Tečaj XXVIII Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron. 3 mesece ti kron. Xji naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca Stv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista ,,Edinost'4 v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. ^u 11 šioviiitd. lrst, v torek dne 17. novembra 1903. W Izhaja vsak dan tu ii ob nedeljah in praznikih) ob -"». uri, ob ponedeljkih ob un zjutraj. Posamezne številke prodajajo po 3 novč (6 stotink) v mn >Lriij fc>i»akarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Cei ;. Kranju. Mari i oru, Celovcu. Idriji, St Petru, Sežani. Nabrežini. Novemme#rtu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ■I ca Moli« piccolo stv. 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. <'ne oglasom 1H stotink na vr*to petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Stv. S70. Edinost Glasilo političnega društva .£dinost" za Primorsko. V edinosti je moć 1 Vprašanje vinske klavzule v Ogrskem parlamentu. BUDIMPEŠTA 16. — Zbornica po-eiatcdv. — Zbora i ca je v današnji eeji nadaljevala razpravo o predlogi glede kontingenta novincev. Govoril je jedini poslanec X 6 i. Isti je stavil predlog, naj se v vojn-* li zadevah t_čno označijo pravice vla-ila je razprava o vojni predlogi prekinjena. Posl. P o d m a n y z k i (Član liberalne stranke) stavil je na to predlog, naj bi se f-eje od lf- J. m. naprej podaljšale za jedno uro. O Leneu predlog u sklepala bo zbornica v prihodnji sej'. Posl. M o l n a r (Košutovec) je na to po doiee** ^obotavljanju in po večkratnem pozivanji ifa Tisze utemeljeval svojo intsr-|H*lacij.!' . de trgovinske pogodbe z Italijo, katera jX>g dba v kratkem zapade. Minister-*ki predsedn k grof Tisza je takoj odgovoril na Molnarjevo interpelacijo in povdarjal, da se nahaja vlada z ozirom na to vprašanje v jako težavnem položaju. Vlada ima zvezane roke, ker zbornica ni vsprejela avtonomnega carinskega tarifa, \sled česar manjka temelj za nova pogajanja glede obnovitve trgovinske pogodbe z Italijo. To je pa tem neugodnejše, ker ste vladi že zapričeli pogaja" glede onih gospodarskih zadev, kiOgr-. u? jij interesi rajo. Veled tega trpi Ogr-i-ga veliko škodo. Prejšnja vlada morala je odpovedati trgovinsko pogodbo z Italijo, ker je v tej pogodbi ogrskim gospodarskim interesom škodljiva vinska klavzula. Ako ne bo mogoče skleniti nove trgovinske pogodbe, treba bo preklicati odpoved sedanje trgovinske pogodbe, katera zapade dne 1. januva-rija 1904 in tako podaljšati to pogodbo še za eno leto. Skoraj izključeno je, da bi podaljšanje zadelo ob kake ovire, a pomisliti j i treba, da bi bilo to podaljšanje za Ogrsko zelo škodljivo, ker bi tudi pogubna vinska klavzula ostala še nadalje v veljavi. Ker toraj vlada, vsled pomanjkanja avtonomnega carinskega tarifa ne more skleniti nove carinske pogodbe z Italijo, bil bi iz sedanje zagate jedini izhod ta, da bi parlament pooblastil vlado, da sklene kolikor mogoče kratek provizorij in sicer tak provizorij, ki bi odpravil pogubni upljiv vinske klavzulo. — Vlada predloži zbornici v najkrajšem času tozadevni zakonski načrt in upa, da zbornica, z ozirom na gospodarske interese dežele ta načrt tudi najhitrejše reši. — Govornik je izrazil uverjenje, da je, kakor Ogrska, tadi Italija interesirana na nadaljevanju rednih /gospodarskih odnošajev med obema de-žeiauHf ter da je prepričana, da bi pretrga-nje^ gospodarskih zvez imelo za obe državi usofne posledice. Ministereki predsednik je izjavil, da je ta njegov odgovor le začasne vrednosti ; podrobneje razloži svoje nazore o tej stvari takrat, ko predloži dotični zakonski na5rt in tedaj bo tudi prosil zbornico, naj vzame njegova takratna izvajanja na znanje. Slednjič je Tjsza še odgovarjal na opazke posl. Molnarja. Na to je zbornični predsednik naznanil, da se ne bo glasovalo o začasnem odgovoru ministerskega predsednika' ter je zaključil sejo. Dogodki na Balkanu. Bolgarsko sobranje. SREDEC 16 Včeraj se je sestalo novo bolgarsko sobranje. Po prestol nem govoru se je sobranje konstruiralo in so bili izvoljeni: Stajkov predsednikom, Gatev prvim in Petkov drugim podpredsednikom. V današnji seji izvolijo se odseki. Presto 1 ni govor kneza Ferdinanda. SREDEC 16. Prestolni govor, s katerim je knez Ferdinand otvoril včeraj sobranje, pravi med drugim : »Nekateri dogodki, ki so se pojavili tekom letošnjega leta, prisilili so me v to, da sem se obrnil na narod še predno je potekel mandat zadnje zbornice. Dogodki v poletju prisilili so vlado zateči se k izrednim a neobhodno potrebnim stroškom, kateri so po-Btavili vojsko v položaj, da more čuvati neodvisnost in skupnost domovine. Računam vsled tega na domoljubje narodnih zastopnikov, katero rodoljubje jih bo vodilo o presojanju razmer, ki so viado prisilile v omenjene stroške, in o presojanju vseh vladinih činov. Vlada stori vse mogoče, da ohrani in povspešuje obstoječe dobre odncšaje z veliko osvoboditeljico Rusijo ter z drugimi, osobito Bosednjimi državami«. Prestolni govor naznanja nadalje pred-loženje več zakonskih načrtom, ticočih se ureditve vojske in uradniških razmer. _ / Pred otvoritvijo parlamenta. Seja eksekutiTnega odbora mladočeške stranke. DUNAJ 16. — Glasom tozadevnega komunikeja imel je eksekutivni odbor mlado-češke stranke danes sejo, v kateri se je na dolgo razpravljalo o političnem položaju in o ' taktiki mladočeškega kluba v predstoječem državnozborskem zasedanju, na kar bo se storili tozadevni sklepi, ki se jutri objavijo v plenarni seji mladočeškega kluba. Seja eksekutivnega odbora nemških strank. DUNAJ 16. Glasom komunikeja imel je eksekutivni odbor nemških strank danes popoludne tukaj sejo. Doseglo se je popolno soglasje toliko glede presojanja političnega položaja, kolikor glede skupnega postopanja strank. Sklepi te seje sporočijo se strankam nemške zveze v seji, katera bo jutri neposredno pred pričetkom seje poslanske zbornice. £o tedaj pa se o sklepih varuje najstrožja tajnost. Potovanje italijanske kraljeve dvojice v London/) Na yachti »Victoria and Albert«. CHERBOURG 16. Ko sta kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena dospela na angležko kraljevsko yachto » Victoria and Albert«, katera ju popelje na Angležko, pozdravil ju je v imenu kralja Edvarda VII. njegov adjotant s r Harrv Stevenson, kateri je pridodeljen pomorskemu oddelku »\Vor Office a«. Popoludne bil je na yachti gala-obed, katerega je kralju in kraljici na čast priredil vice-admiral Fawkes. Na obedu bili so tudi: