, veliko pripomorejo v blašenje sere; torej bodi Slovencem priporočeno, da bi pridno obdelovali tako polje. Vred. Ogled po Slovenskem In dopisi. iS Ljubljtne. (Iz "pastirskega lista.) Pastirski list premilgosp. kneza škofa je dan v slovenskem in nemškem jezika, kakor navadno, pa vsak ima svojo pot Slovenski se pričenja oziraje se na mnogotere prehode revšine, ki stiskajo sedanje človeštvo, zlasti na pomanjkanje pri delavnem in nbožnišem ljudstva; pa na bolnike, vojske itd. Toda kogar Bog ljubi, ga tepe; to je skusil slepi Bartimej ob potu. Ker je imel upanje v Jesusa, ga je Gospod ozdravil. In kaj je zagledal? Ne le nebo in semljo, temuč tudi svojega Odrešenika in Zveličarja pred seboj! — Iz tega viši pastir prestopijo na ljubezen, ki je znamnje pravih Jezusovih učencev, in ki se samore razodevati posebno tudi v postnem času. Posledojič priporočujejo dve posebno znameniti ljubljanski napravi ljubezni: hiralnico in dekliško airotišnico. V nemškem jeziku je pastirski list obernjen na sedsnje verske okolišine in potrebe in podučen zlasti za slaboverce in brezvčrce. Evangelij nam kaže pred jerihunškimi vrati slepega človeka, ki je beračil. Jezus Nazarečan je šel memo, revežu se zbudi upanje do visokočešenega Sinu Davidovega in kliče za usmiljenje. Jezus, ki so ga že preroki za čudodelmka naznanovali, mu reče: „Lej, tvoja vera ti je pomagala", in vidil je ozdravljeni obširno stvarjenje Vsemogočnega; pa kar je neskončno veče in više: vidil je tudi Veličastnega, odsvit Očetov, včlovečenega Sinu Božjega, začetnika življenja, od kte-rega vsi ljudje imajo življenje. Od tistih dob je bilo tudi njegovo duhovno oko odperto za Bogd in za naj viši spoznanja. — Oberne se nadalje do sedanjih slepcev. „Koliko jih hodi po potih življenja, kteri kaj bistro in globoko s telesnim očesom gledajo v nezmerne daljave, — na duhu pa so slepi, da ne pojamejo resnic, ki se jim same vsilujejo, večnega cilja življenja, ki je prav pred njimi, ne spoznajo, Začetnika in Spolnovalca življenja ne vidijo." „V bližnjem postnem času bo Jezus, ki je Luč aveta, na poti memo šel, okovarjen z močjo, da bi slepoto osdravil. Evangeljski poslanci bodo v Njegovem imenu z lec klicali: „Ti, o človek, primi večno življenje". (1. Tim.)" Kaj pa je večno življenje? „To, da tebe edinega pravega Boga spoznajo in kterega si poslal Jezusu Kristusa." Zares, kdor hoče v življenje iti, pred vsim mora verovati, da Bog je, in da On je pravični Sodnik in Povračevalec. Ta vera je žareče svetila v keršanski Cerkvi vse čase od izhoda do zahoda, do krajev zemlje, in bo svetila vselej in vedno skoz vse megle prazne vere in vraže. Keršanska Cerkev poznd in oznanuje živega Boga, kteri je od vekomaj in ki sveta ni iz svojega bitja, ampak naredil ga je iz nič, stvaril ga je, ki je zato tudi neomejeni Gospod, Zapovednik vesoijstva, in ki svoji sveti volji vsak Čas more in boče veljavo pridobiti. Blagor mu, k 4eri svetega Boga ljubezni vč in pred Njim kakor pred svojim vsegamogočnim Gospodom poklekne in ga moli. Pač res, čez vse blagor mu! Kličimo torej vsi skupaj s slepim ob Jerihi k usmiljenemu Zveličarju: Daj nam, o Gospod, da vidimo — Začetnika vsega, kar biva in je!" Nadalje je še bolj pojasnovano, kako vse stvari Boga osnanujejo in poslednjič, v koliko bresno strašne prasnote in grozoviti nepokoj hude vesti itd. se pogrez-nejo bogotajci in bogoskrunci. (Konec prih.) Iz Ljubljane. (Redka slovesnost.) V nedeljo, 23. t m., obhajala sta v sv. Petra cerkvi Jožef in Polona Je-rančič, po domače Jurkovec, svojo zlato poroko. Že v cerkvi se je poznalo, da to ni navadna poroka. Precej po popoldanski službi Božji, ko je bilo v cerkvi še vse ljudstvo zbrano, stopita ženin in nevesta