o e- e-as3nt». jLi *zv Šl. 43 Ljubljana, v četrtek, dne 23 oktobra 1924. iMggUJJL JiLL m. L.*!.'«, J1IL1.. ..I."ll J. BBig Leto iL HPFHE—HHi Izhaja vsak četrtek. MisofiFnina* za ce,° ,eto • • Din 50"— mesečno .... Dto 5*— RdruLiiiOfl. za pol leta. . „ 25‘— za Inozemstvo „ 80 — Uredništvo In upravništvo: LjubRjanaj Breg 12. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vravajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno-čekovni račun st. 13.236. Sveta Stolica ritino strankarstvo. Kardinal Gasparri, papežev tajnik, je razposlal vsem italijanskim škofom okrožnico, iz katere jasno izhaja stališče svete stolice v posvetno političnih stvareh. Okrožnica se glasi: Veleča stri i gospod! Dodatno k okrožnici z dne 12. februarja, kateri je bila priključena okrožnica N j. eminence kardinala Laurentija, obračam pozornost A7aše Prečastnosti na posebne politične okoliščine sedanjega časa, katere so take, da je še bolj potrebna, previdnost in disciplina ene. in druge duhovščine (posvetne in redovniške; pripomba uredništva). Ker vlada v Italiji tako živa razburkanost duhov radi sedanjih političnih bojev, ni mogoče, ni mogoče, da bi bil na kakršenkoli način političen strankar duhovnik, čigar poklic je po Božji volji univerzalno zvanje ljubezni in miru. Njegova udeležba pri političnih borbah ne bi bila brez nevarnosti, bodisi za njegovo osebo ali za Cerkev. To pa seveda ne ovira, da je duhovnik svoboden izvrševati vse pravice, ki mu gredo kot državljanu, za večji blagor Vere in človeške družbe. Pred tedni je bila »gotova stvar«, da vstopijo radičevski ministri v Davidovieevo vlado. Med tem se je ta gotova stvar razblinila in g. Radič je končno odklonil nadaljna pogajanja o tem vprašanju. Obenem je demisijoniral vojni minister gen. Hadžič, z utemeljitvijo, katera se ni dopadala nobenemu aktivnemu ministru. Lz tega se je razvil javen prepir med notranjim ministrom g. Nastasom Petrovičem in bivšim vojnim ministrom, iz katerega je bilo jasno razvidno, da je gosp. minister notranjih izadev dal po »svojih organih« kontrolirati poročila vojaških oblasti vojnemu ministrstvu. Gospod notranji minister je to sam povdarjal. Medtem je na drugi strani gospod Stjepan Radič razglašal približno dvakrat do trikrat na teden, da vlada ne sme demisijonirati, ker jo hoče na vsak način še dalje podpirati s svojimi glasovi v skupščini in s svojim moralnim ugledom. Celotna opozicija je nato razglasila, da iz kritičnega položaja ni izhoda brez demisije g. Davidoviča in njegove vlade. G. Radič pa je razglasil tezo, da vlada ne sme demdsi-jonirati, ker ima parlamentarno večino. Sledila je kljub stalnim refrenom vseh vladnih sporočil, da jo »položaj vlade čvrst, ker ima večino naroda in parlamenta«, demisija Davidovičeve vlade na željo krone, da hi se osnovala širša koncentracijska vlada in da bi se tako stabiliziral notranji politični položaj. Došlo je do dolgotrajnih pogajanj Vaša Prečastnost se tedaj pozivlje, da nadzira vse duhovnike enega in drugega klera, da se drže brez razlike izven vsake stranke in nad vsako stranko ter da osobito ne sodelujejo v strankarskih časopisih. Prilagam besede, katere je izrekel Sveti Oče v svojih zadnjih dveh govorih katoliškim vseuči-liščnikom in duhovnikom Apostolata molitve, da jih Vaša Prečastnost priobči katoliškim društvom in duhovnikom ter da služijo kot pravec njihovemu vedenju. Podpis: G a s p a r r i. Sveta stolica tedaj odklanja najodločneje politično strankarstvo Cerkve, kakor so to dosledno storili ravno tako vsi predniki sedanjega papeža Pija XI. — Iz tega se jasno vidi, kako zgrešeno je — kar je