francozki admiral Touchard in poveljniki vojnih ladij francozke eskadre. *) Včarejšnjo tozadevno brzojavko je popraviti tako, da sta ital. kralj in kraljica odpotovala v Anglijo in ne iz Anglije. Aretiranje anarhista. PARIZ 16. —Redarstveno ravnateljstvo pri psuje veliko važnost aretiranju anarhista Lam bina v Cherbourgu. Ko so ga vprašali, kako je prišel v Cnerbourg ravno o momentu prihoda italijanske kraljeve dvojice, ni hotel ničesar odgovoriti. Sumi se, da se je hotel utihotapiti v vojni arsenal, ker je vedel, da si kralj in kraljica istega ogledata. Lambina so odvedli v Pariz. Javni shod za Knaneijelno samostalnost Hrvatske. REKA 16. — Včerajšnji javni shod za financijelno samostalnost Hrvatske na Sušaku je sijajno izpadel. Zborovanja se je udeležilo nad 2000 oseb. Voditeij reških Hrvatov, odvetnik dr. Evgen B a r č i <5, je v divnem govoru označil krivice, ki jih nosi Hrvatska in je pozval zbrani narod na odločen odpor proti madjarskemu nasilju. Resolucija o financijelni samostalnosti Hrvatske je bila vsprejeta z velikim navdušenjem. Tudi druge resolucije je sprejel zbrani narod z velikim odobravanjem. Pravi vihar nevdušenja in odobravanja je vzbudila med zborovaici resolucija, b katero se proglaša sloga in solidarnost vseh Jugoslovanov in s katero se izraža zahvala onim italijanskim listom, ki bo podpirali Hrvate v letošnjih bojih. PODLISTEK. 53 Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. V. Dvojno snidenje. »Nič, l.uba moja«, je odvrnil hladno. »In venoar §em prav dobro slišale, da Bte sproveli nt koga navrgor... »He.ena«, je rekel general, pogledši hčerko, ki je privzdignila glavico k njemu, »pomni, da je od tvoje molčečnosti odvisna čaet tvojega očeta. Biti moraš, kakor bi ne bila slišala ničesar.« Mlado dekle je odgovorilo z značilnim pokimanjem. Markiza je postala vsa osupla in notranje globoko žaljena vsled načina, kako ji je soprog nalagal molčečnost. General je ▼sel steklenico vode in čašo ter šel v sobo, kjer je bil njegov jetnik. Našel ga je vzravnan« ga in z odkrito glavo naslonjenega na rob zidu nasproti kamina: klobuk je bil vrgel ca jelnega stolov. Tujec gotovo ni pričakoval tako močne raesvetljave. Ćelo se mu je zmračilo in obraz mu je postal skrben, ko bo se srečale njegove oči s presinljivimi generalovimi. Toda kmalu se je pomiril in napravil prijazen obraz, da zahvali svojega varuha. Ko je postavil čašo in steklenico na rob kamina, je neznanec prekinil molk in ga pogledal še enkrat z ognjevitim pogledom. »Gospod«, je dejal z mehkim glasom, ki ni imel sicer več v grlu one krčevitoeti, kakor preje, a je še vedno kazal notranjo vzne-mirjenoBt : »Dozdevati se Vam moram čudovit. Oprostite potrebno čudovitost. Ako ostanete tu, Vas prosim, da me ne gledate, ka dar bom pil«. General se je obrnil burno, razdražen radi tega, da bi Be moral vedno pokoriti člo veku, ki mu ni ngajal. Tujec je izvlekel bel robec iz žepa, ovil z njim desnico, prijel na so stek enico ter v dušku izpil njeno vsebino. Ne hoteč prelomiti dane besede, je marki mehanično pogledal v zrcalo ; io ker je lega obeh zrcal dajala njegovim očem priliko, da je popolnoma videl neznanca, je videl, kako ee je rjbec mahoma pordečil vsled dotika rok, ki bo bile polne krvi. »Ah !« je vzkliknil mož, ko je bil izpil ter se zavil v plašč, pogledši generala neza-upno, »gledali Bte me. Izgubljen sem. Oni prihajajo, evo jih !« »Ničesar ne slišim«, je odvrnil marki. »Vas to ne zanima toliko, da bi jih Bli-šali že od daleč, kakor jaz.« »Torej ste se dvobojevali, da ste tako obliti b krvjo ?« je vprašal general dokaj vznemirjeL, razločevaje barvo širokih madežev, b katerimi je bila . premočena gostova obleka. »Da, zadeli ste, dvobojeval sem ee«, je odvrnil tujec, dočim mu je igral na ustnih trpek smehljaj. V tem hipu je bilo čuti peket dirjajo-Čih konj, odmevajoči v daljavi ; toda ta hrup je bil slab, nalik prvi jutranji zori. Vajeno generalovo uho je spoznalo konjeniški izučeni konjski tek. »To so orožniki«, je dejal. Uprl je na beguna pogled, ki naj bi mu razpršil vse dvome, prijel za luč in se vrnil v salon. Komi je bil položil ključ sobajn na kamin, kar se je povečal hrup jezdecev, približavajočih se tako naglo paviljonu, da Dohodki države. DUNAJ 16. — * NViener Abendost« priobčuje dohodke na direktnih in indirektnih dokladah v času od 1. januvarja do konca septembra 1903. Glasom tega izkaza znaša čisti prihod na direktnih davkih 198,756.652 kron (nasproti dohodke m lanskega leta v istem čaeu so se letos dohodki povišali za 4,343.668 kron), čisti prihod na indirektnih dokladah pa 463.046.618 kron (nasproti lanskega leta povišek 202.795 kron). Skupni dohodki na direktnih davkih in indirektnih dokladah povišali so se torej za 4,546.463 kron. Cisti dohodek na carinah znaša od 1. januvarja do konca sept. 1903. 87,536.639 kron in sicer za 1,309.393 kron več nego lanskega leta v istem času. Povišek izvira iz rastočega uvoza kave in tursčice. Določbe slede v sprejemanj a v zavode za poboljševanje. DUNAJ 16. Pravosodni minister odposlal je na sodišča naredbo, v kateri se interpretirajo izvajanja naredb justičnega mini-Bterstva glede oddajanja mladine v zavode za poboljšanje na podlagi odredbe varuštvenega Bodišča v smislu, da so od strani zavoda za poboljšanje izvedljiva le tedaj, ako izjavi deželni odbor, da je pripravljen jih vsprejeti. Knketa za reformo hišarine. DUNAJ 16. — Danes se je otvorila enketa zh reformo hišarine- Vlado je zastopal Bekcšjski načelnik Meyer, kateri je izvajal, da je hišno-razredni davek staromoden in najemninski davek nerazmerno previsok. Nasproti vsestranskim zahtevam po znižanju hišno najemninskega davka pa je treba upoštevati finančni položaj države, kateri ne dovoljuje znižanja državnih dohodkov. Novi topovi. DUNAJ 16. Glasom vesti v »Fremden-blattu< nabavi se 3000 novih topov in to v času treh do štirih let. Izvzemši cevi poveri se izdelovanje vseh druzih delov topov domači privatni industriji in ee v inozemstvu ne naroči nobenega dela. Zahtevani kredit za nabavo teh topov se tudi razdeli na zgoraj omenjeni čas in se v letošnji proračun postavi v ta namen postavka kakih 38 milijo-jonov kron. Grof Golnchoivski t avdljenci pri grškem kralju. DUNAJ 16. Grški kralj Jurij veprejel je danes popoludne avstro-ogrskega ministra za vnanje stvari v avdijenci, katera je trajala jedno uro. Nemški fanatizem brnskeira župana. BRNO 15. Danes zjutraj vršilo se je slavnostno zapriseženje novoizvoljenega župana dr. vit. Wieser-ja. V Bvojem zahvalnem govoru rekel je Wieser med drugim: »Mi živimo v zelo težkih časih. Politična, narodna ga je stresel mraz. Res so se konji ustavili pred hišnimi vratmi. Spregovorivši s tovariši par besed, je stopil jeden jezdecev s konja, potrkal krepko in prisilil generala, da je šel odpirat. Slednji ni mogel potolažit; neke tajne razburjenosti, zazrši šest orožnikov, katerih s srebrom obšiti klobuki so se lesketali v luninem svitu. »Milostivi gospod«, ga je nagovoril brigadir, »niste li ravnokar slišali bežati človeka proti barijeri ?