pred okinčani oltar, mirna tibota nastane in v. č. gospod fajmošter so ju s prav ginljivim nagovorom pozdravili. Med drugimi svati bili so navzoči en sin in dve hčeri jubilantov, in med tem, ko so jim v. č. gospod fajmošter priporočali, kako naj svoje ostarele stariše spoštujejo in podpirajo, obrisal si je marsikateri izmed ginjenih poslušalcev solzne oči. Po doverseni poroki zadoné na koru orgije in iz veselih sere zapeli so zahvaljeno pesem. Jubilanta imata pri življenju še petero otrók; oba sta še prav čversta. Oče ženin bivši tesar je star 79 lét, njegova stara nevesta Polona pa 72 lét. Vsa hvala ji gre za to, ker bolnikom posebno rada streže in seje posebno ob času kolere v tem dejanju posebno odlikovala; ob času vročinske bolezni je bila po cele dni v Sentpeterski kasarni ter je bolnim vojakom marljivo stregla. Naj bo tedaj jubilantoma tukaj ta mali spominek postavljen. Bog jima dodeli, da bi se zdaj tudi za nebeško svatovšino prav goreče pripravljala. Iz IŠtr.e Loke ondotni posestnik Janez Kikelj št. 11 naznanuje strahovito brezbožnost. 15. t. m. je gredé v Ljubljano zagledal, da podoba Jezusova na križu, na njegovem svetu, ima na pol odbito glavo, ki je na tléh ležala. Skazalo se je pa, ko so sveto podobo pozneje domú pripeljali, da je imela polno svinčenih zern (šre-teljnov) po vsem životu in v glavi! — Ni varno soditi, kdo je storil ta grozoviti božji rop? Cigan in plašar ne, — kajti taki imajo še vendar nekaj vere. Tur k ne, ker tudi on Jezusa časti — saj kakor preroka. Olikan človek?... tudi ne, ker taki še poganske podobe pri miru pusté, jih še celó išejo in shranujejo. Tedaj kdo?... Jud? Taki bi se morebiti sred katoličanov tega ne upal, pa jib tudi veliko med nami ni. Celó Kafer in kteri koli divjak bi si — oziraje se na Križanega — utegnil misliti: „O ti usmiljenja vredni, kdo je tebe tako trinoško na križ pribil?!" Ne moremo več o tem pisati, je preveč grozovito! Molimo za milovanja vrednega hudodelnika. Duhovnija pa, v kteri se je ta strahota dogodila, naj bi kako očitno zadostiio v spravo napovedala, kakor se godi drugod po podobnih strahotah. V Gorici, 21. sveč. (Blagoslovljenje novih bander in katolisko-politična čitalnica v Cepovanu. — Obletnica smerti Pija IX in izvolitve Leona XIII. — Dobrodelne predstave v prid^ zavoda za ženski spol. — Postne pridige. — Šole.) Cepovan se kake štiri ure od Gorice steza po tri ure dolgi ozki dolini za Sveto goro. Ondotni vikar č. g. Blaž Gerča, za olepšan je cerkve goreč gospod, je zdaj napravil dvé banderi, ker do eedaj so imeli, kakor sploh po „gorah" le „križe", na katere so obešali mnogotere trakove. Kolikor več takih trakov v naj različnejšib barvah je križ imel, toliko ponosnejši so bili ljudje. Za Cepovan je bilo to kaj novega, toraj je pravo zadel gosp. vikar, da je za nedeljo 16. t. m. napravil lepo cerkveno slovesnost, blagoslovljevanje novih bander. Blagoslovljenje, pridigo in véliko mašo je opravljal č. P. Albin Bregar, frančiškan iz Kostanjevice, in slovesnosti se je vdeležilo mnogo ljudstva, akoravno je dobro snežilo ves dan. S procesijo so šli iz duhovska hiše v cerkev, dva moža sta nesla križe, dve deklici zviti banderi, za njimi gg. duhovni. Po odpetih litanijah vsih svetnikov v cerkvi bilo je blagoslovljenje križev in podob (Mati Božja sv. rožn. venca, sv. Janez Kerst- sik, sv. Blaž in sv. Kvirin), pridiga in slovesna masa. Popoldne pete litanije (P. Angelikove). Podobe je isdala tukajšna umetnica baronesa Marija Spaun; cena je nizka (50 gl.) in vredna je vsega priporočevanja, ker izdeluje take reči po mojsterskih predlogah (Fubrich) in ker prejeti honorar obrača v prid družbi sv. Vincencija, čigar najdelavnejši ud je ona