3

2


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 21. januarja 2010  Leto XX, št. 3


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77,
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 21. januarja 2010

Porabje, 21. januarja 2010

Priznanje je dobil
celi zbor 
STR. 3
»Ka aj bi najmlajši s kem več slovenski gučali« 
STR. 5

Za kusto repo pa dugi len

Radeči štük pa pantlike na cejlom tejli, tau ne more biti niške drüg kak Fašenek – so si pravli Slovenci iz Sombotela pa njini gostje na letošnjom slovenskom fašenskom plesi. Rejsan, zimska maškara je s svojov ženauv, Lenkov nutspleso v dvorano pa z glasnim djufkanjom na znanje dau, ka je trejkralovo mimo in se je začno fašenski cajt.
V porabski vesnicaj je té norlavi par odo od rama do rama, pa pleso za kusto repo pa za dugi len. Plesala sta za tau, ka aj bi pauv tisto leto dober biu, zmejs sta pa na gvanti dosta simboličnoga mela. Visiki klabük ali štük je na priliko tau kazo, kak posejano semenje pomalek vö z zemlé rasté. Pantlike na lačaj so znamenüvale, ka maškare vse lagvo, mraz pa zimo vkrajženéjo. Tau so pa nej šenki delale, Lenka je mejla v ednoj rokej cejkar, v šteroga je zbérala korilo ali dare – krofline, djajca ali klobase. V drügoj rokej je držala meklau, s šterov je vse lagvo pa staro vözametla, zimo tazagnala pa tak mesto naredila friškomi sprtolejtji. Ples Fašenka pa Lenke je malo špajsen, ka zmejs nogé zdigavata, skačeta. S kem više skočita, tem više de len zraso. 
Tau staro šego so na desetom, jubilejnom plesi v Somboteli gorprebidili, depa maškare samé so nej zavolé mauči mele, vej je pa zima letos dostakrat krepka bila. Zatok so oprvin vsi navzauči – šteri je kauli staupetdeset bilau -, vzeli füčline, ka so na stolaj najšli pa s fudenjom pa füčkanjom takšo larmo naredili, ka se je letošnja zima rejsan mog-la prestrašiti. Po staroj šegi sta Fašenek pa Lenka z domanjimi plesala, tak je tau bilau v somboteli tö, včasik je parket puni biu s plescami.
Kak inda, gda je fašenke sprevajo fudaš po vesi, je sombotelskim maškaram igro goslar Lajči Nemec s Hodoša iz Slovenije. Lüstvo je leko plesalo zvekšoga na slovenske pesmi, depa muzikant je igro in spejvo rovačke pa vogrske naute tö. (V Somboteli je šega, ka na bal dosta vogrski pa rovački padašov pride.)
Fašenski ples pa bi nej ples biu, če bi lüstvo nej moglo küpiti srečolova ali tombole. Letos se je na peti-šesti stolaj trn veuko darov zbralo, dosta takši, šteri so s Slovencami povezani. Bile so knige, CD-ni, dinska mela, slovenska vina pa tikvin oli tö. Za drakše tombole so leko gostje gvinili na priliko vrtanek, rauže s štrümfov, pletene cejkre pa ejglanje. Vsikši je z vesel-djom špilo, eške bole veseli pa je biu tisti, šteri je kaj lejpoga daubo. (Dare za tombolo so dali: Zveza Slovencev na Madžarskem, Državna slovenska samouprava, Sombotelska varaška samouprava, Radio Monošter, Andovska slovenska samouprava, Hrvati iz Sombotela, Pokrajinski muzej Murska Sobota, člani sombotelskoga Slovenskoga drüštva Avgust Pavel pa drügi gostje. Cejkar so spleli strina Micka Ropoš z Gorenjoga Simika, püšeu rauž je napravila Marija Čato, ejglanje strina Margit Korpič).
En malo pred paunočjauv je mekla eške gnauk glavna gratala, gda se je začno ples ž njauv. Regule so nej žmetne bilé. Na parketi je dosta parov plesalo, samo eden plesec je biu, šteri je nej para emo, pa je mogo z meklauv plesati. Gda ma je više prišlo, je lüčo šker nakle (tau je moglo fejst djati), v etoj sekundi si je mogo vsikši plesec nauvi par najti. Što je sam austo, je leko – na veuko sramoto – sam z meklauv pleso.
Veseldje je velko bilau, pari so se sükali na placi. Goslar je tö dugo lado, tak pa so plesci skoro do zranka ostali. Istina, ka v Somboteli dosta vekši pa svetešnji plesov geste, depa šteri gostje so na slovenskom bili, vsi pravijo, ka je ranč tak bilau, kak lik bi se edna veuka držina veselila. Pa tau eške cüjpovejo, ka kleti pá pridejo.
-dm-


Na sombotelskom slovenskom plesi je bilau kauli 150 lidi, Slovenci, Madžari, Hrvati


Vüpajmo, ka sta Fašenek pa Lenka tazgnala zimo

Zimsko branje:

Katoliške Stopinje in Evangeličanski koledar 2010

V Prekmurju sta uveljavljena dva cerkvena koledarja: Stopinje (ki jih prebirajo tudi v Porabju) in Evangeličanski koledar. Stopinje 2010 so letnik 39, Evangeličanski koledar 2010 pa letnik 59. Nekaj strani Stopinje vsako leto namenijo Porabju, Evangeličanski koledar pa prek-murskim Madžarom. 
Stopinje izdaja Škofija Murska Sobota, letnik 2010 sta uredila Lojze Kozar mlajši in Robert Brest, na naslovnici je slika župnijske cerkve v Dolencih. Uvod: Bog se je odločil za človeka, je napisal dosedanji in prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek. Škof našteva dejavnosti škofije, kjer postavi na prvo mesto pozornost mladim, nadaljuje s skrbjo za brezposelne in se sprašuje, kaj bo napisano v naslednjih Stopinjah, ko bo škofijo že vodil dr. Peter Štumf, ki je svoje poslanstvo v murskosoboški škofiji začel ta mesec. V koledarskem delu so nanizane tudi misli ob 100-letnici rojstva duhovnika in pisatelja Lojzeta Kozarja iz njegove knjige Neuničljivo upanje. 
V prvem prispevku Vili Hribernik predstavlja župnijo Dolenci, dve pesmi Finančnik pri Nebeški banki in Po japonsko, a ne čisto, objavlja Vladimir Kos. Sicer pa ima zbornik razdelke: Stopinje svetih, Škofijske stopinje, Stopinje duha, Oddaljene stopinje, Stopinje za mejo, Stopinje k tebi, Stopinje mladih, Stopinje srca, Jubilejne stopinje, Odhojene stopinje, Tiskane stopinje in Tvoje in moje stopinje. Med avtorji se največkrat pojavljajo Lojze Kozar ml., škof Jožef Smej, Vinko Škafar, Karel Bedernjak pa tudi Jože Vugrinec in Franc Kuzmič. V poglavju Stopinje za mejo Lojze Kozar opisuje del Gornjega Senika Janezov breg, ki je bil nekoč samostojna vas. »Današnja podoba Janezovega brega je nazorna slika sadov komunističnega režima. Opustošenje. Oblast je načrtno uničevala drobne, obmejne pokrajine. Taka usoda je doletela Porabje, skoraj v polnosti pa Janezov breg.« In sklene: »Zdaj je drug čas. Boljši, lepši. Ni več komunizma, ni več kletke. Zdaj je svoboda, zdaj je demokracija. Zdaj živimo polnost življenja. A vendar nosimo s seboj breme preteklosti. Kot ga nosi s seboj Janezov breg.«
V dopolnilo tekstom je v Stopinjah več sporočilnih fotografij.
Evangeličanski koledar 2010 je uredil škof Geza Erniša, naslovnica je delo akademskega slikarja Nikolaja Beera. Biblično vodilo za leto 2010 je: »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujte v Boga in vame verujte!« Ob vodilu škof evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Erniša pripiše: »Ni kaj – lepe in vzpodbudne besede, ki nas želijo spremljati v naslednjih 365 dneh. Besede, ki jih vsi potrebujemo. V svetu, v katerem živimo. Je namreč mnogo stvari, ki nas vznemirjajo, kajti značilnost našega časa je, da živimo v svetu, ki postaja vse hitrejši...« Koledarski del dopolnjujejo Premišljevanja evangeličanskih duhovnikov. Poleg fotografij so objavljene tudi reprodukcije likovnih del Slikarske kolonije Primož Trubar 2009 v Moravskih Toplicah.
Kronika pomembnejših dogodkov v evangeličanski cerkvi od novembra 2008 do novembra 2009 zajema širok spekter raznolikega dogajanja, kamor sodi tudi otvoritev spominskega doma Števana Kuzmiča v Puconcih in počastitev dneva reformacije. V zapisniku rednega občnega zbora – Sinode je poročilo škofa, kjer je strnjen vsebinski del aktivnosti evangeličanske cerkve. Leta 2008 so slovenski evangeličani počastili 500-letnico rojstva Primoža Trubarja, lansko leto pa je bilo posvečeno 250. obletnici smrti Števana Kuzmiča. »Za njiju in seveda za mnoge druge naše pomembne prednike lahko povemo, da so tiste duhovne korenine, brez katerih naše Cerkve, naše vere in verjetno tudi slovenskega naroda v takšni obliki ne bi bilo,« poudarja škof Geza Erniša. Inšpektor dr. Aleksander Kerčmar je pohvalil organiziranje proslav, s katerimi so doma in v tujini počastili 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. Beremo tudi obsežnejše poglavje Iz življenja in delovanja cerkvenih občin, kjer podrobneje v besedi in na številnih fotografijah spoznamo dejavnost evangeličanov v Sloveniji, ki jih je vsega okoli 20 tisoč, največ v Prekmurju. V Evangeličanskem koledarju so še prispevki: Žensko delovanje, Kronika mladinskega dela, predstavitev pevskega zbora Cantate, Kronika duhovne oskrbe v slovenski vojski, za kar skrbi Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek, podrobneje je predstavljen že omenjeni Dom Števana Kuzmiča, našteti so prekmurski prevodi in prevajalci Svetega pisma – Ferenc Temlin, Števan Küzmič in Janoš Kardoš, daljši članek Življenjska pot in pomen Števana Küzmiča kot evangeličanskega duhovnika, predstavljena je evangeličanska cerkev Števana Küzmiča v Bodonocih, razmišljanja o reformaciji, Svetosti življenja. Posebno pozornost zasluži zapis Ladislava Mikole Zvezek iz zapuščine prof. Aleksandra Mikole, fizika in matematika, rojenega leta 1871 v Gornjih Petrovcih. Aleksander Mikola se je šolal in živel na Madžarskem, je avtor številnih strokovnih knjig in učbenikov. Gorički rojak se je uveljavil v mednarodni znanosti, po njem je poimenovana spominska nagrada, ki jo podeljujejo profesorjem fizike na Madžarskem. Druga stran delovanja Aleksandra Mikole, na katero opozarja Ladislav Mikola, je njegova vloga na mirovni konferenci v Parizu. Madžarska delegacija je leta 1919 nasprotovala jugoslovanski zahtevi, da Prekmurje pripade Jugoslaviji. »Ker med rojenimi Madžari ni bilo nikogar, ki bi mogel njihovo zahtevo vsaj s strokovnim videzom zagovarjati, so našli prekmurskega rojaka, uglednega v svoji stroki in službi, ki je s sodelovanjem peštanskega slavista Janosa Melicha (slovaškega rodu) sestavil francosko brošuro kot odgovor na spomenico naše delegacije, ki je velesilam predstavila slovenski značaj Prek-murja,« beremo v tekstu Ladislava Mikole in tudi: »Aleksander Mikola je bil primer prekmurskega izobraženca, ki so ga razmere v nekdanji Madžarski postavile v službo tuje koristi.« O tem, da so »prekmurski Slovenci poseben narod »Vendi«, katerih jezik in narodnost nimata s Slovenci nič skupnega,« tako Vilko Novak v Slovenskem biografskem leksikonu, članek ne govori. V drugem delu so, iz zapuščine A. Mikole, prevodi madžarskih pesmi neznanega avtorja/avtorice (prevajalec škof Jožef Smej) v slovenski jezik. 
Geza Erniša, Vili Kerčmar, Leon Novak, Štefan Beznec, Evgen Balažic in Jana Kerčmar so najpogostejši avtorji v Evangeličanskem koledarju 2010.
Ernest Ružič



Priznanje je dobil celi zbor

V naši lanski zadnji številki smo že poročali, da je Mešani pevski zbor Avgust Pavel Zveze Slovencev Gornji Senik dobil priznanje Za manjšine, ki so ga zborovodkinja in še dva člana zbora sprejeli 20. decembra v madžarskem parlamentu. To veliko priznanje je spodbuda ne samo zborovodkinji, temveč tudi vsem članom pevske skupine, ki vsi skupaj vložijo velik trud v razvijanje zbora. Prejšnji teden smo se udeležili vaje in opazovali, kako poteka delo pri zboru, ki deluje že od leta 1938. Pevski zbor od leta 1985 vodi Marija Trifus, upokojena učiteljica glasbene vzgoje. 
 „Že 25 let vodim zbor in sem v teh dolgih letih pridobila veliko izkušenj. Omenila bi predvsem pozitivne stvari v zvezi z našim delom. V zboru je veliko mladih in s tem se lahko hvali le malo skupin. Sedaj imamo 25 članov, ampak to se od časa do časa spreminja.  Pri večini odraslih skupin je zaznati staranje, za nas to ne velja. Rada bi še izpostavila, da se pri repertoarju trudimo za raznovrstnost, saj pojemo od porabskih ljudskih pesmi do zborovskih skladb slovenskih avtorjev, poleg tega pa negujemo tudi cerkvene pesmi. Ko gremo na nastope, in če mi je neka pesem všeč, enostavno prosim zanjo druge zborovodje, tako  zmeraj širimo naš repertoar” – je na kratko predstavila pevski zbor zborovodkinja. 
V zvezi z dobljenim priznanjem je povedala, da ga sicer ni dobila sama, temveč celi zbor, ampak je to priznanje tudi njenemu delu, ki ga opravlja z veseljem. „To je nekaj izjemnega, in ko je bila podelitev v parlamentu, sem v svojih mislih vsakega člana zbora pričarala v čudovito dvorano, saj moje delo brez njih ne bi bilo nič. Dejansko so oni tisti, ki v prid zbora žrtvujejo svoj prosti čas – nekateri pustijo doma svoje dojenčke – in pridejo vsak petek zvečer na vaje”. 
V zboru poje zares več generacij, nekateri so člani zbora že več desetletij. Najstarejša članica zbora je Vera Gašpar, ki – kot je sama rekla – ima največ  kilometrine v zboru.
„Ges se že eden stari matužalem, že 57 lejt spejvam v zbori. Tak mi je dobro spadnilo, gda so me zdaj zvali v parlament, gdej smo prejkvzeli priznanje. Trno lepau je bilau. Tau pa rejsan moram povedati, ka ges največ stopajov mam v tom zbori. Tau je dobro, ka mladi tadale nesejo, ka smo mi delali. Žau, venak samo trgé živemo, ka smo dugo lejt spejvali vküper. Časar Mici néni, Kristina Mukič, ona se je ta oženila v Győr. Drugij pa rejsan več nega, ka so že vsi pomrli. Rada sam gé, ka sam rejsan leko do tejga mau delala. Rejsan je tak, ka sam sir tü pa kak vidiš, sam skor najprva, ka rada vole pridem” – je povedala.
Predsednik zbora je že tri leta Laci Bajzek, ki zastopa zbor na nastopih. „Spejvam že od leta 1981, kleti bau že tresti lejt, ka spejvam v zbori. Petnajset lejt sam star bio, ko sam začno, tak ka že dugo. Ges sam tretji, štrti, sto najduže spejva v zbori. Če se zalübiš v tau, te tü nega dobe, ka je duga. Vse se spreminja, drügi ludje, mladi pridejo, sir kaj nauvo geste. Ge tak pravim, če bi stau lejt star biu, pa če bi še leko prišo, bi še tö ojdo na probe,” je bil prepričan.
Barbara Laczó je ena od mlajših pevk, postala je članica zbora, ko je končala osnovno šolo, od tega je že skoraj tri leta. 
„Sama sem se prijavila v zbor, ker sem tudi v osnovni šoli pela v zboru in tudi zdaj sem članica pevskega zbora v srednji šoli v Sombotelu. Pa tudi moja mama je članica tega zbora že od svojih mladih let in je rekla, naj se pridružim tudi jaz, ker je zelo prijetna skupinica. Zdaj pa hodiva že skupaj na vaje. Radi hodimo na vaje, zmeraj se učimo kaj novega in se pripravljamo na nastope in koncerte. Poleti se zmeraj udeležujemo tabora v Šentvidu, kjer skupaj poje 3000 ljudi in to nas zelo privlači. 
Zelo zelo rada pojem, tudi doma. Večinoma poslušam slovenske pesmi. Imam veliko cd-jev slovenskih glasbenih skupin, naprimer Turbo angels, Atomik harmonik itd. Madžarskih pesmi ne maram preveč. Te slovenske cd-je dobivam od prijateljev, ki so tudi člani tega zbora, oni mi ponavadi presnamejo pa te pesmi potem poslušava doma z mamo. Njej so tudi všeč te pesmi. Jaz skoraj vse te pesmi znam na pamet. Pa tudi takrat, ko ob nedeljah potujem nazaj v Sombotel v študentski dom, imam zmeraj v ušesih slušalke mp3-predvajalnika s temi pesmimi, povsod jih poslušam”.
Zbor ima člana tudi iz Slovenije, in sicer Cirila Kozarja iz Martinja, ki se je zboru pridružil že več let nazaj.
„Ne vejm, koliko časa sem že član tega zbora, nejsam tau nikdar na skrbi meu, že, brodim, ka deset lejt gvüšno. Tak je bilo, ka se je pevski zbor mešo navčo, pa so nej meli organista, pa so kaulivrat spitavali, koga bi imeli, pa so tak do mene prišli. Tak sam te na začetki samo igro, potem pa sam začno spejvati tö. Ovak pa, gda je meša, tö igram. 
Tü se fejst dobro počütim, ka so fajn pevci, dobri prijatelji, pa lepau spejvamo. Pa te smo tö veseli, če se kam pelamo z busom, pa te malo harmoniko naprej prinesemo pa spejvamo in tak se veselimo”.
Prav lepo je bilo slišati te izjave, enako kot njihove pesmi, ki so jih vadili. Želimo jim, naj še naprej navdušujejo publiko s svojim odličnim petjem. 
Nikoletta Vajda