« »Proti barijeri ? Ne.« »Niste nikomur odprli svojih vrat ?« »Meni ni navada, da bi sam odpiral svoja vrata...« »Toda, oprostite, gospod general, v tem hipu se mi zdi, da...< »Kaj še«, je zavpil general jezno, se li hočete šaliti z menoj ? Imate pravico...?« »Nobene, nobene, milostivi gospod«, je odgovoril brigadir prijazno. »Oprostite našo gorečnost v službi. Dobro vemo, da se francozki fer ne izpostavlja temu, da bi ob tej nočni uri vsprejemal morilca ; toda želja, da bi kaj poizvedeli...« (Pride še.) in gospodarska nasprotja bo sa v naši domovini, ki tako nujno potrebuje notranjega mira, 89 poojstrila. Strasti so že tako zaslepile pameti in oglušile srca, da se vsled tega že majejo temelji naše države, katere se oklepamo s pravo nemško zveslobo.« — Na zaključku svojega govora pa je Wieser priporočal slrgo, v kateri da leži meč in bodočnost mesta Brna. katero je že v pradavnih časih bilo nemško. Njegova, govornikova življen-ska naloga da je, obraniti nemški značaj Brna tudi v bodočnosti. Stanje minis'ra Hartela. DUNAJ 16. Biljetin o bolezoi nauč nega ministra pl. Hartela ?e glasi: Lokalni proces vnetja nazaduje. Splošno stanje je dobro. Po Hartelovem zdravju so vprašali cesar, nadvojvodi Oton in Rajner ter nad-vojvodinji Marija Josipina in Marija. Smrt hessenske prineesinje. DARMSTADT 16. »Darmstadter Zei-tung« javlja iz Skernie\vic: Hči velikega vojvode bessenskega princezinja Eizabeta je danes umrla. Od nosa j i med Francijo in Sijamom. PAK IZ 16. Ministemtvo za vnanje stvari oporeka vesti nekega angltžkega lista, da so •e pretrgali diplomatični odnošaji med Francijo in S jamom. Res da je le toliko, da so razmere med obema državama nekoliko napete, ker se Sijam obotavlja vsprejeti od Francije zahtevano Bpremembo francozko sijamske pogodbe is 1. 1902. Razširjene deželnem m\nn dm-naziia t Pazinu t Tiso realko. Govor poel Vekoslava Spinćira v seji deželnega zbora i »trpkega dne 30. oktobra 1903. (Zvršetek.) Drugi zaključek je ta, da je ta gimnazij popolnoma nepotreben. — Kajti, gospoda, ko imate že gimnazij v Kopru in ko vas je samo, po predposled-nj-m ljudskem štetju, 117.000, a nas 185 000, in ko imamo mi samo en g moBzij in mo remo bit žnjim zadovoljni, morete biti tudi vi zadovoljni se svoj s m. Kar se tiče realnih naukov, priznavam, da postajejo ti od dne do dne potrebneji in da imamo premalo tehnično naobraženih ljudij. Ali vendar ne bi trebalo u-tvarjati itnlijanske realke, ker imate dve taki v Trstu. Ako bi pa v resnici gledali na potiebo prebivalstva, morali bi osnovati hrvatsko realko. Pravim nadalje, da se v tem realnem gimnaziju in v otvo-rjeuju 5. razreda (v Paz nu) kaže razsipnost deželnega odbora. Tu Jse trosi že dosedaj preko 35 000 K na ieto, a odslej se bo trošio <»0.000 K za prt iesorje in razna učila in aparate. Ah £ae troši se samo za to, ampak tudi za učence. Ker ako ne bi vi dajali stipendijev, ne bi imeli niti en četrt učencev, kar jm imate eedai. A v tem se Kaže pol^tr razsion isti, t»idi nemoralnost. Vem za neke učence, ki so d šli v Pazin, da bi stopui v prvi razred, ko so dovršili hrvatsko ljudsko š-do, a niso mogli biti vsprejeti, ker niso znali dovolj italijanščine. Pa kaj ee je zgodila? Dali so jim štipendij, da morejo obiskovat italijansko ljudsko šolo v Pazinu, da bod j mogli čez let j vstopiti v gimnazijo. Vem za Kučaj, ko je deželni odbor telegra-ti<-ao fiošiijal denar n. pr. v Lovran, da uiove otroka, kt naj pride v italijanski gimnaz j. Torej ne le, da sa troši dosedaj 36.000 K, a se bo trošilo ods'ej preko t'»O UUO K za sam zavod, ampak trosi se tudi za učence in širi se naravnost nemorala a tem, da se jemljejo tatu taki učeaci in vzdržujejo na troske davkoplačevalcev, tudi hrva»Kb in tdovenskih, da se torej tudi'z nj hov m denarjem Djihovi otroci odnarodu-jejo. To raznarodovanje se bo maščevalo prej ali slej. Tu opažam še nekej, namreč to, da se take in tolike podpore dajajo za učence italijanskega gimnazija, a se ne dajajo take podpore učencem drugega g mnazija, onega s krvatekim učnim jezikom. Znam. da je, med ostalim, na realnem gimoaziju učencev, sinov dovolj dobro plačanih c. k. uradnikov, ki uživajo podporo. Zdi se mi, da tudi zdravnikov sin v Lošinju uživa podporo na tem realnem gimnaziju. Na hrvatskem gimnaziju, ponavljam, ne uživa ni eden učenec nič iz deželnih sredstev, d« r! je med njimi pravih siromakov. Ko bi taki došli na ita lij a ns ki gimnazij, takoj bi dobili štipendij. Je starišev, ki se hvalijo, da odvedejo otroka le v Pazinu na italijanski gimnazij, ampak, da se jim ne bo nič več brigati zanj. Trosi se za ta realni gimnazij denar, ki bi se moral trešiti »a druge stvari. Odkar je ustvarjen šolski zakon o š >lskih taksah, zakon, o katerem se je govorilo, da je potreben radi tega, da bo možno ustvarjati ljudske šale, kjer jih pomanjkuje, pobira se sedaj v pokrajini na račun očetov šolskih otrok najmanje 180.000 K na leto. Poleg tega obstoji še doloSba deželnega šolskega sveta, da se imajo ustvarjati le po tri šole na let". To se pravi, da se na leto, ako vzamemo na vsako teh šol po 1200 K, troši 3600 K od 180.000 K za druge namene, torej treba reči, da je bilo tu prevarjeno tudi Njeg. Veličanstvo, a bil je prevarjen tudi hrvatski io slovenski narod v Istri, ker šolske takse niso votirane v to, da se vzdržuje kak« v ženski luksus-lieej v Pulju ali kak kljubovalni realni gimnazij, ampak so te takse določene za Ijndske šole, za onih 17.000 hrvatskih in slovenskih šolskih otrok, ki nimajo nikakih šol. Jaz sem bil vedno proti šolskim taksam, ali dokler obfetoje, morale bi se rabiti, za kar so ustanovljene, a ne za kljubovalni gimnazij ali za luksus-licej, kakoršen obstoji tu v Pulju. Ako hočete imeti takov luksus, vzdržujte ga sami, a ne zahtevajte od hrvatskega naroda, da tudi on doprinaŠa v to. Iz vseh teh razlogov, ker se bo tudi še nadalje trošilo za ta kljubovalni realni gimnazij in realko, ker se trosi nepravično, razsipno, brez