že od začetka. Njene okolisine so take, da ji ni treba od zaslužka živeti. Na večer je bila veselica. Katoliško-politična čitalnica je praznovala svoj začetek in poskusila se je s pošteno zabavo, se ve, da brez plesa, ljudstvo razvedriti, kar se je popolnoma posrečilo. Tako ravnanje je vredno priporočanja tudi za druge čitalnice. Gospod vikar, duša vsega, je v svojem nagovoru ljudčm povedal po domače, kaj je katoliško-politična čitalnica, kakšne dolžnosti imajo udje in kak dobiček drušiveni-kom iz njih prihaja. V odbor so bili izvoljeni za stvar vneti možje, na čelu jim je gosp. vikar. Tombola s svojimi dobitki in petje je popolnoma nadomestilo neumni ples, posebno „Cepovanjska", nalašč od gosp. učitelja Hribarja komponirana za ta večer, se je odlikovala na vse strani. Le tako naprej, Čepovanjci! Obletnico Pijeve smerti so v stolni cerkvi kaj slovesno obhajali. Cerkev je bila černo opravljena, velik mertvaški oder na sredi, petje izbrano, občinstva prav veliko. Ravno tako tudi se je obhajal spomin izvolitve novega sv. Očeta. ,,L' Eco", glasilo katoliške družbe, je prišel na svitlo enkrat černo obrobljen, v drugo s čestitko papežu Leonu na pervi strani, z vencem okin-čan. Ta dan bila je tudi katoliška družba napravila svojim udom in povabljenim posebno veselico, pri kteri so najboljše muzikalične moči sodelovale. Visokorodna gospa Matilda grofinja Koronini je pred leti vstanovila poseben vstav v svoji hiši na gradu „za dekle". V to napravo se sprejemajo ženske osebe, ne samo dekle, ampak tudi druge, kar na leto veliko stane. Da bi se nekoliko dohodkov za to napravo nabralo, vravnala je imenovana gospa pretekli teden tri večere prav lepe predstave živih podčb, petje in glasbene skazovanja. Kar je odličnega v Gorici izmed pevcev, igralcev in predstavljavcev, vse je sodelovalo. Občinstva se je teh predstav toliko vdeležilo, da je bila vselej terda za prostor. Drugi večer je bil prišel tudi grof Chambord. Letos bodo Goričani s postnimi pridigami v stolni cerkvi zadovoljni, ker pridigoval bo — v italijanskem jeziku — sloveč govornik kapucin iz Tersta, ki je v prav dobrem slovesu in Goričanom že znan. Slovenci smo pa manj zbirljivi, toraj tudi posebnega „izrednega" pridigarja ne potrebujemo. Slovenci radi poslušajo ob nedeljah in praznikih razlaganje Božje besede v prav obilnem številu, — da bi se to tudi o Lahih in Nemcih reči zamoglo! Slovenske postne pridige bodo v cerkvi sv. Ignacija vsak petek in vsako nedeljo ob šestih zjutraj, keršanske resnice se bodo razlagale gledč potreb sedanjega časa z ozirom ua terpljenje Kristusovo. — V ravno tej cerkvi bodo tudi nemške postoe pridige ob nedeljah in praznikih o poli enajstih, kterih naj bi se Nemci pridno vdeleževali, ker drugač celo leto ne slišijo nemške pridige, razun pri — protestantih! Šole so se končale pervo polletje pustno soboto. Po tukajšnem časopisu ,,L' Isonso" nekdo raznaša naznanilo, da se je nek „ptujec" v deržavni dekliški izobraževalnih nekako „negalantno" izratil v šoli, ko je pri „gospodičinah kandidatinjah" nekaj graje vrednega zapazil. Jaz sem premalo v dotiki s temi nasprotniki med seboj, toliko sem pa opazil pri imenovanem listu, da vselej plat zvona bije, kadar gre po kakem „ptujem" izobraževalcu mahati, kadar bi bilo pa potrebno graje vredno na dan spraviti — gledč nekterih isobraževalk — pa molči. To bi bilo ravno zdaj prav potrebno, „Isonco" tako dobro vč zakaj, kakor jaz. Pa pustimo to! It pastirskega lista milgosp. Teriasko-Roparskega Škofa. (Zoper 08krunovanje nedelj in praznikov.) Sveta cerkev je štirdesetdanski post, kteri nam se zopet ponavlja, modro v to odločila, da njeni sini posebno ▼ njem resno premišljujejo svoje keršanske