izobraženemu katoliku samoumevno — ako se ta ali oni cerkveni krog postavlja na politično strankarsko stališče in da je ravno tako zgrešeno, ako se govori in piše od druge strani o »rimskem« klerikalizmu. — Rimteko, t. j. katoliško Cerkev reprezentira Sveta Stolica v Rimu in ta je odločna protivnica političnega strankarstva Cerkve; tedaj se more te vrste strankarstvo pojavljati le v nasprotstvu s Cerkvijo, kot odpor zoper njene nauke in ukaze. mod vsemi vodilnimi strankami, vendar pa ta pogajanja do danes še niso rodila pozitivnih uspehov. Kljub temu, da je krona pokazala resno voljo delati na pomirjenjč med političnimi strankami, je uspeh izostal, ker je bilo posameznim političnim voditeljem več na tem, da ohranijo svoje strankarsko politične pridobitve, kakor pa celokupne državne in ljudske koristi. Položaj je sedaj tak, da se vsem cede po izpraznjenih ministrskih stolcih sline, pa nihče nanje sesti ne more, ker se vodilni politiki sporazumeti ne morejo oz. ne iznajo. Objektivnemu motrilcu je eno popolnoma jasno: da nekaj ni v redu in da je politična situacija dokaj labilna. Dejanjski ne vemo, kje da se prav iza prav nahajamo in kaj da se ima izcimiti iz današnje zamotanosti, da bo volk sit in koza cela, kar je poglavitna politična umetnost. Kar se nas tiče, smo odločno za to, naj se najde rešitev, ki zasi-gura kozi in volku njuno pravo. Bojimo se le, da je ta problem prete-žaven, po človeški pameti nerešljiv. Ker pa v naši politiki človeška pamet nima prevelikega mesta, se zna-biti najde vendarle izhod. Nad človeško pametjo stoji v našli politiki strankarska pamet in ta je zmožna sploh za vse. Mi pa, ki ne pripadamo nobeni stranki, smo izvetn kroga te pameti, in zato res ne vemo, kam da prav za prav plovemo, niti ne vemo, kje da smo. Najmanj pa vemo, kdaj da pride enkrat ljud- stvo na vrsto, da se bo kaj storilo za ljudske potrebe in koristi. Ta dan nas osobito izanima, skoro bi rekli, da nais še bolj zanima kot katera istranka pride na vlado, a se bojimo, da se ne izamerimo tej ali oni Vlada Ljube Davidoviča si je postavila nalogo, — kakor je sama razglašala —, doseči sporazum med Srbi in Hrvati. Mi smo že svoječasno opozorili na slabosti bloka pod Davidoviče-vem vodstvom in sicer že takrat, ko se je osnoval. Naglašali smo idejno neenotnost njegovih strank in pomanjkanje skupnega idejnega temelja, ki mu bi mogel dati moč za delo. Pričakovali smo, da se bo tekom leta v tem oziru izpopolnil in sam sebe tako okrepil, vendar pa se to ni zgodilo. In zgodilo se to ni tudi takrat, ko ir. Davidovičev blok prišel na vlado. Blok, ki je hotel voditi politiko sporazuma in revizije ustave, ni imel niti izdelanega programa za konkretno izvajanje tega sporazuma in politike, ki naj bi vodila k reviziji ustave. Zato ni bilo nič čudnega, da se je pokazalo nasprotstvo v bloku že v vprašanju, kdaj naj se takozvani sporazum izvrši. Davidovič je stal na stališču, da se naj sporazum doseže pred volitvami, češ, da bi se spravilo vprašanje sporazuma z odlašanjem *'o volitvah v negotovost. Na drugi strani se je postavil Radič n n stališče, da ima izvršiti sedanja vlada samo najnujnejše posle in da je treba iti najpozneje spomladi na volitve. Radič je razen tega tudi na-glašal, da ne more sklepati z Davi-dovičem končnega sporazuma, češ, da ne predstavlja večine srbskega naroda. Ne smemo pri tem pozabiti, da je ožji Davidovičev blok spravil Radičeve ljudi v Belgrad z obetanjem razbitja radikalne stranke, toda razen Nastasa Petroviča ni Davidovičev blok nikogar pridobil. Radikalna stranka se ni razbila in Radič je opravičeno trdil, da Davidovičevi