dovoljenja deželnega zbora in potrdila njegovega Veličanstva, in se troši, mesto da bi se ustvarjale ljudske šole — protestu jemo mi najodločneje proti vsemu temu in predlagam, da se preko predležečega predloga šolskega odseka preide na dnevni red in da se vsled tega odpravi 5. razred, ki re je otvoril, kakor tudi ves realni g:mnazij. Na pragu zasedanja. Danes se snide zopet naš državni zbor. Gaspoda dra. Koerberja teži vest. Teži ga morda vendar !e zavest, da je stori) in ukrenil in — opustil marsikaj, kar provzroča, da so dane3, ob sestanka istega, nade minimalne, da bi ta parlament res deloval. Domnevanje, da gosp. Koerberja nekaj tišči, nam utrja dejstvo, da so uprav na pragu zavedanja priletela v javnost vest, da hoče Koerber demisij« nirati, češ, da ie izerpil vsa sredstva v dosego pomirjenja med Cehi in Nemci, a da ni mogel vspeti s svojimi prizadevanji ! Kar je politikov in parlamentarcev ne veruje seveda nikdo, da bi bila ta grožnja irinisterskega predsednika resno mišljena. Kaj nameruje torej ž njo "? Na koga naj ista napravi utis ? Ali je morda gospod Koerber crpil primeroegs pouka iz ujedinjenja čeških strank in iz resolutnega tona. bi veje iz programa, ki so ga izdale te stranke ? Alt je g. Korber morda prišel vendar do spoznanja, da da tu treba nekoliko odnehati nasproti Cehom ? V ospredju čeških zahtev je vseuči-liško vprašanje na Moravskem, Nemci so bili do sedaj neodjenljivi v tam pogledu. Te dni je bilo sicer čuti nekaj glasov iz nemškega tabora, po katerih bi bilo soditi, da postajajo Nemci nekoliko mebkeji in da odnehujejo od načelnega odrekanja češkega vseučilišča. Trdovratni in neizprosni postajajo v svoji zahtevi, da češko vseučilišče ne sme biti v v Bruu, arrpak v kakim mestu s češkem prebivalstvom. Čehi pa se ne dajo odtisniti od glavnega mesta. Ob vprašanju, kje naj se ustanovi češka univerza, se utegnejo razbiti vsi poskusi za dosego vsaj kakega premirja med Cehi in Nemc:. Brez tacega sporazum-ljenja pe je časka obstrukeija v državnem zboru toliko kolikor gotova stvar in gospod Koerber se mora odrtč vsaki nadi na parlamentarno rešenje važnih vprašanj : proračun, nagodba z Ogrsko itd. Zato memjo mnogi, da je g. Koerber spustil v svet vest o svoji demisiji, da bi žnjo napravil utis na Nemce, ker imajo ravno Nemci — in sicer edini — velik interes na tem, da se Koerberjeva vlada ohrani. Seveda ne bi imeli Nemci bržčas nič proti temu, ako bi g. Koerber vladal s §. 14., kakor je nedavno temu tudi zagrozil na adreso Čehov. Ali kaj koristi to, ko pa se nagodba ne da skleniti s pomočjo § 14, ker bodo Madjari gotovo zahtevali, da se mora oagodba tudi v Avstriji parlamentarno rešiti. Izlasti bo madjarska opozicija — in ta je dala že dovolj dokazov, da umeje svoj posel — izkoristila nagodbeno vprašanje, kakor iz-borno agitacijsko sredstvo. V resnost Koerberja ve grožnje z demi- sijo ne veruje nikdo. Računati pa je z mož nostjo, da prihodnji dogodki prisilijo demisijo Koerberjevo. Gospod dr. Koerber nima razloga za veselje m zadovoljstvo, ko st:>ji na pragu novega zasedanja državnega zbora. Dogodki na Ogrskem. Vladna glasila na Ogrskem so vzradoščena in kličej - v svet, da je Tisza izvojeval veliko zmago. Ne da se tajiti, kak vspeh je v tem, da se je gr< fu Tiszi posrečilo izsiliti, da pride pred loga o novincih na dnevni red zbornice, dočim je opozicija zahtevala, da sa morati prej tešiti proračunski provizorij in indem-niteta. Ali povsem neutemeljeno je, ako se govori tu o kaki efektivni in defiuitivni zmagi. Večina je vstrajala na strani Tisze, ko je š'o za to, da pride predloga o novincih v razpravi, ali kdo more vedeti, kako se (»o ta večina vedla na meritorni razpravi o predlogi! Ta stranka je tako demoralirana, da ni nik&kega zanašanja nanjo! Nikdo ne bi hotel priseči, da se to na zgodi tudi v tej meritorni razpravi, da spretna in nasilna manjšina potegne za seboj tudi del večine ? ! In Se se zgodi tako, Če predloga o novincih ne bo vsprejeta, če ostane opozicija — ki že sedaj obeta najhuji boj - zmagovalka ? ! Dnevne novice. Opozarjamo vse one, ki imajo opravila z našo upravo, da se ista nahaja nadalje v ulici Molin piccolo št. 7, II. nadatr. in da posluje od 2. ure popoltidne do 8. ure zvečer. Mestni sret bo razpuščen ?! Danes se širi po mestu govorica, da bo mestni svet gotovo razpuščen. Na magistratu se baje že pridno pripravljajo za volitve. Dogodki t Ricmanjih. V nedeljo po-poludne se je vršil tukaj pogreb Andreja K u r e t a, večletnega pevca pevskega dru- zadnji čas malo vesti o Ricmanjih. Mi smo pa dobro obveščeni po neki ugledni osebi, bivajoči v Rimu, kaj je Sv. stolica odločila v riomanjskem cerkvenem vprašanju. Mi smo tudi čitali pastirski list tržaškega ordinarijata od dne 9. Bept. t. 1., katerega je isti naslovil na »vernike v Ricmanjih«. Od tega čaBa sta že minola cela dva mescca, a dozdaj ne vidimo niti enega koraka, ki bi se bil storil v rešitev riemanjskega cerkvenega vprašanja. Konstatujemo po gorenjem članku, da do danes niti cerkev ni še odprta. Slovenska javnost zasleduje pozorno razvi tek riemanjskega cerkvenega vprašanja in gospod,e sami pridejo morda enkrat vendar do osvedočeoja, da se ne pusti dušiti svoboda vesti. »Slovenec« naj — vozi gnoj ! — Tako je zaklicala »Grazer Tagespost« štajan-kim Slovencem — in naj ne misli na meščanske in sploh v še šole. Mi smo že zavrnili to nemško brutalnost. Če nemški listi v&prejeml.ejo take monstruoznosti, in če nemški čitatelji čitajo in — na tem ne dvomimo — odo-b r u j e j o take gorostasnosti, potem imamo seboj dejBtvo, da so sedanji Nemci kakor politiki najreakcijonarneja, najbolj mračnjaška stranka, strupeno sovražna luči in svobodi. Ali v svojem tozadevnem članku emo bili iztaknili neko okolnost, ki nam še posebno kaže mišljenje Nemcev do slovenskega prebivalstva celo v ožjem krogu, v katerem žive. Poslanec Žičkar je bil stavil predlog, naj se meščanska šola s s lovenskim učnim jezikom ustanovi v Sevnici. Ne glede na veliko korist, ki bi jo imelo v prvi vrsti ravno prebivalstvo tega trga s kulturelnega stališča, imelo bi od take šole tudi izdatnih gmotnih koristi. Kaj porečete pa, ko vam povemo, da je oni divji izbruh proti predlogu posl. ZiČkarja prišel iz — Sevnice ? ! Na b«»lj jasen način niso mogli sev-niški nemškutarji pokazati svojega sovražtva do prebivalstva tega trga. Grdi pisuni so štva »Slavec«, brata dne 1. t. m. pokopanega Petra Kureta, večletnega blagajnika zasramovali, češ, da take pošašti kakoršnja istega društva. Pogreb se je vrš.l kakor na- bi bila meščanska šola s slovenskim učoim vadno — civilno. Sprevod je vodil vaški (jezikom, ni najti niti v Hindostanu! Na taki župan Ivan Berdoa ob azisteoci vaških po- bedasti in neslani dovt p odgovarja »Siidsteie-glavarjev. Pred h.