dolžnosti, se v duhu zbirajo, poravnajo in popravijo, kar ▼ svojem obnašanju najdejo napčnega in grešnega. Svest sem si, preljubi moji, da Vi zares skerbite za zveličanje svojih duš, da Bog, Sin božji, Jezus Kristus, sveta Cerkev, pobožaost, krepost Vam so draga imena, premile in svete besede polne neizrekljive tolažbe za Vaša serca. Ali med tem, ko Vam to svoje prepričanje očitoo izrekam, ne morem Vam zamolčati nevarnosti, v kterih živimo, ne zakriti, kar se med nami godi protivnega božjim in cerkvenim zapovedim; zatorej Vam bodem po svoji pastirski dolžnosti spregovoril o veliki napaki, ki raste od leta do leta in hudo žali vse pobožne kristjane: ta napaka je oskrunjevanje zapovedanih praznikov. To oskru-njevanje je že samo na sebi greh, je pa zraven tega še tudi vir mnogih drugih grehov, ker je vzrok, da pri mnogih ljudčh vera čedalje bolj peša, se strah Božji zgubljuje in se množč vsakoverstne napake in hudobije. Med vsimi živimi stvarmi Božjimi je edino le človek zmožen zemljo obdelovati in si svoj trud v korist obračati; neumna živina tega ne znd, temuč išče si živeža le med tem, kar zemlja sama rodi Se predenj so naši pervi stariši grešili, jim je Bog zemljo izročil v last. da naj jo obdelujejo (1. Mojz. 1, 29); od kadar pa so nepokorni postali, je človeški rod prisiljen jesti svoj kruh v potu svojega obraza (1. Mojz. 3, 19). Ali človek, vstvarjen po božji podobi s neumerjočo dušo, ni le zato na svetu, da živi nekaj časa, da vživa sad zemlje in potem pogine, kakor neumna živina, ampak ker je obdarjen z umom in prosto voljo, je stvarjen, da modro in krepostno živi, da spoznd, časti in slavi Boga, svojega stvarnika, in da ga po smerti v večnosti vživa. Po svojih dušnih lastnostih in sposobnostih je človek že po naravni postavi, ktera mu je zapisana v sercu in vesti, dolžan nektere čase in dni posvetiti božji službi in zveličanju svoje duše. Ali Bog ni pustil ljudčm na voljo, da bi si sami izbirali čase in dneve, ktere bi posvečevali Njegovi časti. Od kadar ljudje na svetu žive, se posvečuje en dan v tednu na božjo čast, ker je sam Bog tako odločil in zapovedal. Naj stareja knjiga, sveto Pismo, pripoveduje: „Da je Bog sedmi dan dokončal svoje delo, ki ga je bil storil, in da je počival sedmi dan od vsega svojega dela, ki ga je bil storil in da je blagoslovil sedmi dan in ga je posvetil" (1. Mojz. 2, 3). Sv. Avguštin te besede tako-le razlaga: „Da ie Bog počival od vsega svojega dels, se ne sme drugače razumeti, kakor da Bog nobene stvari ni ?eč stvaril." Ta skrivnostni počitek božji ima tedaj pomen sa nas in nas uči, da je Bog sedmi dan blagoslovil in posvetil v naše posvečevanje. Kdor tedaj svojevoljno in iz lastne krivice ne posvečuje Gospodove dni, odvrača od sebe vir božjega blagoslova. Veliki služabnik božji, Mojses, pripoveduje, da je Bog Izraelskemu ljudstvu zapovedal, rekoč: „Spomni se, da posvečuješ sabotni dan; šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je počitek (Sabota) tvojega Gospoda Boga, ta dan ne delaj nobenega dela" (2. Mojz. 20. 8. 9. 10). Te zapovedi božje Jezus ni razvezal, ker On sam govori: „Nikar ne mislite, da sem jas prišel rasvezovat postavo ali preroke, ne razvezovat, ampak dopolnit jih sem prišel" (Mat 5. 17.) Ta božja zapoved ima tedaj se dan današnji enako veljavnost; sveti apostoli so le odločili, da namesto zadnjega dneva v tednu ima se praznovati pervi dan, ali nedelja in to v spomin visokih skrivnost vstajenja Jesasa Kristusa in prihoda sv. Daha, ker ste se obe te skrivnosti v nedeljo dogodile (Djanj. ap. 20. 7. — L Kor. 16. 