Najstarejša članica Vera Gašpar

Zborovodkinja Marija Trifus


Člani pevskega zbora z nagrado »Za manjšine«

OD
SLOVENIJE…

Jaz ti dam svojo okau (2)

Lejpo, dapa žalostno pripovejst je najšla v starejšom katoliškom kalendari pa go je dolobrnila v domanjo rejč Ema Sukič.

Pahor s Kosorjevo v Kranjski Gori…
V Kranjski Gori sta se na delovnem srečanju sešla hrvaška premierka Jadranka Kosor in njen slovenski kolega Borut Pahor. Po srečanju je Pahor povedal, da sta s kolegico in prijateljico Kosorjevo nadaljevala delovna srečanja, ki želijo rešiti in vsestransko poglobiti prijateljstvo ter rešiti druga vprašanja, ki so ostala odprta, potem ko sta vladi rešili najtežje vprašanje v zadnjih 18 letih, vprašanje meje.
Sogovornika sta povedala, da sta sklenila, da bosta državi na ravni obeh vlad ustanovili mešano komisijo, ki bo naredila inventar odprtih vprašanj, postavila diag-nozo težave in predstavila predlog rešitev. Kosorjeva je ob tem povedala, da dogovor o ustanovitvi komisije kaže na pripravljenost prijateljskih vlad, da nadaljujeta reševanje medsebojnih vprašanj. Oba premierja sta se zavzela, da bosta obe vladi čim prej imenovali člane te mešane komisije, da bo lahko začela delovati čim hitreje.
Premierja sta pogovore nadaljevala še med delovnim kosilom, potem pa sta imela kratko novinarsko konferenco. Nato sta se skupaj sprehodila po kranjskogorskem smučišču in si na zraku privoščila skodelico čaja.
...Türk z Mesičem na Brdu pri Kranju
Na Brdu pri Kranju je slovenski predsednik Danilo Türk na poslovilnem obisku sprejel hrvaškega predsednika Stipeta Mesića. Predsednika sta med drugim pozdravila dogovor Pahorja in Kosorjeve. Türk in Mesić sta se po napovedih pogovarjala o pogajanjih Hrvaške za članstvo v EU, o procesu reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter o drugih odprtih vprašanjih med državama. Pri dvostranskih odnosih sta se dotaknila tudi gospodarskega sodelovanja ter sodelovanja držav na področjih notranjih zadev obrambe ter zaš-čite in reševanja. Predsednika sta izmenjala tudi stališča do razmer na Zahodnem Balkanu in evroatlantske perspektive tega območja ter problematike globalnih podnebnih sprememb.