šo žalosti in ob odprtem rjeche Post« po pravici : »Take pošasti, ka-grobu so zapeli pevci društva »Slavec« svo- koršna je dotični pisum iz Sevn c*, je ni ne jemu umrlemu tovarišu dve žalostinki, med v Kitaju, ne v Hindostanu in celine — med sprevodom pa je svirala godba. Vdeležilo se Curnkafri. je sprevoda vče domače prebivalstvo, tudi je jr;ao besedo na adreso socijalne demo- prišlo ogromno število naroda iz sosednih ^racije. Med kardinalnimi točkami socijaluo-vasi in izlasti tržaške okolice, tako, da je demokratičnega programa je menda ravno bilo vseh pogrebeev okoli 4000. g0ja — a.,la, ki bo pristopna vsem, tako, da Ta p< greb je od novega leta sem — t. povspevanje do više naobrazbe prentba biti j., od kar je bila tukajšnja cerkev zaprta in privilegij privilegovanih stanov. Dobro ! — zapečatena — že petnajsti! | Sedaj pa bi pro3;li voditelje socijalne detno- Otrok rojenih po novem letu je že nad kracije, naj izvolijo napraviti paralelo med to 20, ki niso krščeni ; štirje so že umrli; več av0j0 zahtevo in izrekom, da potreba viših parov čdka na ženitbo. Vse naše tozadevne učil šč je opravičena še le po blagostanju, prošnje in rekurzi so dozdaj brezvspešni. Saj aijf z drugimi besedami, da -majo le imovni leži gledč riemanjskih cerkvenih stvari gotovo ljudje pravico do via.h učilišč ! — Blugo-nad 30 raznih prošenj, rekurzov, protestov vo]e naj napraviti to paralelo a ob eueui naj itd. pri raznih oblastnijah, duhovskih in po- uvažujejo, da je »Grb/.er Tagespost« med svetnih ter čaka dcava reš tve. Ako je bila vodilnimi listi avstrijskih Nemcev in vprašajo kaka Btvar do zdaj rešena, bila je ta rešitev naj 9V-ojo vest: ali ni socijalni demokraciji vselej negativna, ali pa je bil odgovor ta, naravnost v sveto dolžnost, da stopi v ne i-da se je poslalo trume orožnikov in bodal, prosen boj proti stranki s takim mišljenjem ter zaprlo in zapečatilo cerkev. nasproti širokim in revnejim razredom?! Ali Cerkev v Ricmanjih je še vedno zaprta ne bi se socijalna demokracija, ako ne stopi s 5 angležkimi žabnicami, tako tudi oba v aktiven boj proti taki stranki, ne izpo-zvonika in zvonovi so še vedno v »Rimu« ; stavila nevarnosti, da bi svet jel soditi o ura, ki se nahaja v zvoniku, ee je Udtavila njejj da ne misli resno niti z glavnimi toč-18. januarja, oni dneva, ko je okrajni glavar ^ami svojega programa ! Se stranko, ki hoče koperski SchatFenhauer zaprl in zapečatil postavljati gnojni koš in krompir med ncaso cerkev, in čaka dan odrešenja; trava raste ljudstva in šolo, ne sme imeti socijalna de-okolo cerkve in v cerkvi sami. - Pripomba uredništva. Naši dišč* pa je^na čelu zapisnika zopet popačilo čitatelji so že gotovo opasili, da prinašamo priimek pokojnice v C o o i a n c i c h ! ! Tako pačenje slovenskih priimkov se godi na okrajnem Bodisčn v Kopru dosledno sistematično in neverjetno trdovratnostjo, ki ogorča tem balj, ko je ves okraj, izvzemši mesto samo, slovenske narodnosti. In proti takemu postopanju gospodov na sodišču v Kopru je ni pomoči od nikjer. Mi znamo, da je bilo radi tega že pritožeb do predsednika deželnemu sodišču v Trstu. Vemo tudi, da je ta poslednji zatrdil, da ukrene vse potrebno, da ne bo več povoda za take pritožbe. Ali fakt je, daje ostalo vee pri starem, da se ni nič spremenilo in da se na okrajnem sodišču tudi nadalje in z gracijo pačijo sloveaska imena tudi v slučajih, ko uradnikom pravi prvi spis, kako treba pisati dotični pnimek ! Kaj naj si mislimo? AH naj si mislimo, da se gospodje v Kopru niti ne menijo za ukaze predsednika deželnemu sodišču v Trstu ? Ali pa naj si mi-: slimo, da on — vziic obljubi — ni dal ni-kakih ukazov, ker mu ni posebno nevšeč, da uradniki v Kopru pačijo slovenske priimke ?! K e je resnica? Želeti bi bilo, da gosp. predse imk ukrene kaj, da ne bomo siljeni misliti to poslednje, in da dokaže gg. uradnikom. da jim nikakor ni dovoljeno pačiti slovenskih priimkov ! Žalosten pojav. Iz »Soče« pojn&mljemo, da se je letos v kmetijsko šolo v Gorici zglacilo le 13 učencev, torej niti toliko ne, da bi mogli oddati vse štipendije. To je žalosten pojav. Saj so tudi sa kmeta m noli tisti dobri »stari časic, ko je mogel govoriti : »Ce sta oče in star: oče delala tako in sta dobro izhajala, zakaj naj bi tudi jez ne dtlal tako?!« Da, da, ti časi so minoli za vedno. V vsem gosp< darskem življenju se je izvršila cela revolucija, vsled katere more vstrajati v trdnem konkurečnem boju tudi le tisti kmet, ki se je kaj učil in si priučit racijonelno obdelovanje polja. Zato ni možno dovolj ojstro grajati malomarnosti kimt v po Goriškem, ki ne izkoriščajo prilike in ne pošiljajo svojih sinov v kmet š >lo — Ki (vrhu vsega) tudi njih sam*- *tane lepega denarja ! NotI 1 ržacani Domovinsko pravieo vi Trutu so zvoj vab g£.: Matija Žetko iz Dolenjevani pri Senožečah, Anton Z berna iz Sto ij pr S ž«ni Kobai Josip iz Smarij pri AjdovM ni in Delkot Dragotin ie Dobr-doba. »Istrski Sokol« v Fulju. D »šlo nam izvest e o pe'letnem delovanju »Istrskega Soko a« v Puiju. It tega zvestjaje razviden lep napredek v teku (»-tli let od -car obet i oruitvo. To ;e r zveseljivo, ako pomislimo, kolike važnosti so narodna društva spi«.h, a p sebej v odtujenih krajih, kjer so tal^a društva siis-jfll'šče narodnih ljudij in ognj šče narodnega probujevanja. »I-irsKi S ol« ima za narodno probujo v PuJju velikih zaslug 'in zato mu čestitamo na vsptš em petletnem delovanju ! Naša iskru a že»ja je, da l»i »I-tt^ski S kol«- tudi v bodoče tako v^pešno vršil »v>jo nalogo. Pevskemu društvu »Kolo« so nadalje darovali, ker se nis* mogli udeležiti veselice: Ugledna družina Kranja JcMipova 3 K, gg.: Ivan Subaa in Tomaž Zndnik po 1 K. — Hval* lepa. Blagajnik. Pevsko društvo »Kolo« bo imelo jutri dne l"". t, m. pevske vaje za mešani zbor. Na te vaje so vabljeni tudi vsi oni, ki žele pristopiti »ukor novi pevci in pevke. Ker se sedaj začne poučevanje novih zborov, je že leti, di om, ki žele pristopiti, etorč to čim pr*j najdalje pa do 15. prihodnjega meseca. Odbor. Ponk v slovenščini. Russkij kružok naznani*«, da se v tem tednu prične redni j pcu* hlovt-nščine. Vsi oni, ki ee hočejo učiti, naj j r dejo prav gotovo danes ob 7. uri v »Slov. čitalnic o«, kjer se določijo dnevi ia