20.). Sveta cerkev pa, ktero vedno raz-svitljnje in podpira sv. Dob, je odločila ie nektere praznike, ki se imajo ravno tako posvečevati, kakor nedelja. Cerkvena zgodovina nam pričaje, da so kristjani vsikdar nedeljo posvečevali; da ravno po posvečevanja nedelje so psgani razločevali kristjane od nekristjanov. Neka sveta mačenica s mnogimi dragimi kristjani je naravnost rekla paganskemu poglavarja, svojema mučitelja: „Da, mi smo kristjani, in ravno zato praznujemo nedeljo, skopaj hodimo v cerkev ter tukaj obhajamo svete skrivnosti. Ni nas strah nedelje posvečevati, kajti ako bi tega ne storili, bi grešili. Božja zapoved nam zapoveduje in nam kaže, kako da imamo nedeljo posvečevati, in ako bi tudi zavoljo tega glavo zgubiti morali, vsejedno hočemo nedeljo posvečevati." „Spomni se, da posvečuješ saboto (to je, počitek). Sest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je počitek (sabota) Gospoda tvojega Boga, ta dan ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla" (2. Mojz. 20, 8, 9.). Bog tedaj naj pervo hoče, da v Njemu posvečenih dnevih ne opravljamo nobenega hlapčevskega dela, ktero se opraviti zamore druge dneve. „Težek jarem pritiska Adamove otroke od njih rojstva do dne njih pokopa; od njega, ki sedi na zlatem sedežu, do tega, ki je v prah in pepel ponižan" (Sirah 40.1 — 3.). Usmiljeni Bog je olajšal ta težki jarem s tem, da je vsim ljudem odločil en dan v tednu, da se opočijejo od vsakdanjega truda in vsskdsnje skerbi, in to je zapovedal vsim: bogatim in ubogim, gospodarjem in hlapcem. Ako bi ne bilo te modre zapovedi Božje, največji del človeškega roda bi bil prisiljen v vedno terdo sužncst in ponižan do neumne živine. Ako bi človeku vedno mar bilo le za dobiček in za nakopičenje posvetnega blaga, ako bi bres postanka in pokoja vedno delal poln skerbi in težkega truda, ki slabi telesne in dušne moči: potem ne bi bil zmožen razumeti duhovnih reči, kakor nas oči sv. Pavel, rekoč: „Ponatorni človek (ki se ravn& le po telesnih željah) ne razume tega, kar je božjega Dana, zakaj to mu je nespamet in ne more spoznati, ker se po duhovno prevdarja" (I. Kor. 2, 14.). Ali vi, ljubi moji, ste duhovni in pobožni in razumite duhovne reči, vi verjamete, da malo pomaga trud, ako je božji volji nasproti, ker „vsaki dober dar in vsako popolno dsrilo je od Boga" (Jak. 1, 17.). Lakomnik nikdar ne bode rekel: sdaj je dosti; on je, kakor vročnični bolnik: več ko pije, hujšo ga žeja. „Ne pomaga bogastvo nakopičeno po brezbožnosti; Gospodov blagoslov pa počiva na glavi pravičnega" (Pregov. 10, 2, 6.). Kdor si kopiči dobiček s tem, da tept£ zapovedi božje, ta ga spravlja v rastergan žep. Nepokornim Izraelcem je Bog po preroku rekel: „Veliko ste sejali, malo pa pridelali; jedli ste, pa se nibte nasitili; pili ste, pa se ie niste napili; oblekli ste se, pa se vendar niste ogreli; po obilnosti ste gleddi, in glej, pomanjkovalo mi je; in kar ste v hišo nanesli, sem jas is nje popihnil. Poslal sem sušo na semljo, in na žito in na vino in na oljke in na vse, kar semlja rodi, in na ljndi in na živino in na vsaki trud vaših rok: A sakaj to, pravi Gospod Bog; zato, ker je moja hiša pasta io vi se poganjate le vsaki za svojo hišo" (Hag. 1.6-9.). Predragi moji, ker se tedaj človek zastonj trudi, ako Bog ne d£ svojega blagoslova, ne prodajajte in ne kopajte o zapovedanih praznikih, počiva naj umetnik in delavec, na stran postavite plug in matiko in vsako ne prav potrebno delo, ker „nedelja" ima od tod svoje ime, ker se na ta dan ne sme delati. Naši častiti predniki ao ji dali to ime in so jo posve- čevali in so bili srečnejši, kakor današnji zarod pri vsem svojem truda v delavnikih, v nedeljah in prasnikih. Bog zapoveduje v nedeljah in praznikih počivati vsim: sta-rišem in otrokom, poglavarjem in podložnim, gospodarjem in služabnikom, ker