Tau je že vendar gospodni Baug tak zračuno, ka je Imre takšoga dobroga padaša najšo. Ka vse se je z njim godilo, če bi nej emo tašoga dobroga padaša, bi nej mogo vöprestati. Gnauk se je zgodilo, gda je on delo, mati je pa k doktora išla pauleg naug, ka so se not-ravtrgnili k njim v ram pa so vse vküpzmlatili. Vsikšo raužo so na nikoj djali, vsikšoga ftiča so zaklali, nika je nej živo ostalo. Nika so nej odnesli, liki vse so zaklali pa zapravili. Gda sta domau prišla pa vidla, ka se je zgodilo, je mati tak betežna gratala, ka je nej mogla iz postele. Imre je pa v takšno letargijo spadno, ka se je bojo, ka od pameti pride. Istina, ka je policija zgrabila bando, stera je te kvar naredla pa go je poštrajfala, dapa namesto lepote, rauž pa ftičov njima drugo nej mogla dati. Imre je probo pomalek vse nazaj spravlati v ižo, pet lejt ma je vzelo, dokeč je vse telko-kelko na gmaj prišlo. Gda je vse vred prišlo, te je pa prišla druga nesreča. 
Bijo je velki viher pa je v njini ram perün vdaro. Vse je gorelo. Imre je probo braniti, ka je mogo, pomagali so ma sausedge pa gasilci so tö prišli. Nazaj v ram je leto mater branit, v zadnjom momenti go je leko prejkdau gasilcom, dapa streja rama se je nanga zrüšila. Gasilci so ga vöpotegnili, dapa edno okau je zgübo, ka več nigdar nej vido na njau. Dugo je v špitalaj bijo. Njegvi padaš pa gospodni Baug sta bila njegva najvekša pomauč. Tau je sreča bila v nesreči, ka so ga tanazaj v slüžbo vzeli. On je svojo delo z edno okauv tö dobro opravlo. Pa je daubo nauvoga sodelavca (munkatárs), edno deklo. Imre je zdaj z edno okauv vido, ka je z dvöma nej, ka geste na zemlej takša lepauta, ka vse drugo dopuni. Zalübila sta se na prvi pogled.
Pomalek so ram tö vred vzeli, samo menje rauž pa ftičov so meli, ka so tak računali, če se oženita pa deca pride, de njim več mesta trbelo. Vküper sta ojdla v božo ižo k svetim mešam, lübila sta eden drugoga pa mater, s tejm sta ji napravila lejpo starost. Pripravlala sta se na najlepši den žitka, gda v cerkvi pred dühovnikom pa Jezušom povejta »na veke«. 
Dapa usoda zna biti trno kruta (kegyetlen). Pri deli so vpamet vzeli, ka Imre vsigdar več hib napravi pri lituraj. K doktora so ga poslali. Padaš je z njim išo. Gda ga je doktor zvižgalivo, je samo padaša pravo, ka je velka nevola. Imre drugo okau tö zgibi, vcejlak slejpi grata. Padaš si je telko brodo, ka de zdaj delo, če ma povej, ka je diagnoza. Ka pa, če si kaj naredi? Te de ga on na düši emo. Dapa dunk si je mauč vzejo pa je Imrena pravo, kak je. Imre je vcejlak pod sebov bijo. Njegvi žitek de se zdaj končo, si je mislo. Nede zdavanja tö nej. Vej pa ne more želeti, ka bi si žitek vküpzvezala s slejpim človekom. Tau je svojoj pravo tö, obadva sta djaukala, dapa vse zaman.
Edno slabo vüpanje je zatok eštje bilau. Doktor je pravo, ka presaditev roženice (szaruhártya) bi eštje leko pomagala, samo kak naj najdejo donorja.
Imre je samo edno paut vido pred seboj, najlagovejšo paut. Žitek si vzeme. Padaš ga je zdaj tö traušto pa ma pomago. Pravo ma je, naj naredi kaj takšoga, ka bi nej bilau več pauti nazaj. »Vüpaj se, baug te ne odstavi,« ma je gučo.
Mati si je žitek vzela. Ništje je nej vedo, zakoj. Gda so go pokapali, ka rauž je bilau na njinom ogradi, je vse na njenom graubi bilau. Lüstvo je grdo, vsikši se je kraj obrno od sina pa njegve zaročenke. Tak so gučali, ka sta njivadva kriva, ka si je mati žitek vzela. Za par dni je poštaš k vsakšoma rama prineso cajtinge, v steraj je bilau kopirano pismo, stero je mati pisala doktori, okulisti. Etak je pisala: »Gospaud doktor, moj sin je zgübo edno okau, gda je namé obrano iz rama, v steroga je perün vdaro pa je vse gorelo. Zdaj ma je drugo okau tö betežno, naskora bo vcejlak oslejpo. Opererati bi ga trbelo, dapa nejga donora. Jaz si ne morem düšno vest pomiriti, on mi je žitek rejšo, pa de zamévolo v vekivečnoj kmici živo. Pa bi zgübo tisto dejklo, stero za ženo sto vzeti, stero lübi. Jaz sam že stara, pa sam tak skončala, ka si žitek vzemem. Lepau vas prosim presadite mojo roženico sinej v okau. Gospodni Baug naj vam pomaga, ka se operacija posreči, ka moj sin nede v večnoj kmici živo. Boga pa prosim, naj mi odpisti te velki grej, ka si sama žitek skončam.« Gda je doktor pismo v roké daubo, je ženska že mrtva bila. So ji vöopererali roženico, sinej pa rejšili edno okau. Imre pa vidi, istino, ka samo na edno okau, dapa vidi. 
Sin je za pokojno mater sveto mešo dau slüžiti, za njeno düšno zveličanje. Cejla ves je prišla pa djaukala. Dühovnik se je tö skunzo, gda je Boga proso za odpüščanjé za njeni grej.
Imre se je oženo, materni kejp je vsigdar okinčani s friškimi raužami. V zakoni so se narodili trgé mlajši, dvej čeri pa sin. Cejla familija je vsikšo nedelo k meši išla, po meši pa na graubišče k materi. Imre je po telki bolečinaj, nesrečaj zdaj srečen. Nigdar ne pozabi Baugi hvalo dati, nej če leže, nej če stane.
Konec 


Prof. Evgen Titan: Sprtolejtno vüpanje (orig. wignette – papir) 


zveza.hu

… DO
MADŽARSKE

»Ka aj bi najmlajši s kem več slovenski gučali«

Po vrtcaj v Porabji že dvanajset lejt pomagajo pri deli z mlajšami vzgojiteljice (óvónők) iz sausadnjoga Prekmurja. Idejo za takšo sodelovanje sta dali Zveza Slovencev na Madžarskem pa višja svetovalka za porabsko šolstvo Valerija Perger. Na začetki so prejk grajnce ojdle tri vzgojiteljice pa so se s porabskimi mlajšami spravlale dvakrat na mejsec.
Od leta 2008 pa pride samo edna vzgojiteljica iz Vrtca Murska Sobota, depa je po eden cejli den v vsikšom porabskom vrtci. Z mlajšami dela na Gorenjom Siniki, v Sakalauvci, v Slovenskoj vesi, v Varaši pa v Števanovci. Vzgojiteljica je veuka pomauč domanjim, ka ž njauv leko mali gučijo samo slovenski, ali v našoj rejči ali po knjižno. Porabske vzgojiteljice pa se morejo bole nalečti za cejlodnevno delo v slovenskom geziki, tak vsikder bole gučijo pa nücajo materni gezik. Peneze za takšo pomauč da Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Ljubljane, knige pa pomauč nüdi slovensko Ministrstvo za šolstvo tö.
Od 1. decembra lani odi v porabske vesnice mlada vzgojiteljica Sanja Sinic, štera se je za tau delo včila v Maribori, ovak pa je doma iz male vesi Motovilci na Goričkom. Od tistec se vsikši den pripela k slovenskim mlajšom kauli Varaša, s šterimi se trn dobro čüti pa rada dela. Imena se je na začetki malo žmetnej navčila, depa zdaj že pozna vse, skoro petdeset mlajšov. Pogučavali smo se ž njauv med delom v Slovenskoj vesi, gde je mlajšam ranč pripovejst štejla, je včila slovenske rejči pa se ž njimi malo razmigavala tö.
• Kak je prišlo do ideje, ka bi prišli delat ranč es v Porabje v vrtce?
 »Delala sem v Murski Soboti, gde mi je naša ravnateljica, moja prejdnja povödala, ka za tau leto iškejo nauvo vzgojiteljico prejk grajnce. Odlaučila sem se za delo, štero mi je veuki izziv (kihívás).«
• Odite v pet vrtcov. Kelko cajta ste v ednoj vesi?
»Zrankoma v pau ausmoj začnem pa sem z mlajšami vse do pau dvej. Najbole aktivni smo od devete do edenajste vöre, ka mlajši več ne ladajo. Ge se trüdim, ka bi na gnauk nej preveč nauvi rejči navčila, raje menje pa večkrat povejm.«
• Z vami morejo mlajši vsikder gučati slovenski. Domanjo rejč tö kaj nücate?
»Po prekmurski jim tö gučim. Glavno je, ka se mlajši s kem več navčijo, če je tau knjižna ali domanja rejč, aj s kem več slovenski gučijo.«
• Kak se kaj razmite z mlajšami? Kak leko pomagate, če vas mlajši ne razmejo?
»Moram povödati, ka mlajši radi gučijo slovenski, radi nücajo slovenske reči. Do toga, ka bi cejle misli znali tomačiti slovenski, je eške nej prišlo. Če mlajši kaj ne razmejo, mi pomagajo vzgojiteljice v vsej vrtcaj. Dosta kejpov nücam pri deli, tak leko mlajšam pokažem vse tisto, od koj gučim.«
• Ka pa največkrat delate vküper, spejvate, malate, se špilate?
»Vsikši keden nika nauvoga delamo, povezano s tistim, ka ovak tö po tej vrtcaj delajo. Včási povejm kakšo pripovejst, se včimo pesem, rajalne igre (körjáték). Sledik pa na delovni papéraj tau eške gnauk prejkpoglednemo. Mlajši radi spejvajo, takšo tö, ka so se eške lani navčili pri moji kolegarci.« 
• Kak vküper delate z domanjimi vzgojiteljicami? Kak si pomagate, kakšne tanače si davate?
»Vzgojiteljice so me trn lepau gorprijale, dosta mi pomagajo, dobro se razmimo. Če se na priliko kakšo nauvo pesem včimo, prosim kolegarce, aj med kednom malo ponavlajo z mlajšami. Tak si leko mali bole zamerkajo.«
• Delate v pet vesnicaj, tau je vküper kauli petdeset mlajšov. Kak leko dosegnete, ka vas vsi radi majo, če rejsan vas vidijo samo gnauk na keden?
»Tau je žmetno. Mlajši nücajo cajt, ka se mi cüvzemejo. Mislim, ka se je tau že prišikalo, vej se vsi radi včijo pa špilajo z meuv v slovenskom geziki.«
• Za gnauk te v Porabji delali edno leto. Kakše plane mate, ka škete dosegniti z mlajšami?
»Moje želenje je, ka bi mlajši slovenski gezik nücali po vrtcaj tö. Ka aj bi znali donk nika povödati v slovenskom geziki. Sledik bi lekar rada ostala v Porabji, ka se mi takšo delo vidi.«
• Pogučavava se v vrtci, gde so mlajši eške trn mali. Ka brodite, zakoj je pomembno, ka se človek že pri tak mladi lejtaj vči gezike?
 »Mlajši so pri tej starosti eške fejst oprejti za nauvo. Dosta se leko navčijo pa se jim nej trbej vnaugo trüditi. Tau je eške bole istina za slovenski gezik v Porabji. Lepau bi bilau, če bi se stariške pa stari stariške tö pogučavali slovenski s svojimi mlajšami, vnüki. Tau bi dobra pelda bila za mlajše pa bi moje delo tö dosta ležejše bilau.«
-dm-