ure pouka. Pridejo naj gotovo vsi, da povedo svoje želje glede č sa, ko jim je najlažje hoditi k lekcijam, ravnalo se bo po želji večine. Odbor rus. kružka. Pretep na ulici. Včeraj opoludne sta Šla brrta -Josip in Ivsn Usmtr z nekim njunim prijateljem po ulici Giulia proti mestu, a za njimi ie pa šla večja družba nekoliko vinjenih mladeničev. Ti slednji so vedno zabavljali prvim trem. Ko so prvi trije prišli do mizarske delavnice, ki jo imata brata Ukmar v ulici Giulia. so ss umaknili v delavnico, a oni drugi so se ustavili pred isto ter dalj- zabavljali in izzivali. Slednjič so brata Usmar in njiju tovariš prišli na ceato, ter dejali omia, naj grajo svojo pot, na kar so oni odgovorili s tem, da so začeli one tri pretepat*'. Ti trije bo se seveda branili in navstal je vroč boj, ki je končal še-le tedaj, ko so pritekli redarji, ki so vse odveli na inšpektorat v ulico Luigi Ricci. Ker so bili nekateri precej težko ranjeni, je dal nadzor nik najprej pozvati zdravnika se zdravniške postaje, kateri je moral obvezati glavo Ivanu Ukmarju, ker je bil ranjen na čelu, Josipu Ukmarju, ker je bil ranjen na levi strani črepinje, na levem sencu in nad levim oče> som, a iz družbe nadlegovalcev Josipu Spanger-ju ker je bil ranjen na glavi ter Justa Kajzel, ker je bil ranjen na desni strani črepinje. Mej tem obvezovanjem glav je pa redarstveni nadzornik zaslišal in vzel na zap:snik drug* pretepače, katere je slednjič todi pustil ua svobodo izvzemši že omenjenega Justa Kajzelna, katerega je pridržal v zaporu. Za stavo skočil t morje. 40 letni težak Ivan Zalar, stanujoči v ulici Chiozza št. 27, s-» je bil včeraj še predpoluune prav pošteno napi). Navadno je Zalar, kadar se ga napije, posebno podvzeten in tak je bil tudi včeraj. Nahajajoč se ravno pri morju, je stavil z nekim drugim težakom, da skoči v morje kar tako oblečen, kakor je bil. Oni je htavo sprejel, a Zalar je res stopil na konec obrežja da je dobil klofuto, ni pa hotel povedati, kdo in zakaj mu j<> je dal. Vsled te izjave je zdravnik zapisal na zapisnik pod rubriko »vzroki« : Klofuta x. »Trgovsko Izobraževalno društvo v Trsta« naznanja, da se nadaljuje upisovanje za nedeljski tečaj še ves ta teden od 4—6. ure pop. v društveni sobi, ul. Torre bianca št. 16. I. nadstr. Sodišča. Radi pretenja. — Včeraj je sedel na zatožni klopi 25-1. zidar Anton Bernetič, iz Rodika. Obtožen je bil, da je pretil s pismom zidarju Andreju Šegolinu, da pride ob glavo, ako prevzame delo popravljanja župne cerkve v Rodiku. Bernetič je bil namreč prevzel popravo omenjene cerkve in je radi drugega nujnejšega opravila opustil delo. — Gospod župnik Elsnic je pa na to najel Antona Šegolma iz Stapa. Pied začetkom dela je Bernetič, precej vinjen, pisal šegolinu pismo, v katerem mu piše: »Kakor ste pri šli pri naši cerkvi ob nos, ako hočete priti ob glavo, le pridite delat«. — Šegolin je bil namreč o popravljanju brezoviške cerkve padel z odra ter si razbil nos. Pismo je prišlo v roke g. župnika predveeraj dane* 100.40 100.41) 100.30 100.30 120.60 120.60 100.4f> 100.45 92.55 92.55 118.55 118.61 > 98.30 98.25 89.45 89.45 1630.— 1630.— 673.— 675. 239.52* 239.521'» 117.15 117.15 23.44 23.44 19.07 19.»>7 95.30 95.25 11.32 11.32 ter od tam pljusknil v morje. Zalar je morda EUniea, kateri je stvar prijavil žandarmeriji, sicer dober plavač, a včeraj so mu bili vin-ki duhovi popolnoma odvzeli to zmožnost in revež je nerodno vihtel noge in roke dočim proeč, da bi se ga ne izdalo kakor uradnika. Obtoženec se je na razpravi izgovarjal, mu je voda silila v grlo. Kmalu se je bilo da je pisal pismo le v pijanosti in da ni na- nabralo na obrežju obilo gledalcev. Izprva meraval pretiti, ampak le opozoriti Segolina, so se smejali, a ko so uvideli, da je šala da mu se lahko ista nesreča zgodi, kakor jenjtla biti taka ter da se je imela spremeniti poprej. v resnost, so se nekateri potrudili v to, da Šegolin je izjavil, da ga pismo ni so Zalarju pomagali izkobaeati se iz vode. p0Bebno prestrašilo, da je smatral Slednjič so Zalarja na pol mrtvega potegnili 8tvar za neumestno šalo in da nikakor ni na obrežie, a neki redar je pozval izvoščeka hotel, da bi stvar prišla pred sodišče ter da ter dal Zalarja prevesti na policijo, od kjer odpušča tožencu. so telefonično pozvali zdravnika z zdravniške Informacije županstva so za obtoženca postaje. Zdravnik je pa dal Zalarja odvesti v jako ugodne. bolnišnico. Branitelj dr. Slavik je estro ožigosal Nezgode na delu. 34-letni zidar Anton postopanje župnika Elsnica, kateremu edi- Bagatto iz ulice Giulia se je s kamenom nemu se ima obtoženec zahvaliti, da Bedi na vdaril precej hudo po kazalcu desne roke. ubtožni klopi. — 38-letni mehanik v llovdovemarsenalu Primerjal je neizobraženega kmeta z Rudolf Malek se je ranil v levo roko. maščevalnim postopanjem župnika oznanje- — 15-ietni kovaški učenec Avgust Bel- valca vere, ljubezni in odpuščanja, kateri pa tram iz ulice Molin grande Bi je ranil kaza- ge je ponižal do navadnega denuncijantstva lec de?ne roke. Branitelj je po pravnem razmotrivanju stvari — letni m>zar J ust Stani, stanujoči v predlagal naj se obtoženec reši obtožbe. — ulici Campo S. Giacomo, si je ranil prsianec Subaidjarno pa je toženca, to žrtev svojega desne roke. dušnega pastirja, priporočal milosti Bodnega ltj-letni Avguštin Negode, iz ulice Tesa, dvora, se je ranil v brado. Sodni dvor je obtoženca obsodil na 4 Vsi ao dobili prvo zdravniško pomoč na tedne ječe. zdravniški postaji. Nesrec-než. Ernest Lipušič je prišel ob — 18-letni kotlar Avguštin Fola iz ul. r0k0 fla jelu in mora sedaj beračiti. Poleg Media 22, je včeraj popoludne, ker ni imel je revež, zaradi nekega prestopka iz druzega dela pomagal n^fet-mu vozniku na- pojenjih let, izgnan iz Trsta. Dne 25. ok-lagati na voz kemenite stopnjice. Pri tem mu toljra je pa neki redar našel na obrežju je pa ena teh padla na prste desne noge ter pre(j Llovdovo palačo, kjer je prosil milomu jih zdrobila. Podal se je takoj na zdrav- šgine. Ker je to prepovedano, ga je redar niško postajo, kjer so mu nogo obvezali ter aretoval, a revež se je branil ter se obrnil ga potem odpeljali v bolnišnico. proti poleg BtojeSim ljudem rekoč: »Trža- Samomor sedemdesetletnega. Iz Gro- čani, rešite me !