so vsi Njegovi otroci, vsi odkupljeni s drsgo kervjo Jezusa Kristusa, ter sato vsi dolžni Njega hvaliti in častiti. Vi tedaj, ktere je Bog nad druge postavil, dajte svojim podložnim časa, da sa-morejo tadi oni kedaj dati, kakor so dolžni, hvalo in čast Očeta na nebesih: kolikor vam je mogoče, glejte da oni spolnujejo to svojo dolžnost, da se njihova nemarnost ne bode vam v greh štela. Kaj pomaga večkrat tožiti, da sini in hčere so zmiraj manj poslušni, da mladina postaja Čedalje več razujzdana, da pri poslih zvestoba in poštenost od dne do dne upada, ako sami sta-riši in gospodarji ne spoštujejo božje in cerkvene zapovedi in ako s svojim lastnim izgledom ne svetijo svojim otrokom in poslom na potu strahu Božjega in vsake keršanske čednosti? Nekdaj je tudi posvetna oblast zapovedovala posvečevati praznike in je kaznovala one, ki bi se pregrešili proti tej zapovedi; ako je ona v zadnjih časih odstopila od te ojstrosti, to kristjana ne od-veže božje zapovedi in ne manjša njegove krivice, ktero prizadeva Bogu, ako v praznikih opravlja prepovedana hlapčevska dela; Bog nas bo sodil po svojih zapovedih, On od nas tirja radovoljno in veselo službo. Kralj David je prepeval: „Radovoljno bom daroval in Tvoje ime slavil o Gospod.'4 (Psi. 53. 8.) (Konec nasl.) Razgled po svetu. Rimsko. Za obletnico je prihajalo v Rim veliko vošil, tudi od vladarjev. Sv. Oče so sprejemali mnogotere vošilce, kardinale, rimske prelate, deželske in vojaške vradnike, poveljnike plemenitih str ¿ž, rimske ple-menitnike i. d. Vošilo kardinalov je bral kardinal Pietro. Sv. Oče so blagovoljno sprejeli vošila, pohvalili shod kardinalov v dan sv. Cerkve. Omenili so, kako je skerb-Ijivost za odvernitev hudega v družbinstvu to dosegla, da so mnogi prešnji nasprotniki začeli sv. Cerkev ljubiti, dragi so postali manj divji njeni preganjavci. čaka pa še bodeča pot. Treba je poprijemati se tistih pomoč-kov, ki so jih rabili njihovi naj slavniši predniki v brambo pravic, samostojnosti in prostosti sv. Cerkve. Sklenili bo z besedami, da se ne smemo bati ne žuganj in ne prilizovanj. Oni podajajo roko v spravo vsim, ki jo hočejo sprejeti. „Oaservatore Romano" omenja posvebno zaslišanie, ki ga je 19. t. m. imel pri sv. Očetu Štefan Margotti, zastopnik dnevnika „Uniia Cattolica" in je izročil 27.006 lir milošenj za sv. Očeta. Sv. Oče, kakor je bilo napovedano, so 22. t. m» sprejeli katoliške časnikarje, kterih je bilo do 1000 ia vesoljnega sveta zbranih in ki zastopajo čez 1300 katoliških časnikov, pri kterih dela čez 15 000 pisateljev. Preč. gosp. Tripepi je bral vošilo. Sv. Oče so v prelepi latinščini odgovarjaje povdarjali, da katoliški dnevniki naj nasprotujejo tistim časnikom, kteri družbinstvo ostra-pujejo. Priporočevali so edinost v keršanskih načelih in smčrnost v besedi. Grajali so tiste, ki resne prašanja cerkvenega življenja hočejo po svoji volji reševati. Povdarjali so, kako da ima Cerkev pravico do svetnega gospostvs, časniki naj torej dokazujejo, kako potrebno je, da se nszaj d4 Cerkvi posestvo, ktero so ji azeli ia ki nikoli ni bilo zaderžek blagru narodov, pospčha Italije in slavi Rimskega mesta. Poslednjič nsj se časniki borijo za vzderžanje tistih načel, ktere so podlaga druž- binskega reda in olike. ,,Unita" pravi, da govor sv. Očeta je bil poln naj modrejših naukov in tako bogat v rasličnosti, da bode gotovo vsim časnikarjem služil v izgled pri njih delu, bodi si verskega, vednostnega ali politiškega obaegs. Vsi razni narodi so bili sastopani v tem skazovanji. Pri zaslišanji je bilo tudi več škofov, ki so znameniti pisatelji. Sv. Oče so vse pričujoče blagoslovili. Nato je pervo monaig. Tripepi sv. Očetu izrodil svoje in njemu izročene