Srbi ne predstavljajo večine srbske-g- naroda. Vsekakor to nikakor ni moglo koristiti utrditvi Davidoviče-ve,ra stališča. Iz tega je razvidno, da Davidovi-čeva vlada od vsega početka ni imela pogojev za izvajanje politike sporazuma, ker se z Radičem po njegovem lastnem zatrdilu glede sporazuma snloh ni mogla pogajati zato, ker Davidovičeva stranka ni predstavljala večine srbskega naroda. Ko se je to ugotovilo, ni bilo čudno, da je skušala krona priteg- Tri mesece skoraj smo imeli vlado bloka. Zgodovina bo pisala, da je to bila ena najbolj dragih in nesposobnih vlad, kar smo jih kdaj imeli. Blokaška vlada je obetala, da bo vladala s ‘skupščino in nar. vladi je najbolj očitala, da baje noče delati s pošteni stranki. Stranke so namreč vse poštene, saj same to trdijo, ki morajo to najboljše vedeti. Napaka je samo ta, da tudi ljudstvo prav nič ne ve, kje da je. niti v koncentracijsko vlado tudi radikalno stranko, zakaj, Davidovičeva vlada je pokazala, da ne more izpolniti ob svojem nastopu kroni danih obljub glede sporazuma med Hrvati in Srbi. Sicer so od strani vladnih strank nekaj časa zatrjevali, da je dal kralj Davidoviču in njegovi vladi proste roke glede notranje ureditve države. Res pa ‘ da vladne stranke niti do zadnjega trenutka niso našle podlage, na kateri bi se lahko tozadevna pogajanja nadaljevala. Krona jim je dala dovolj časa. Bile so na vladi tri mesece in tudi delo v skupščini jih ni oviralo, ker skupščina sploh ni zasedala. Med vladnimi strankami so bila mnenja prerazlična, da bi moglo priti do sporazuma. Kakor trdijo, niso niti člani Davidovičevega kluba edini glede revizije ustave. Znan je načrt dr. Voje Marinkoviča glede nekake decentralizacije uprave brez avtonomne zakonodaje, znano pa je tudi, da so v Davidovičevem klubu še vedno ljudje, ki so hudi centralisti in ki žive še vedno v tesnih zvezah s Pribičevičevimi samostojnimi demokrati. Da smo zašli v položaj, iz katerega iščejo sedaj s tolikim trudom izhoda, je krivo v glavnem torej to, da Davidovičev blok ves čas svojega obstoja tako v opoziciji kakor v vladi ni mogel ustvariti enotne idejne podlage svojemu delu, dasi bo v kratkem praznoval že obletnico, odkar se je ustanovil. Da tudi pri pogajanjih glede rešitve sedanje vladne krize še niso našli izhoda, je v glavnem isti vzrok. Ne more priti do sporazuma med dvema blokoma, če v enem bloku ni razčiščeno razmerje nasprotujočih si naziranj. V tej nejasnosti je kal slabosti, iz katere izvirajo neuspehi. Da niso imeli časa zatreti te kali tekom dolgih mesecev od lanske jeseni, odkar so gospodje v skupni družbi, pa je pravzaprav znak politične nesposobnosti. Seveda, ako pomislimo, da je imel zraven ves čas svojo roko tudi dr. Korošec, se temu ne moremo preveč čuditi. Škoda pa je časa, ki se je izgubljal v brezplodnem prerekanju, ker bi medtem lahko ustvarili mnogo več kakor pa — sedanjo vladno krizo, ki se je niti znebiti ne znajo. Brozprogarmna politika sporazuma je nesporazum le še povečala! skupščino. Toda, odkar je bila ona na vladi, je imela skupščina samo tri seje. Dve seji sta bili čisto formalni in sta trajali na minute, ena je trajala nekaj dni. Na nji se je obravnavala samo vladina izjava. A tudi ta razprava se ni dokončala, ker je vla- Kje smo? Končni uspeh. Kaj so delali? da s silo prekinila debato in poslala poslance domov. Parlamentarno delovanje je bilo torej enako ničli. A samo dijete poslancev po 300 Din na moža so v tem času požrle do tri milijone dinarjev. Kje so pa še drugi stroški. A ne samo to. Vlada je odredila, da se izplačajo dijete tudi za mesec junij in julij, torej za oni