« čane: Dae 14. novembra -t. 1. vstrelil seje Radi tega je moral včeraj odgovarjati iz puške mlinar pod Mihelami, Jakob Gorup, pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Revež — v Bvoji sob;. Star je bil 77 let. Slabo gmotno kateremu je komaj 21 let — je priznal stanje ie vzrok nesrečnega dejanja. dejstvo, radi katerega je bil tožen. Pijana kuharica. Včeraj popoludne je Sodniki so vpoštevali razne olajšavalne bil zdravnik na zdravniški postaji telefonično okolnosti ter mu prisodili 14 dni zapora, naprešen, naj pride v javni vrt, ki se nahaja Javno nasilje. Dne 24. oktobra je 21 pred južnim kolodvorom, ker tam da je po- letni Lovrenc Mlak iz Lokve bil nekoliko trebna njegova pomoč. Zdravnik je šel takoj vinjen ter je uganjal neumnosti na javni v omeojeni vrt ter tam našel stati grufio ulici. Načelnik občinskih redarjev, Jeronim Ijud; okolu klopi, na kateri je eedela neka Demarchi, ga je hotel radi tega aretovati. A 40-lftna žena. Zdravnik jo je potipal za žilo, Lovrenc se je branil ter skušal Demarchi-ja pogledal jej v oči ter takoj spoznal, da je ugrizniti. Demarchi ju sta na to pritekla na bila reva — pijana. Kakor navadno v tacih pomoč nadzornik državnih redarjev Valentič slučajih, je dal ženi pod nos v amonijaku in redar Colombin. Vsi trije so potem odveli pomočeno bombaževino. To je ženo toliko Lovrenca v zapor. streznilo, da je prišla k zavesti. Ko so jo Včeraj je pa moral Lovrenc odgovarjati vprašali po imenu, je dejala : pred deželnim sodiščem radi javnega nasilja.. »Jaz sem Just Kristina.« • V svojo obrambo je izjavil, da je bil po-1 »Pa ste pila preveč vina!« dejal je nekdo polnoma pijan. Priče so pa to izključile in okolu stoječ)ii. sodni dvor je Lovrenca obsodil na S-mesečni »Seveda sem ga, pa še ga bom !« od- zapor, poostren z jednim poBtom na mesec, govorila je Kristina ter potem omahovale odšla. Klofuta 16-letni natakar Mihael Kof- ler je pravi nemški Mihel ter služi v hotelu Evropa. Sinoči ob 73/4 uri je ta Mihel prišel na zdravniško postajo tiščoč si z robcem t'ra"icija K 95. H) -95^35, Italija K 95.25—95.55^ levo lice. Koje prišei pred zdravnika, je italijanski hHnkovciK 9rv3o_^60 N™ ja K * r r . 117.10-—117.40, nemški bankovci K 11< 10—117.40. vzel robec od liea, katero je bilo nenormalno avstrijska ednotna renta K 100.30ogrska rudeče; a to še ni bilo v«e, zdolnja čeljust kronska renta K 98.15-98.50, italijanska renta K , Ul c 101.90— 1 Ož.30, kreditne akcije K 072.--, je bila vbogemu M helnu jako zatskla. Ko državne železuice K 667.------670.—, Lombardi K mu je zdravnik obvezal 1 ce, ga je vj rašal 88.50- Llovdove akcije K ^ J . i- i - i Prečke: Tisa. K 316.--320.— , Kredit K 4<1.— po vzroku njegovih bolečin, a Mihet je dejal, do 4ao_j Bodenkredit 1880 K 297.--90* —, Bo- denkredit 1889 K 289.--295.—, Turške K 1 Ul,— do 143.—, Srbske 2% K —.---.—- Dunajska borza ob 2. uri popol. : Državni do'g v papirju T „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ t. v kronah 4°/0 Avst. investicijska renta ^Va°/o Ogrska renta v zlatu 4% r »v kronah 4% „ renta 3V2 Akcije naeijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 nasrk 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Pariz. (Sklep.) 3°'0 francozka renta 9^.17, o0/o iialijaiska renta 104.10, špan-ki exterier 90.<>7, akcije otomanske banke 593. Pariz (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—, Lombardi 92 50, unificirana tu«5ka renta Ss.l.">. menjice na ondou 251.80, avstrijska zlata renta 102.35, ogrska 4% zlata renta 102.30, Landerbani —.—, turške srečke 143.25, parižka b&nkd 11.2!», italijanske m^ridijonalne akcije 679.—, akcije Rio Tinto 1215. Neredno. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 5?7l3llc, Lombardi 37a, srebro 271 špa ska renta iS93 italijanska renta 103.—, tržni diskont 4'/g, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—. izplačila banke 150.000. Stalno. Tržna poročila 16. novembra. Budimpešta. Plenica za april K 7.73 do 7.74. Rž za april Iv 6.73 do 6.74, za maj —.— da —.—, Ovea za april K 5.5.-4 do 5.54, za maj h. —.— do —-—• Koruza za maj K 5.26 do 5.27. Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : omejeno, mlačno, prodaja 11.000 met. st.. za nekaj stotin k niže. Druga žita nespremenjeno. — Vreme: deževno. Hamburg. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za decem 'er 30*/4, za mare 311/,, za maj 32—, za september 33—, cene vzdržane; kava Rio navadna loco 27—30, navadna reelna 31—34, navaJna dobra 35—37. (Dalje na četrti ttiani.) KKttKKXttKXXKXK*X-« X X X K n x x x X X X X X X X X XI X X M n H ae g Svoji k svojimi ZALOGA pohištva dobro poznane loyam8 niizarsie zadrge v Borici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej $nton Cemigcj Trst, Via dl Piazza vocchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poništva raorsto ileMs. bolidnost zajamčena, kajti lea ae osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih 8 temperaturo 60 atopiuj. — Najbolj udobn«, »o-derni sestav. Konkurenčne coae. VST Album pohiitfcv brezplačen V5 n i* n 3 Tovarna pohištva Aleksander Levi M ml 2—- ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOG A: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca Sprejemajo se vsakovrstna dela tud« po posebnih načrtih. Hustrov&n cenik brezplaftno in franko. Raima ulica S. Qiovanni št. 16. Telofon št. 1H32. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Borzaa porofila dae 16. aovembrn. Tržaška borza. Napoleoni K 19.071 s—1H.11 an?ležke lire K 23.W do 23.99, Londjn kratek termin * 239.4."»—240.05, TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -—i= TRST ==- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. H a vre. oklep.) Kava Santo* g«>od ave-r:.ire za november po "»O kg — frk. za marc •S.75 frk. X e w-V o r k. 1 Kvorjenjc.J Kava Rio za bodoče »Izbave, cene vzdržane. "»in lO povišanja. Hamburg (Sklep.» Sladkor za november 17 , t.a č»-<-emb«*r 17.ii.r>, za mar<- 17. Ho. za maj 17.S". za avjrust 1*.2<». za oktober 1*4«». .Mirno. Vrem«-: meg eno. London. H*'lkor iz repe nurov —— Sh, Java — >fa Pariš. Hi za tekoči mesec 14.110, rž za de-»•enil««*- H.i*', za januar-febniar 14.7"». za januar-april 14.7"» »mirnoi. — Pše ,»ea za tekoči meaee 20-90. za december 1*5, za januar-februar l!0.0.~>, za ja-nuar-april i stanovitno i. — .Moka za tekoči mesec ^.56, za december 2Hza januar-febniar za januar-april 2K.50 t Mirno.). —- Repično olje za tekoči mtne<- 51JVO, za .12'L (stalno), za januar-april 26.75, za maj-av serija 233 it. 2«">. Herija 1770 St. 4G in serija 3164 Jt. 28 Insolvence. Josip Petrič. trjrovee s papirjem v Ljubljani, oekrbnik mase dr. Jo*ip Furlan. Prodaj alnica roko vic in kravat. A. HUBMAN TRST Corso štv. 19. TRST. Rokovice glaoe, pive vrste za gospe, 2 gumba po.....gld 1.