darove. Naatopili so za njim drogi, ki so prinesli prezalih darov v zlatu, v popirji, v pismih verne vdanosti, v albumih s podpisi. Vmes je tudi prelepo spisana adresa iz Kranjskega z darovi zbranimi poslednje mesce do 8. sveč. t. 1. Vsak čaa pričakujemo sporočila od prečast. g. dr. in kanonika Ivana Oernčica, ki je saatopal ljubljanske katoliške liste pri tej slovesnosti. Crel in mati zveste moiitre. Zahvala. St. 1. Bogu vaegamogočnemu naj serčniši zahvala, in češenje N. Tj. O. pr. Serca, ker moja hči je bila za bodljaji 14 dni prehudo bolna in zdravila niso nič izdale; začela pa je vsa družina 9dnevnico in o polovici opravila je bilo že bolje, naalednjič pa se je Čisto ozdravila. Od sv. Jakoba ob Savi, 19. sveč. 1879. M. G. Št. 2. Letos o Božiču in po Božiču sem bil na levi nogi tako hudo bolan, da nisem mogel nikamor is hiše. Spomnil sem se v teh okolišinah, kar sem velikrat bral v ,,Zg. Danici" o veliki in posebni pomoči N. lj. O. presv. Serca; začel sem molitve in opravljal sem ^ib 9 dni: in res sem ozdravel ter tudi naznanim pri-serčno zahvalo za to veliko dobroto, kakor sem bil v bolezni obljubil. Bodi češena in vedno hvaljena, o Marija, za pomoč, ki si mi jo iz Jezusovega najsv. Serca dobila! V Kresniški fari, 2. svečana 1879. Jak. Godec. Prošnj e. Nekdo priporoča brata pijanca v bratovske molitve. — Priporočen neki strahovit bogoskrunež. — Brat Berčno priporočuje brata, da bi, v dušnem in telesnem oziru prišel v pravi red. — Študent, ki je jel zahajati na napčne pota, je prav serčno priporočen v bratovske molitve, da bi se na Marijino posredovanje rešil iz za-drčg. — Enako študent v nevarnosti zastran poklica in zveiičanja. — Priden šolarček, ki je zbolel skerbnemu očetu, naj se sprejme v goreče bratovske prošnje, da bi mu Bog podelil zdravje, če je Njegova sv. volja, da bi mogel saj po veliki noči učenje nadaljevati. — Deklina, ie več let bolehna, je živo priporočena saj za ozdravljenje rčk in še za neko milost. — Zopet deček šolarček, nevarno zbolel, za ljubo zdravje, Če ni bolezen potrebna k dušnemu zveiičanju. — Enako prav nevarno bolni študent L. S. za zdravje, ali saj za polajšanje bolečin in srečno zadnjo uro. — Študent, ki je že večkrat začel pa zarad bolezni zopet moral popustiti očitno šolo, vendar pa je posebej, privatno, skušnjo vselej dobro dostal, vidi in spozni, da človeška pomoč ga ne more rešiti: zaupajoč v vsegamogočnost Božjo ae serčno priporoča družbi N. lj. G. v pobožno molitev. Ako mu premilostni Bog podeli zdravje, bode z naj veči hvaležnostjo zahvalo očitno naznanil. — Na vratu že tri leta bolna, ki je poskusila že vse zemeljake pomočke, je živo priporočena. Zahvala se naznani. Bratovske zadeve. Nameni in priporočanja pri sv. maši in »ploh v molitvi ta mesec susec 1879. I. Glavni nameni: Ljubezen do Jezusa na križu. II. Posebni nameni: 1. suaca. Sušeč ima 31 dni; pervi je dolg 11 ar in 4 min. Solnce izhaja ob šeatih in 28 min., zahaja ob petih in 32 min. Sušeč imenujemu tudi mesec sv. Jožefa, ker je prečistemu ženinu Marije Device posvečen. — Sv. Albin škof, t 550. Priporoč.: Dar posta. Več bolnikov. Cerkev na Kitajskem. Cešenje sv. Jožefa, zlasti v tem mescu. 2. I. postna ned. Evan.: Jezus se posti; je skušan (Mat. 4) Sv. Simplici) papež; imel je veliko truda s krivoverci evtihijani; f 1.483. Priporoč.: Spreobernjenje luteranov, posebno enega. Več sagrešenih. Z a trenje ne-zmčrnosti. 3. Obletnica kronanja sv. Očeta Leona XIII. Sv. Kunigunda cesarica; njena nedolžnost je bila v ognji poterjena; f 1040. Priporoč.: Vdove. Zakonska poštenost. Umirajoči, slasti grešniki. 4. Sv. Kazimir, sin poljskega kralja Kasimira IV, poseben častivec M. D.; zložil pesem: „Omnidie"; jI. 1482. Priporoč.: Nedolžni. Poljaka dežela. Duše v vicab. 