Vlada bo na skrivaj finansirala kampanjo
Po mnenju opozicijske stranke FIDESZ bo vlada na skrivaj financirala kampanjo provladnih socialistov recimo s tem, da bo v predvolilnem času predstavila rezultate raznih investicij, ki so bile izvedene iz unijskih sredstev. Za prezentacijo rezultatov posameznih projektov naj bi vlada preko Nacionalne razvojne agencije porabila 300 milijonov forintov. Po mnenju pravnega direktorja predsedniškega kabineta stranke FIDESZ, Istvána Balsaija, se je podobnih metod posluževal tudi prejšnji premier Ferenc Gyurcsány. V kolikor bodo volivci na naslednjih volitvah zaupali opozicijski stranki FIDESZ, bo nova vlada med prvimi svojimi nalogami revidirala te pogodbe in sprožila potrebne pravne poteze.
Po mnenju stranke želi vlada s temi promocijami pomagati Stranki socialistov, da bi do volitev »nekoliko izboljšala njen položaj«.
Madžarski demokratski forum prosi za potrpljenje
Manjša opozicijska stranka, Madžarski demokratski forum, bo na podlagi pogovorov do konca januarja izbrala svoje zaveznike, ki bodo podprli program Lajosa Bokrosa, njenega kandidata za premiera. Obenem se opravičuje vsem posameznikom in strankam, ki so bili – ne po krivdi stranke – povezani z Demokratskim forumom, je povedala predsednica stranke Ibolya Dávid na tiskovni konferenci. Stranka bo do konca januarja objavila seznam svojih kandidatov na splošnih parlamentarnih volitvah ter naredila vse v interesu, da bi Lajosa Bokrosa podprla široka demokratska sredina. Po mnenju predsednice je kandidatura Bokrosa edina realna alternativa Orbánovemu populizmu. 
Sklic tiskovne konference je bil utemeljen tudi zaradi neutemeljenih novic nekaterih spletnih časopisov v zvezi s stranko. Med njimi je bila tudi vest, da bo bivši premier Gyurcsány tudi finančno podprl kandidata Demokratskega foruma, znanega politologa Józsefa Debre-czenija. Gyurcsány je omenjeno vest odločno zanikal, prosil za preklic, v nasprotnem primeru je obljubil pravne posledice. 


Mlada vzgojiteljica Sanja Sinic


Vsakši den je v drugom vrtci, kejp smo napravili v Sakalauvcaj, gde je največ mlajšov v vrtci

Deseta obletnica pa nauvi gasilski avto v Sakalauvca

Če gledamo porabske vasnice, te v Sakalauvca majo najbola aktivno gasilsko drüštvo (tűzoltó egyesület). Vaje (gyakorlat) majo, redno odijo na tekmovanje (verseny), gde lejpe rezultate dosegajo, dapa ka je najbola važno, tau je tau, če je nevola, oni so tam, pomagajo. Leko je povauden, ogenj ali ka koli drugo. Nanjé vsigdar leko računajo. Dapa kak vejmo, tau samau od sebe néde, mora biti eden človek, šteri tau vse vküpdrži pa pela. Te človek je v Sakalauvca Imre Makoš, poveljnik gasilskoga drüštva.
• Gda ste ustanovili gasilsko društvo v Sakalauvca?
»Na nauva smo leta 2000 vküperprišli, gda sam dja prejkvzejo poveljstvo. Zdaj mo meli deseto obletnico. Dapa gasilsko drüštvo je že te tö bilau, gda sam dja ešče mladi bijo, samo prauti konca smo več nej aktivni bili, nejsmo ojdli na tekmovanje. Iz tiste ekipe sam že samo dja sam, ka sam ešče gasilec. Gda sam prejkvzejo drüštvo, sam tau pravo, ka samo tak mo tau delo, če do pomagali drugi tö. Kak mlade pojbe, kak dekle vküppobrati, pa vse se tak navčiti, kak trbej. Naj leko demo v Slovenijo ali v Avstrijo tö na tekmovanje.«
• Kak tau, ka žensko ekipo tö mate?
»Tistoga ipa, gda smo na nau-va začnili, je župan mena pravo, ka dobro bi bilau, če bi mlade dekle tö vküperspravo. Za volo tauga, ka bi te etak malo bola lepše vögledalo gasilsko drüštvo.«
• Naleki ste vküppobrali pojbe pa dekle?
»Nej je bilau žmetno, brž smo vküppobrali moško pa žensko ekipo.« 
• Kakšen je bijo začetek leta 2000?
»Leko povejm, ka je nej bilau leko. Nauvo montiranje, ka smo se včili, nejsmo meli vcuj nika nej, pa ešče ranč smo nej vedli, kak se tau dela. Gnauk v Gradi, gda smo na tekmovanji bili, tam sam se pogučo s hodoškimi ženskami, ka do nas včile tau nauvo montiranje. Naše dekle so te tam vidle, kak se tau dela, moškim sam pa doma dja pokazo. Tak smo se tau navčili.«
• Vi ste meli za tau nauvo montiranje vse, ka trbej?
»Nej, tau smo vse na drugo leto tjüpili, kak smo pejnaze leko vküpspravili. Najprvin, gda smo na tekmovanje šli, te nam je Hodoš dau opremo na pausado.« 
• Vašo društvo je na biroviji nutrazamerkano (registrirano)?
»Pa vejš, brezi tauga ne moreš do niši pejnez nej priti.«
• Kak leko pejnaze spravite za drüštvo?
»Samo z natečaji pa s prošnjami, ka je nutdavamo tü pa tam. Prvin so bola davali, dapa v slejdnji lejtaj že bola slabo. Tau leto smo samo stau djezero dobili, tau je nej dosta.«
• Na leto kelko pejnez vam trbej na delovanje?
»Lani dosta, zato ka je večkrat povauden bila, pa smo dosta mogli ojdti po vasaj. Te vsikšo leto moramo auto pelati na tehnični izpit, tau je tö petdeset, šestdeset djezero forintov. Zdaj smo od občine pejnez nej dobili, zato ka obnavlamo gasilski dom pa k tauma je trbelo gradbeni načrt napraviti. Te gradbeni načrt je zdaj občina vöplačala.« 
• Od kec mate prvi gasilski auto?
»Tauga smo za šenki dobili iz Slovenije od gasilskoga društva Dobrna. Ešče od tistoga mau dobre stike mamo z njimi, dapa ranč tak z Gradom pa s Trdkovo tö.«
• Odite na tekmovanje v Slovenijo tö?
»Lani smo bili v Trdkovi, zato ka so nas prosili, naj nutpokažemo, kak smo mi doma po starom montirali.«
• Ka je razlika med dvau-jim montiranjom?
»Po starom se tak dela, ka cevi se dolaskladejo, pa potistim vsikši tam pa tau dela, ka štjé. Po nauvom je tak, ka moraš cevi nesti v rokej, pa vse tak moraš delati, kak je dolaspisano, pa samo tisto, ka je tvojo delo. Tam drugoma pomagati nej slobaudno.«
• Na tekmovanjaj ste že dosegli kakšne rezultate?
»Moški so že večkrat drugi bili na železnožupanijskom tekmovanji. Bilau je tak, ka je tak vögledalo, ka mo prvi, dapa prvo mesto nikak vsigdar varaš Kőszeg dobi. Vejn zato, ka oni iz vekšoga varaša pridejo, pa telko njim komisija vsigdar pomaga. Ženske so že večkrat prve bile, zato ka so rejsan dobre v montiranji.«
• Zvün tekmovanja ste že mogli gasiti?
»Že smo gasili vejn dvakrat, trikrat. Gnauk je gauška gorejla proti Verici, gde smo dvakrat dva dni gasili. Gnauk pa kak proti Židova demo prejk po gauštja, tam je gorelo. Hvala baugi, telko je bilau vse, pa sreča, ka do tejga mau je ešče ram nej trbelo gasiti. Dapa zavolo povaudna smo dostakrat mogli titi pomagat na Rönök, Vasszentmihály, Rábagyarmat.«
• Kak stojite z gvantom?
»Gvant že mamo, dapa tau sam že vse dja spravo pa čelade (sisak) tö. Čelado moraš meti, če se po nauvom dela, nega kaj. Za devet čelad smo petstau djezero forintov mogli plačati. Sreča, ka so nam vödali, gda se der potok puco, pa te iz tisti pejnez smo leko küpili čelade.« 
• Vašo društvo je prostovolno gasilsko društvo, če gasit ali za volo kaj drugoga trbej titi, te naletja vküppoberete lidi?
»Hvala baugi, vsigdar pridejo, pa nikoma se nej trbej moliti. Tak ka vsakši včasin skauči pa dé. Gda je povauden bila, te smo pet dni odli eden za drugim pomagat tistim, ka so v nevauli bili, pa itak niške nej pravo, ka nede. Bijo taši, šteri je cejlo nauč žakle s pejskom noso, drugi den zazranka pa delat išo.«
• Kak leko vi tau mladino tak fejst vküpdržite?
»Tau je zato vse tak, ka mladina sploj fejst z menom drži. Gda sam dja tau prejkvzejo, te sam dja pravo njim, če do oni zamé, te dja tö ranč tak mo zanjé. Gda tau več nede tak, te dja dolapovejm. Pa vsigdar sam njim pravo, če se njim kaj ne vidi, te naj mi v oči povejo, pa dja njim ranč tak. Če človek vej, ka je baja, te leko tadala staupi, te leko pomaga. Tau se ovak ne more delati. Drugo je pa tau, ka se njim dja že na začetki pravo, ka naj name tikajo, brezi vikanja poštanjé tö leko damo eden drugoma. Velko pomauč dobim s strani podpovelnika. Gdakoli ma povejm, ka trbelo bi pet ali šest lidi, on včasin skauči, pa že dejo podje.«
 • Letos ste küpli eden novejši gasilski avto v Avstriji. Kak ste pejnaze vküppobrali?
»Pet djezero je vsakši gasilec nutraplačo, prejšnjoma povelnika sin, Zoli Nemeš je petdeset djezero forintov pa stau evronov dau. V vesi pa od varaški fabrik, firm smo tristaupetdeset djezero forintov vküppobrali, Slovenska zveza je dvejstau djezero dala, manjšinska samouprava Sakalovci stau djezero. Tak smo leko küpli avto.« 
• Kelko je avto košto?
»Tri djezero osemstau evronov, dapa te smo ešče stau djezero forintov pocerali nanga, gda smo ga na tehnični izpit pelali.«
• Zaka je baukši te avto kak starejši?
»Te je mlajši, devet gasilcov si leko nagnauk v njega sede, močnejši je pa mercedes je, nej TAM. Dočas ka mo dja poveljnik, tak mislim, te name že vözaslüži.«
• Tau je šega pri gasilcaj, če nauvi avto küpijo ali ga dobijo, te se tisti blagoslovi. Vaš avto gda de se blagosloviu?
»Tau sprtolejt ščemo. Tak sam si brodo, ka na den sv. Florijana, da parzovemo gasilce iz Grada pa iz Trdkove tö.« 
Karel Holec