— 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože za prari, 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice gUcc z volneno podlago za gospode .......gld l.«>0 Rokovice cd Čst9 volne . . . gld —.80 Rokovice giacč za gosp de (angleške vrste) po . . . . gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristne angležke po . gld 1*80 Rokovice zi častn k«» gld 1.10, }>odČa^tnil e TO nov?. Rokovice angl. od koiee . . . gld 1.80, Rokovice glacfc, dvo nati čev . . » 1.40 Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien* prah za gospe tvrdke Kielbauser j v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. XB. Kokov.ce ee poskušajo ter sprejemajo naročim po meri. ji. Thicrry-ja pravo stolistno mazilo °°° je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja 'vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neob-^ ^ hodno potrebno. Po pošti franko 2 lončka K J.50. Lekarna „Pri angelju varim" A. THIERRY-ja v Pregadi pri Rogafecu Sanerbrunn. Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko. Priporoča se jemati to mazilo vedno za vsak slučaj na potovanja. k k Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in --zasluznim križcem-- omuoiud maru za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - IVAN ANGELI ulica Ganale štv. 5. (nasproti cerkve sv. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna špecijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. ----------- Se ne boji ni kake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. Tovarili*, za oeu2oniii& t—-j ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delllndustria št. 1. - Trst- Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— nm- Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bod.si glede cene ali kakovosti blaga. IIrar F Partnt Trat ulica della ur dr r. «~oriui p06te 3, voP*i ul Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobami in eno kuhinjo se takoj odda v ulici Industria iu ul. Guardia v hišah Stolfa. Pisarua v ul. Giuliani št 20 A, I-nadstr. od 1—2 in 5—7 pop. ulica Belvedere 17. toči vino istrsko črno in vipavsko belo po najnižjih cenah Kuhinja preskrbljena je vedno z mrzlimi in gorkimi jedili. — Cene zmerne. Za obiien obisk se priporoča Martin Marc. Zaloga glinastih pećij ▼ razi čnih velikostih načrtih iu barvah ter raznovrstnih plo-č za prevlečenje štedilnih ognjišč iz ene prvih ča*kih tovarn. Zelo trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo »e tudi Steiilna ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se najtoplije. PETEK VEHČON TRST — Ulica Chiozza štv. 14. • •kod dvorišče). Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. srebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. •I- Zahtevajte -!- bogato ilustrovani cenik pariškega blaga od gumija ki obsega jako zanimive novosti Ur se pošilja eratis in t anko. 6ummiwaaren Ctablissement ){.Schwarzman9e I.. DUNAJ, Uothenthurnistrasse . Ljubitelji dobre čaše čaja. zahtevajte povsod najfinejša in najboljši v četja INDRA TEA Zmes najflimjšega čaja Kine, In lije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je razvidni iz lepakov. X**XK%*nXUX*KK**Xn*X*K*HXX*XXXXX K -uaui od 9>iejqo ^z o^-eia — aoAB|ap -bz trz-equjoq po J X "—'Z op 05 2 PIB p° BU1ns bB8U?0UI P° Bujzouuj * IC -uapoT -pii 'afu^ns afusjAod '3^0x10 ui a^zotu ez Joqzi t^suB^ipA X Cena vžigalic: 1 erig. /aboj m 500 zavitki 0 orinal) K iVtiuko Ijjiiblj^uH, 2 0/w popusti;. rt c rt ■'■>! 1.1 - XSHX osHaAinn do H gld. Velik izbor hnih površnikov v barvah od Nio 24 gld. Volnene obieke za otroke od 3—12 let od *50 do i* gld ; »ti iz platna od 1 do 5 gld. Haveloki 'Loden) za moške, dečke in otroke pO zelo amernih eenah Hlače od moieškinm za delavce (iz lastne predilnice v Korminut. Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopiče v Orieans, platna, črnega in barvanega satena za p>-earniiko osobje. Bogat izbor »dovij za moške obleke toli na meatr koli za naročbe po meri. koje »e izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. 5 ^-!UJH>|aiqo iuuiu8f|Ao;oSz| z bujaoSj^ baon I jg nxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx FOTOGRAF Peter Miani TRST. — CORSO štv. 41. — TRST. Izvršuje vsako naročbo z največjo točnostjo in dovršeno umetnostjo v platinotipijo, slike na bliščeč papir, skupine, konje in opravo, arhitekture, notranje stvari, ponare-jenja. Sprejema tudi naročbe na povečanja v vsaki velikosti od 12 K naprej. Vse po zmernih cenah. Humpuleška sukna - - - in lodni - - - Moderno blago za obleke iz čista ovčje volne po nizkih cenah priporoča Karol Kocian tovarna sukna Huiiipolec Češko Uzorci zasloni in franko. Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 10. ee toči: fino vipavsko belo.....pD 40 nvč. za na dom........ •>«» > istiski teran I. vrste . . . . » » za na dom........ 32 » nad 10 litrov......» 28 » dalmatinsko I. vrtste . . . . > 36 » za na dom.......* v nad 10 litrov....... 28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obi«k. Na razpoltg,> so vedno topU in mrzla 'edila. Krčma odprta vsak večer do polnoči. I Josip Furlan, krčmar. Operater kurjih očeh odlikovani specijalist (HORDAM kl ordinira na Corso štv. 23, H nadstropje, naznanja vsem. ki trpijo na knrjili očeh ali valed zaraščenih nohtov, da iste takoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne prov-zroča n i k a k i h bolečin. cena od ene krone za operacijo ni nič. ako se pomisli na velike dobrote. • koje se takoj aadobč. JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom -Via Ginlia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-aijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kani ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke-Isti popravlja male stvari brezplačna ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI PolnovpUčani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. = Podružnica v Spljetu K 1,000,000 Zamenjava in Mkomptuje Daj« pradnjme na vred. papirje. Kupuje in prodaja m vrate rent, zastavnih piše«, prijoritet, komnnairah obligacij »rečk, delnic, valut, novcev is devu ---------isdais k vsakemu izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. ■ Zavaruje srečke proti Izgubi kurzni Vinkuluje In divinkuluje voja&ke ženitninske kavcije. Kakiuutt in fnšagrrr menltu flV Bor-~u1 naročilu. (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema ▼ tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. ____= Promet e čeki in nakaznicami.