čas, ko je še bila stara vlada, ki je stala na stališču, da se poslancem ne izplačajo dijete, če je seja zaključena in poslanci nič ne delajo. Vlada se je izgovarjala, da zato ni sklicala prej skupščine, ker ni imela zanjo nobenega dela. Zakaj pa dela ni pripravila? Človek bi mislil, da je blok imel že vse zakonske predloge pripravljene, da bo takoj pričel z delom. Toda, ko so se novi gospodje vsedli na stolce, se je pokazalo, da nimajo čisto nič pripravljenega. A oni ne samo, da niso nič delali, ampak tudi niso hoteli, da bi se bilo delalo. Tako niso marali sklicati nobenih parlamentarnih odborov, da bi bili izdelali zakonske predloge. Imeli smo tako idealne počitnice, da je počivalo sploh vse: vlada, skupščina in odbori. Edino, kar je delala vlada, je bilo to, da se je neprestano pogajala z Radičem, a vse brez uspeha. Iz vsakega pogajanja je nastal nov zapleti ja j in Radič je vlekel vse ministre za nos. Dalje je vlada v tem času odstavila veliko število starih, sposobnih uradnikov, ter jih zamenjala z drugimi, mlajšimi in nesposobnimi. Težko bo v katerem slučaju mogoče reči, da je uradnik, katerega je nastavila sedanja vlada, strokovno boljši od onega, katerega je izrinila. Gledala je pred vsem na to, da je kandidat dober njihov pristaš. Slednjič je vendar sestavila vlada dva zakonska predloga ter ju pred- ložila skupščini: Invalidski zakon in zakon zoper korupcijo. Prvi zakon je priredila že prejšnja vlada in ako bi takratna opozicija ne bila ovirala, bi bil že davno sprejet. Zakon proti korupciji je neko skrpucalo, ki ne bo imel, če se sprejme, prav nobenega učinka. Najprej je vlada naročila nekemu uradniku iz ministrstva za pravosodje, naj sestavi takšen zakonskr načrt. Dotični gospod je res nekaj napisal, kakor da bi iz rokava iztresel in vlada je to. takoj objavila v svojem časopisju. Toda gospodje, ki se nekaj razumejo, so hitro dokazali, da je dotični načrt prava juridična neumnost in blamaža vlade je bila velika. Sedaj je pa vlada vendar poklicala nekaj pravnikov, da so dali svoje mnenje in popravili, kar je bilo mogoče popraviti, a vseeno je ostalo pravo skrpucalo. Dotični zakonski načrt se obrača predvsem zoper uradnike, ki jemljejo podkupnino, de-fravdirajo ali drugače oškodujejo drevo. Toda največ korupcije uganjajo narodni poslanci in zakon zopet Korupcijo bi moral v prvi vrsti bhi zoper nje. Tak zakon so letošnjo pomlad naredili Čehi, pri nas pa ne marajo o tem nič slišati. Zoper uradnike že imamo postave in če stare postave ne pomagajo, tudi ne bodo sedanje, ki so še dosti slabše. Blokaška vlada ni torej napravila nič in čisto nič pozitivnega. Njeno delo je samo negativno: ubila je ugled države, pokvarila upravo, predvsem pa spravila v nered finance. Državni ororačun je dosegel višino od 12 milijard in postal je pasiven! Toliko se je trudil dr. Stojadinovič, da je spravil finance v ravnotežje, a v treh me -secih se je podrlo vse. Kaj to pomeni za narodno gospodarstvo, si lahka predstavi tudi običajni državljan. Reševanje mednarodnih sporov, (Konec). Kakor se vidi, so našli način reševanja za vse mogoče spore med državami. Vprašanje nastaja, zakaj se toliko uporabljajo arbitri in zakaj se vsi spori ne predlože stalnemu sodišču. Vzrok je ta, ker je v mednarodnem življenju zelo mnogo sporov lažjega značaja, ki niso pravne narave, temveč so samo navadna interesna nasprotstva. Zanje niso pripravna določila samo za konkretne slučaje in takih pravil mednarodno pravo za mnoga važna vprašanja tudi še nima. Radi tega se je na letošnjem zasedanju društva narodov sprožila tudi akcija za postopno izpopolnitev mednarodnega