Imre Makoš


Gasilski auto, steroga so küpili v Austriji 

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

OTROŠKI

KOTIČEK

SNEJG

Bila je zima, ka je bilau snega, kak ga nejga vsikšo zimau. Telko snega je spadnolo, ka je biu tistim bole mlajšim skur do brade, vözraščenim pa više kolén. Pa v té snejg se je zagno pojbič Pavel. Trno veseli je biu. Ranč tak je biu veseli kak vsikši pojbič pa vsikšna deklička. Kak bi pa nej veseli bili, vej so se pa leko naganjali po snejgi pa delali vse tisto, ka se na snejgi dela. 
Pavlov pes Albert pa je samo gledo za svojim padašom. Gledo je za njim, kak se je zagno v velki bejli snejg. Ja, Albert je leko samo gledo. Eške je mladi biu, oprvin v svojom žitki je snejg vido. Depa, kakoli ka je mladi biu, je že biu bister za svoja lejta. Gledo je za Pavlom pa si brodo:
»Vauu, ka pa je zdaj tau. Ka je zdaj tau, ka moj Pavel pa vsi mlajši ta gor na brejg letijo. Vauuu, tau bejlo je gé nekše vcejlak ovakše. Gda je mrzlo bilau brezi toga bejloga, se je pri peči stiskavo. Zdaj je tö mrzlo, depa vsi so venej pa vsi so trno veseli. Vauu, ne vejm, ka je tau gé.«
Tak si je brodo pa pomalek edno taco nut v snejg djau. Najprva naraji, potem pa malo bole nut potisno. Tak ga je strausilo, ka so se njemi vüje vküper potegnole. 
»Vauu, tau bejlo nika dobroga ne more biti. Kak pri vsej sveti pesaj, so leko mlajši tak dobre volé?« se je spitavo.
Tak je pes Albert stau na pragi, gledo pa se čüdivo. Mlajši pa so lejtali gor pa doj po brgej, se spiščavali po njem po zadnjoj, po trbüji pa ništerni po glavej tö. Pavel je nagnauk samo domau prileto pa Alberti špagot zvezo kauli šinjeka. 
»Poj, Albert, deva na snejg. Trbej nam takšoga dobroga pisa, kak si ti,« ga je že vlejko na snejg, Albert pa je vlejko nazaj. Depa, dun je nut v snejg staupo pa eške malo dale, dokejč njemi je vö iz snega nej gledala samo eške glava. Ja, glava pa tiste njegve duge viseče vüje, ka bi se leko odejvo z njimi. 
Pomalek, pomalek, je un tö prišo ta na brejg. 
»Vauuu, zakoj njim trbej takšoga pisa, kak sam ge gé?« se je spitavo.
Brž je zvedo. Eden Pavlov pajdaš je prineso nikšne remne. Mlajši so nika pleli pa so dun spleli. Nagnauk je meu té spletene remne kauli glavé pa doj po cejlom tejli. Pa so na té remne gor-zvezali edne velke sanke. Štirge so se gor vseli, un pa ji je mogo vlejčti. Ja, vlejko ji je, ka je tau škeu njegvi Pavel. Albert pa ga trno rad ma pa je vlejko. Mlajši so se smedjali pa kričali od veseljda. Albert pa je vlejko, vlačo pa znova vlejko. Pa ma je zatoga volo več nika nej mrzlo bilau. Tak ma je vrauče bilau, kak bi se najvejkša ica na zemlau spistila.
Večer je prišo. Mlajši so šli domau. Pavel pa Albert tö. Trbej prajti, ka sta bila trno zmantraniva. Eden bole od drugoga. Doma je Pavel daubo večerdjo pa tej, Albert pa svoje gesti brezi teja. Eške prva, kak je Pavel spat odišo, se je zgučo z Albertom:
»Gnes je trno lepau bilau. Zranja po šauli mo znauva šli na brejg. Pa de palik lepau,« ga je pobaužo pa glavej pa odišo v svojo sobo.
Albert pa si je po tejm leko samo eške brodo: »Vauu, na, takši je té moj pesji žitek. Njemi de lepau, ge mo pa delo, kak bi človek biu, ka v slüžbo ojdi,« si je brodo, potejm pa senjo, kak njegvi Pavel vleče sanke pa un sedi na njij. Ja, trno lejpe senje so tau bile. 