5. Sv. Koleta, mizarska hči v Belgiji, t 1. 1447. Priporoč.: Dar molitve. Cerkev v Belgiji. Dar čistosti. 6. Sv. Fridolin, vstanovnik redovni, t 538. Pripor.: Šolska in kmečka mladina. Krivičniki. Obrekovalci. 7. Spomin Jezusove sulice in žebljev. Sv. Tomaž Akvinaki; njegova učenost v bogoslovji, ktere še nihče nt dosegel, je bila bolj navdihnjena, kot pridobljena; t 1274. Priporoč.: Učeni. Učenci. Nevedni. 8. Sv. Janez od Boga, vstanovnik usmiljenih bratov, f 1550. Priporoč.: Redovi zoper preganjavce. Po-hlevnost v mladini. Bolniki. 9. II. postna nedelja. Evan.: Jezua se spremeni. (Mat. 17.) Sv. Frančiška Rimska, vdova; f 1440. Prip.: Vredna velikanočna spoved. Cerkev v Rumuniji. Spreobernjenje cerkvenih sovražnikov. Mesca prosinca t 1. se je v bratovščino Naše ljube Gospč zapisalo zopet 424 novih udov; vseh skukaj je tedaj le samo po slovenskih pokrajinah že 80.782 udov, kteri mogočno Gospo prosijo, da bi nas s svojim posredovanjem varovala časne in večne nesreče. Ce k temu številu domačih udov še prištevamo število udov, vpisanih pri podružnici v Inomostu na Tirolskem, ktera je v sedmih letih vpisala milijon 206.243 udov, in silno število udov na Francoskem, sosebno v Issudunu, kot sedežu bratovščine, potem smemo ponosno bratovščino Naše ljube Gospč imenovati „vojsko molivcev". Naj bi se število ud >v vedno množilo, kajti očitne in skrivne nevarnosti, ktere pretijo sv. Cerkvi, se vedno množijo. Kličimo tedaj z zaupanjem k nji, ki se upauje brezupnih imenuje, da utolaži jezo VsegamogoČoega in pridobi pomoč kristjanom. Mnogim, kteri so želeli, da bi se sv. maša pri oltarju Naše ljube Gospč v njih namen opravila, bodi povedano, da se je to zgodilo; za poslan». bratovski milo dar Marija poverni! Bodi vsim udom priporočeno goreče moliti za sv. Očeta v njih stiskah. Listek za raznoterosti. U Ljubljane. Sveto leto se bode v nedeljo, 2. sušca, z lec oznanilo po škofiji ter ravno ta dan se pričelo, in dokončalo se bode 1. rožnika, to je, binkoštno nedeljo tega leta. Ob začetku in ob kooca po popoldanski, Božji službi zvonilo '/4 are po vsih cerkvab. Častitim gg. kornim vikarjem in dnh. pomočnikom stolne cerkve ljubljanske so sv. Oče Leon AlII po kar-diralo Lor. Nina-ta za vošila obletnične, poslane po č. g. J. Dolenca, naznanili zahvalo in poslali jim blagoslov apostoljaki. Tosilo 8?. Očeta za slavno obletnico je bila poslala tadi katoliška družba za Kranjsko v edinosti z obema konferencama Vincencijeve dražbe, in prišel je odgovor 21. t. m. do milgosp. presta dr. Ant. Jarca, v kterem deržavni tajnik kardinal Lor. .Nina oaznaoja, da se naj vili Pastir katoliški družbi in oddelkoma Vincenške družbe tega mesta za vošilo preserčno zahvalujejo in doželeni blagoslov v&im posameznim družnikom z vso ljubeznijo podelujejo. — Bog živi sv. Očeta Leona XIII! Zastran darov za 8?. Očeta. Škofijski list št. 2. letošnjega leta je pr nesel pisanje kardinala Nina do škofa v Aix-u na Francoskem, v kterem so živo pojasnjene zadrege sv. Očeta, odkar jim je njih časno posestvo ugrabljeno. Premilgsp. visi pastir potem omenjajo, kako se je že dozdaj v naši škofiji več let zbiraio za bv. Očeta; sedaj pa hočejo to reč vrediti in torej so določili, da vsako leto po dvakrat naj bode po vsih farnih in kuratnih cerkvah pri pervem ali pri drugem opravilu darovanje (ofer) za sv. Očeta, namreč, pervo nedeljo po 20. EVcčanu, kakor dan izvolitve sedanjega častitlji-' vega papeža Leona XIII, in pervo nedeljo po prazniku 88. Petra in Pavla. Vsakemu je pa prosto tudi po dosedanji poti svoj mili dar podeliti v ta namen. P. n. Postonjski dekan gosp. J. Hcfsteter je 19. t. m. poslal v R