prava. Dasi je določen način za reševanje kakršnihkoli mednarodnih sporov, vendar pa so nekateri spori iz- Guy de Maupasant: Dežnik. Gospa Jezičnikova je bila varčna ženska. Poznala je vrednost vinarja ter je posedovala cel arzenal najstrožjih načel, ki so temeljila vsa na prepričanju, da je denar sveta vladar. Njenim služkinjam v resnici ni bilo lahko spravljati pri nakupovanju skrivne vinarje na stran in gospod Jezičnik je imel največje težkoče, da si je ohranil drobiž za svoje vsakdanje potrebe. Živela nista v slabih razmerah in nista imela nobenih otrok, toda gospej Jezičnikovi je povzročalo naravnost bolečine, ako se je morala ločiti od kakega svetlega novca. Bilo ji je, kakor da bi odšel ž njim v svet tudi kos njenega srca in vsakokrat, kadar se ni mogla izogniti nekoliko večjemu, četudi neizogibnemu in samoobsebi umevnemu izdatku, je v naslednji noči slabo in zelo nemirno spala. Gospod Jezičnik je svoji ženi neutrudno govoril: „Ne drži tako trdno rok na denarnici, saj prihraniva vendar vsako leto nekaj.“ Gospa pa je redno odgovarjala: „Nikdar ne moremo vedeti, kaj nam prinese bodočnost. Bolje je, da imamo več kakor pa manj.“ Soprog je neprestano tožil, da si mora pritrgavati in posebno so ga bolele njene skopuške navade, ako so vzeti od reševanja potom sveta, stalnega sodišča in arbitrov. Tako se ne more več oporekati rešitvam, ki jih-je svet sklenil soglasno in jih je sprejela ena izmed prizadetih strank. Večje važnosti so tudi izjeme za spore, ki bi mogli nastati povodom vojnih odredb po društvu narodov proti kršiteljem miru. Tu se je ves svet uklonil angleškemu naziranju, ki je odklanjal vsako tuje vmešavanje v zadeve angleške mornarice in v angleško pojmovanje pomorskega prava. Izvzeti so tudi spori, katerih povod bi bila revizija pogodb in mednarodnih aktov ali ki bi stremeli za izpremembo teritorijalne integritete. Protokol gre v tem pogledu do skrajnih mej možnosti ter jamči v čl. 15. teritorijalno integriteto in po- ga zadele v njegovo najobčutnejše mesto, v njegovo nečimurnost. Nastavljen je bil v finančnem ministrstvu, stopil pa bi že davno v pokol. ako bi mu dovolila to žena, ki ji je bila neznosna misel na omejitev njenega vsakoletnega prebitka. Zadnji dve leti je zahajal v svojo pisarno z dežnikom, ki je nudil njegovim tovarišem mnogo gradiva za šale. Ker se je naveličal njihovih zbadanj je končno zahteval od svoje žene, naj mu kupi nov dežnik. Kupila ga je za osem in ’-'ol franka, kakršne je ravno takrat oddajala neka velika noriška tvrdka kot reklamno blago. Ko so njegovi tovariši v uradu opazili novi dežnik po vsem Parizu dobroznane vrste, so pričeli takoj zopet zbijati šale in gospod Jezičnik je mnogo trpel. Dežnik je bil zanič. Po treh mesecih sploh ni bil več za rabo in celo ministrstvo je sprejelo vest o tem pripetljaju z veliko veselostjo. Skovali so celo o dežniku šaljivo popevko, ki jo ie mogel čuti nesrečni dežnikov lastnik od jutra do večera povsod od podstrešja do kleti obširnega poslopja. Ves divji je ukazal svoji ženi, naj mu kupi takoj nov svilen dežnik za dvajset frankov in naj mu predloži tudi račun kot dokaz. Žena je kupila dežnik za osemnajst frankov ter ga izročila svojemu možu, vsa rdeča od lilično neodvisnost celo napadalcu, ki je začel vojno proti vsem odredbam pakta in protokola. V čl. 7. protokola so se obvezale države, da med postopanjem za mirno rešitev spora ne bodo povečale stanje vojske nad mero, ki jo določi konferenca za omejitev oboroževanja, in da sploh ne bodo ničesar ukrenile, kar bi moglo spor poostriti. Na pritožbe ene stranke more svet društva narodov