Vrejme takšo pa ovakšo

Pismo iz Sobote

Lüblene moje, dragi moji, vejn, ka ste nej slejpi pa ka vidite, ka vse se godi kauli nas. Ja, znauva me mantra tau vcejlak zmejšano vrejme. Nej, ka je samo zmejšano, vcejlak je nauro pa zmejšano vküper. Kak prvo, meli smo lejpi snejg, mlajši so že vse vüška skakali od sreče. Sploj so veseli bili, ka do meli bejli božič. Pa je djug fudno pa je snejg tak nagnauk taodišo. Pa je nej biu bejli božič, meli smo zeleni božič. 
Zatoga volo je vrejme zmejšano. Norost pa se je začnila kazati pri lidaj. Kak prvo! Naši najbole prejdnji političarge so gratali kak kakši mladi günci, gda ji sprtolejt začne metati es pa ta. Malo so se radi meli pa se malo korili med seuv pa so se znauva lübili pa znauva vcejlak dola svadili. Takši so bili kak vrejme! Pa so eške zdaj takši. Na, vej so pa uni tö samo lidge, ka nej? Tadale je toplo vrejme prajlo tem našim glavačom, ka nas tak radi morajo meti, ka brž trbej bencin gore zdignoti. Pa so tak naprajli tö. Olaj za küriti pa segrejvati je tö drakši grato. Kak bi pa nej, vej je pa tak toplo vrejme bilau, ka smo sploj nej več kürili. Tau vse njiva lübezen do nas dela. Ne vörvlete? Vej si pa zbrodite! Če je olaj bole fali, menje prišparamo. Vzemite tak, kelko človek prišpara, če je olaj sedemdeset centov ali pa osemdeset? Dun več prišpara, če ne küri s falejšim, liki gda ne küri z drakšim olajom. Tau je gé lübezenska matematika. Dobro, pa je nazaj mrzlo vrejme prišlo. Zdaj se pa bole z drakšim segrejvlemo. Tau je tö dobro gé. Zakoj, se pitate? Zato, ka tisto, ka je drakše, tisto je vejn boukše pa bole naprej valaun tö. Vidite, kak nas radi majo.
Tou vrejme se je moji tašči Regini, trno čednoj ženski, tö poznalo. Pa se pozna vsikši nemili den. Njau je tö božična sprtolejt vdarila po glavej. Na, una je nej tak kauli sebe trausila lübezen, kak so tau delali naši prejdnji. Una je lübezen »kanalizejrala« samo do ednoga človeka. Kanalizejrati znamenüje, ka je samo do njega lübezen šla pa nikam inan nej. Té človek se zové Koki. Un je gé ranč takši, ka se takše ženske, kak je moja tašča Regina, trno čedna ženska, nanga gor kelijo. Un je gé ranč takši moški ka takše ženske, kak je moja tašča Regina, trno čedna ženska, iške pa je najde tö. Vej se je nej oprvin v takšoga moškoga zalübila. Če bi vse normalno bilau, bi una mogla doma na toplom sejdeti, kaj štrikati ali plesti pa čakati, ka sprtolejt pride. Depa zmejšano vrejme go je naprajlo za vcejlak nauro. Lejče kauli kak kakša mlada srna. Pa samo njoj je Koki v glavej, na srcej, v lampaj pa eške nindri indri tö. 
Od vsega najvekši stra mam, samo naj go pa ne znori za kakše pejneze ali kaj takšoga. Vej se je pa pred lejtami takšo že godilo. Pa je una ranč takša, kak so naši najbole prejdnji. V toj velkoj zimskoj lübezni so trno radi bili, če leko komi kaj pomorejo. Pa nej nam prostim lidam, nej, tau nej! Takšnim, kak so uni gé. Pa zdaj ge te straj mam, ka bi nej moja tašča Regina, trno čedna ženska, tomi Kokini tö kaj pomagala. Tak vövidi, ka je nej gli najbole pri pejnezaj. Pa eto njoj je že tumačo, ka bi un že pokazo, kak se biznis dela, če bi stoj investejro v njegve ideje pa v njegvi biznis. 
Una je že davnik prajla, ka so vsi moški svinje pa z ednim več neške nikšoga dela meti. Depa tak brž je tau tapozabila, kak njoj je Koki kak golaub začno grüliti na vüje. Kak naši najbole prejdnji. Že telkokrat so kaj zazamigali pa tau tapozabijo. Zato pa znauva kaj skur gnakoga naredijo, ka je nam eške lagvejše, uni pa se kučejo po glavaj. Depa ne kučejo se tak, ka bi je bolelo. Tau sploj nej, tak so pa palik nej nauri.
Lüblene moje, dragi moji, dun se eške naprej najbole kak leko radi mejte, depa, nej pri tejm glavau zgibiti. 
Miki Roš

MUZEJ AVGUSTA PAVLA
V MONOŠTRU


PETEK, 22.01.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 10.35 PRAVI VAL, KRATKI DOK. FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.15 OSMI DAN, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 MIHEC IN MAJA: PRESENEČENJE, OTR. SER., 16.05 JEJMO ZDRAVO, 16.20 MARCUS IN ORLI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 NANDI POMAGA ŽUPANJI NAJTI SALMONELO, TV NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.01.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL
PETEK, 22.01.2010, II. SPORED TVS
6.30 TV PRODAJA, 7.00 GLASNIK, 7.25 UMETNOST IGRE, 7.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.01.1992, 8.15 ČRNO BELI ČASI, 8.30 KOT ATA IN MAMA: ŽUR NAJŽUREJŠI, OTR. NAN., 8.55 ŠPORT ŠPAS, ODDAJA O ŠPORTU, ZDRAVJU IN OKOLJU, 9.25 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.00 EKO KANAL, ODDAJA O EKOLOGIJI, 11.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 12.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.10 SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (Ž), 16.05 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA, 19.50 EVR. PRVENSTVO V ROKOMETU (M), SLOVENIJA - POLJSKA, 21.45 EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 23.15 STREL OD BLIZU, AM. FILM, 1.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.55 INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 23.01.2010, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 JEJMO ZDRAVO, 7.20 KRIŽ KRAŽ: MIHEC IN MAJA: ANA PODGANA, OTR. SER.; SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN.; RIBIČ PEPE: VRHNIKA IN VESELA ČRKA V, OTR. NAD., 9.05 KRALJIČIN NOS: HARMONY SE VRNE, ANG. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: BRSKANJE PO SEBI, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 FOYLOVA VOJNA: ŽALOSTNA ZIMA, ANG. NAD., 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 SLOVENEC LETA 2009, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.01.1992, 0.50 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL
SOBOTA, 23.01.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 SKOZI ČAS, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.01.1992, 8.00 POLEMIKA, 9.00 POSEBNA PONUDBA, 9.20 CIRCOM REGIONAL, 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 12.30 DRAGULJ, KAN. FILM, 13.55 EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 15.55 SV. POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH,  17.45 SV. POKAL V BIATLONU: SPRINT (M), 19.00 ODPRTO PRVENSTVO VELENJA V NAMIZNEM TENISU, 20.00 80 LET SLAVKA AVSENIKA, 21.00 SPOMINI LOJZETA SLAKA, 21.55 BLEŠČICA, 22.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.50 ZLOČINI IN PREKRŠKI, AM. FILM, 0.30 TRANZISTOR, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 24.01.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., TRNOVO ROBIDOVJE, LUTK. NAN., MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 LEDENI SEVER IN JUŽNI TEČAJ, DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 16.00 UMESTITEV NADŠKOFA ANTONA STRESA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 STOPIMO SKUPAJ ZA NEDONOŠENČKE, 21.45 DOTIK SVETA - PORTRET ARHITEKTA JANEZA HACINA, DOK. FILM, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 MARIE BESNARD, ZASTRUPLJEVALKA, MINI-SERIJA, 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.01.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL 
NEDELJA, 24.01.2010, II. SPORED TVS
6.25 SKOZI ČAS, 6.35 TV PRODAJA, 7.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.01.1992, 7.30 GLOBUS, 8.00 TURBULENCA, 8.50 AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT ŠOU V LJUBLJANI, KONCERT OB 60-LETNICI, 9.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 10.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.30 KORAK K SLAVI: TORINO 2006, OLIMPIJSKI FILM, 12.25: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 13.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 14.30 MED VALOVI, 15.10 SV. POKAL V BIATLONU, 16.15 SV. POKALV BIATLONU, 17.00 EVR. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 18.15 EVR. PRVENSTVO V ROKOMETU (M), 20.00 OČE REK - MOGOČNI MISISIPI, AVST. DOK. SER., 20.50 CRANFORD, ANG. NAD., 21.45 NA UTRIP SRCA: RUDOLF NUREJEV V OPERNEM GLEDALIŠČU SCALA, 23.05 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 0.05 STALIN, KOPRODUKCIJSKI FILM, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 25.01.2010, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SMRKCI, RIS., 10.35 COFKO COF, RIS., 11.05 ŠPORT ŠPAS, 11.35 IZ POPOTNE TORBE: JEJMO ZDRAVO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POGLED NA ... RIMSKO STEKLO, 13.25 AVSENIKOV ZLATI ABONMA: POKLON FRANCU KOŠIRJU, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.00 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.10 BINE: GLASBENIK, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: VRHNIKA IN VESELA ČRKA V, OTR. NAD., 16.50 BIZGECI: KRALJ ALKOHOL, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 TONI IN BONI, 18.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA, 21.05 STARA NERGAČA, ANG. HUM. NAD., 21.35 NA LEPŠE, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 UMETNI RAJ, 23.40 GLASBENI VEČER, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.01.1992, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL
PONEDELJEK, 25.01.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 8.05 TV PRODAJA, 8.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.01.1992, 9.00 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 9.15 POSEBNA PONUDBA, 9.35 SLOVENCI V ITALIJI, 10.05 SOBOTNO POPOLDNE, 12.15 AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT ŠOU V LJUBLJANI, KONCERT OB 60-LETNICI, 13.15 OSMI DAN, 14.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.25 PRVI IN DRUGI, 14.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 JESENIN, RUS. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER - OČKA, RIS., 19.00 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 20.00 ZEMLJA - MOČ NARAVNIH SIL, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 RKO 281, AM. FILM, 0.10 ZEMLJA - MOČ NARAVNIH SIL, DOK. SER., 1.05 ZABAVNI INFOKANAL 
* * *
TOREK, 26.01.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA, 10.25 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 10.35 FELIKS V PARIZU, RIS., 10.50 RIBIČ PEPE: VRHNIKA IN VESELA ČRKA V, OTR. NAD., 11.15 GLASBENIK, LUTK. NAN., 11.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.55 PORTRET ARHITEKTA JANEZA HACINA, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNI RAJ, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN., 16.25 SKRIVNOSTNA MORSKA BITJA, 16.45 KAKO POSTATI TEPIH, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.00 ZVOKI PALEOLITIKA, DOK. FILM, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: LATINSKA AMERIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POSEBNE ENOTE, AUSCHWITZ - BIRKENAU, DOK. ODD., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.30 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, DOK. SER., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.01.1992, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL 
TOREK, 26.01.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.01.1992, 7.55 STUDIO CITY, 8.50 POZDRAV AFRIKI, 9.20 NA LEPŠE, 9.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.40 GLASNIK, 17.05 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 19.00 VEČERNI GOST: PROF. MIRKO MAHNIČ, 20.00 MUZIKAJETO: KLAVIATURE, 20.40 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 21.30 GLOBUS, 22.00 PRAVA IDEJA!, 22.30 V KRALJESTVU TRTNE UŠI, AVSTR. FILM, 0.15  HANNAH IN NJENI SESTRI, AM. FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL 
* * *
SREDA, 27.01.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN., 10.55 RISANKA, 11.05 ZLATKO ZAKLADKO, 11.25 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, DOK. SER., 11.55 MEDNARODNA OBZORJA: LATINSKA AMERIKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.50 BIZGECI: SLADKI FILM, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: KAM PO SREDNJI ŠOLI?, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 ROMEO + JULIJA, AM. FILM, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 OMIZJE, 0.30 TURBULENCA, 1.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.01.1992, 1.45 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL
SREDA, 27.01.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.55 TV PRODAJA, 7.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.01.1992, 7.50 HRI-BAR, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 15.20 STOPIMO SKUPAJ ZA NEDONOŠENČKE, POSNETEK DOBRODELNEGA KONCERTA, 17.10 MOSTOVI - HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.10 DUNAJ: EVR. PRVENSTVO V ROKOMETU (M), 19.45 ŠPORT, 20.40 BIRMINGHAM: NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ASTON VILLA - ARSENAL, 22.40 IVAN CANKAR: HLAPCI, 0.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 
BIG BAND DOM, NINA STRNAD IN BRACO DOBLEKAR, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL 
  * * *
ČETRTEK, 28.01.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: TEHTANJE, OTR. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 BERLIN, BERLIN: SVENJA, NEMŠ. NAN., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NANDI POMAGA ŽUPANJI NAJTI SALMONELO, TV NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.05 LATINA, KRATKI DOK. FILM EBU, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 16.50 BIZGECI: CIGARETA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GREMO NA SMUČI, POUČNO-ZABAVNA ODDAJA, 18.00 KOT ATA IN MAMA: NOVI DOM, OTR. NAN., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GLOBUS, 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.01.1992, 0.25 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL 
ČETRTEK, 28.01.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.01.1992, 7.50 NA LEPŠE, 8.20 BLEŠČICA, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: AVTOKAROSERIST, 18.00 SLOVENSKI VODNI KROG: DRETA, DOK. NAN., 18.25 POTEPANJA: IDRIJA, DOK. NAN., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA RAKAR, 20.00 TEŽKI ČASI, FR. FILM, 21.30 TRANZISTOR, 22.05 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 22.45 SMEH IN SOLZE: SLOVO, ANG. FILM, 0.20 PINOCHET V PREDMESTJU, ANG. TV FILM, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL 


Stalno razstavo
Slovenci v okolici Monoštra 
si lahko ogledate še od januarja do junija 2010,
od torka do sobote med 11.00-15.00 uro!
Obnavljanje muzeja in stalne razstave bo trajalo
eno leto. 
Med obnavljanjem bo na ogled razstava
Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju in
ogledni depo v kletnih prostorih.
Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 
00-36-94-380-767
Vodstvo v slovenščini!
Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina,  
študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro.
Podprite s svojim obiskom edini slovenski
muzej na Madžarskem!

Slovenskih oddaj
na Radiu Győr 
ne bo več!


Slovenskih oddaj na Radiu Győr v soboto ob 7.30 ne bo več.
Slovenske oddaje na Madžarskem radiu lahko poslušate
v ponedeljek od 13.00 do 13.30 na 1188 kHz
(Prekodonavje/Dunántúl),
v Budimpešti pa na 873 kHz – na kanalu MR4. 
Na internetu: www.mr4.hu

HIRDETÉS
• Szeretne korszerű munkahelyen dolgozni? 
• Jól beszél szlovénül és még egy idegen nyelven? 
• Elismerést és szakmai fejlődést kínáló munkalehetőséget keres?
Telekommunikációs üzletágban közismert és elismert partnerünk részére keresünk munkatársakat idegen nyelvű ügyfélszolgálati területre, Rábahidvégre. Ha hosszú távú, főállású, anyagi biztonságot nyújtó munkahelyre vágyik, most megtalálta, amennyiben a következő nyelveket magabiztosan használja szóban és írásban:
SZLOVÉN+angol
vagy
SZLOVÉN+német
Jelentkezni és érdeklődni az alábbi elérhetőségeken lehet Illés Anikónál a Kelly Services toborzási munkatársánál: e-mail:  illesan@kellyservices.hu,  mobil: 30/9957866