izvesti preiskavo v državi, ki bi kršila to določbo. V slučaju, da se prizadeta država ne ukloni odredbi sveta na podlagi izida te preiskave, se takoj izdajo primerne odredbe za odpravo položaja, ki bi mogel ogrožati svetovni mir. V tem slučaju odločuje svet z večino dveh tretjin. Kot preventivna odredba proti vojni se navaja tudi demili-tariziraiije obmejnega pasu. Za napadalca označuje čl. 10. protokola vsako državo, ki začne vojno in krši obveznosti na podlagi pakta ali protokola. Napadalec je tudi država, ki krši pravila demilitariziranega pasu. Za napadalca se smatra tudi država, zapletena v vojno, ki noče predložiti spora v mirno rešitev ali ki se noče pokoriti odločitvi kateregakoli razsodišča v društvu narodov. Napadalec je tudi vsaka država, ki krši začasne odredbe med trajanjem spora. Ako pa s\ret društva narodov ne more takoj določiti, kdo je napadalec, odredi vojskujočim se strankam premirje ter določi tudi njegove pogoje. Ko ugotovi svet društva narodov na ta ali oni način, kdo je napadalec, odredi državam, ki so podpisale protokol, da takoj uporabijo proti napadalcem predpisane sankcije. Vsaka država, ki jo v to svrho pozove društvo narodov k sodelovanju, ima od tega trenutka dalje pravice vojskujoče se stranke. Svet društva narodov je izvršilni organ vseh sklepov stalnega sodišča, arbitrov in svojih soglasnih odločitev. Ako bi katera država ne hotela izvršiti dobrovoljno kakega sklepa, sme svet uporabiti vsa sredstva moralnega in političnega pritiska. Ako bi to ne bilo dovolj, predlaga svet odredbe, ki bi dovedle do cilja. Da se napadalca po zaslugi kaznuje, morajo priskočiti na pomoč vse države s svojimi silami. Sankcije so določene v čl. 16. pakta društva narodov ter so v protokolu podrobno očrtane. Sankcije so gospo- darske, finančne in vojaške. Gospodarske in finančne sankcije določajo popoln bojkot napadalca, s katerim se prekinejo vse trgovske in finančne zveze. Prepove se tudi ves finančni, trgovski in osebni promet s prebivalci prizadete države. Nasprotno pa se napadeni državi dovoljujejo od članic društva narodov vse olajšave glede preskrbovanja s katerimikoli potrebščinami. Glede vojaških sankcij določa čl. 11. protokola, da mora vsaka država sodelovati pri akciji za dosego spoštovanja pakta društva narodov, v koliko- ji to dopušča njen zemljepisni položaj in njene oborožitvene razmere. Protokol pooblašča svet, da sme že v naprej sprejemati obveznosti posameznih držav, koliko kopnih, pomorskih in zračnih sil posta-vijo v slučaju potrebe takoj na razpolago. Kar se tiče posebnih pogodb, obstoječih med posameznimi državami, naj omenimo, da je dolžna nuditi društvu narodov vojaško pomoč vsaka država tudi proti svojemu zavezniku, ako proglasi tega zaveznika •drvi'vo narodov za napadalca. Končno naj še omenimo, da je vprašanje razorožitve rešeno v protokolu v toliko, da je določeno, da skliče svet društva narodov za 15. junija 1925 mednarodno konferenco za omejitev oboroževanja, na katero bodo povabljene brez razlike vse države. Konferenca se sestane, ako predlože do 1. maja 1925 ratifikacijo protokola vsaj tri države, ki so stalne članice sveta, ali na vsaj 10 držav, ki so članice društva. Res je, da je vse udejstvovanje protokola odvisno od prihodnje konference za omejitev oboroževanja. Uveljavljenje protokola je popolnoma odvisno od pogoja, da določi ta konferenca načrt o omejitvi oboroževanja. Ako načrt o razorožitvi ne bo do gotovega roka izvršen, izgubi protokol svojo moč. Kljub temu po-menja protokol velik začetek na poti k svetovnemu miru. Sicer nam tudi konferenca za omejitev oboroževanja ne bo prinesla končnega uspeha, vendar pa je gotovo, da je storjen velik korak naprej. S tetra stališča ga moramo pozdravljati, četudi ga mnogi presojajo s pesimizmom, ker ne verujejo v dobrohotnost in pravicoljubnost velesil. Poplavljenoem pomoč! »'Slovenec« je prinesel pretekli teden 17. t. m. tale dopis: »Vlada, kakor smo včeraj zvedeli iz poročila iz Belgrada, torej za enkrat ne more popiavljeiicem nakloniti večje denarne podpore. Morebiti bi >se jim pa moglo pomagati kako dru- razburjenja, s slovesno izjavo: „Ta mora držati najmanj pet let.“ Kakor kak zmagovalec je došel naslednji dan gospod Jezičnik v urad ter dosegel z novim dežnikom učinkujoč uspeh. Ko se je vrnil zvečer domov, se je žena ozrla z nemirnim, žalosti polnim pogledom na dežnik ter je rekla: „Nikar ga tako tesno ne zvijaj skupaj, radi tega se prične trgati najboljša svila. Pazi nanj, ker ti ne bom kmalu zopet kupila novega." Prijel je za dežnik, odpel obroček ter ga odprl. Kakor od kapi zadeta se je gospa Jezičnikova zastrmela v dragoceni dežnik. Okrogla luknjica, velika kakor vinar, je bila vidna v sredini. Bila je očividno vžgana s smodko! Vsa razburjena je končno izpregovorila: „Kaj imaš tu?" Mož je odgovoril mirno, ne da bi že zapazil nesrečo: „Kaj pa? Kaj misliš?" Jeza je skoro zadušila njen glas, jecljala je samo: „Ti... ti... ti si... svoj... dežnik ... zažgal. Ti... si... norec!... Ti nas boš ruinirali" Mož se je obrnil ves bled: „Kaj praviš?" „Rečem ti, da si zažgal svoj dežnik. Tu!..in planila je nanj, kakor da bi ga hotela natepsti, ter mu pomolila malo, osmojeno luknjo pod nos. gače. Pred nekaj dnevi sem si ogledal dolino Hrastnice pri Škofji Loki. Razdejana je še skoro vedno tako, kakor je bila prvi dan po povodnji. Samo pot delajo po dolini. Kaj je to, pri tej dolžini doline, ki znaša najmanj 10 km. In .pri tem Presenečen je strmel v škodo ter jecljal: „To, to ... kaj je to? Ne vem. Jaz nič ne vem, nič, prisegam ti. Jaz nič ne vem, kaj se je zgodilo z dežnikom." ____ Žena si je sedaj opomogla in je zakričala: „Stavim, da si ž njim v uradu počel neumnosti, ti si se postavljal na glavo, ti si ga odprl in kazal drugim!" Odgovoril je ves potrt: „Samo enkrat sem ga odprl, da so lahko videli, kako je lep. Kaj drugega nisem storil, prisegam ti." Tresla se je od jeze ter mu napravila tak zakonski prizor, ki napravi domače ognjišče miroljubnemu možu tako grozno kakor je bojišče med žvižganjem krogel. Zena je prišila na luknjo košček od starega dežnika, četudi je bil druge barve, in s povešenimi očmi je odšel gospod Jezičnik naslednje jutro s svojim vremenskim zaščitnikom v urad. Postavil ga je v svojo omaro ter je skušal kolikor mogoče znebiti se misli na vzrok svojega trpljenja. Komaj pa je zvečer zopet prišel domov, že mu je žena iztrgala dežnik iz rok, da bi se prepričala o njegovem stanju. Obstala je vsa trda ob prizoru, ki se ji je nudil. Vsa prevleka je bila kakor rešeto polna osmojenih luknjic, kakor da bi kdo stresel nanjo žareč pepel iz goreče groznem razdejanju! In še to delo, so rekli delavci, se 'bo morda ustavilo, 'ker ni oiič denarja. Ali bi res ne mogli na drug način pomagati t Zakaj bi me mogli delati vojaki 1 Ali ni škoda, da toliko krepkih moči leži neizrabljenih po vojašnicah? Ta militarizem? Ali pa kaznjenci? Ka] bi brezdelno posedali po zaporih in jedli na stroške davkoplačevalcev. Delajo naj in pomagajo ponesrečencem! Prosimo merodajne kroge, naj uvažujejo te misli in pomagajo kar najhitreje strašno prizadetim krajem! Nesreča se itak nikdar popraviti me bo mogla. Stori naj se pa vsaj, kar je pri dobri volji mogoče! K.« — Dopisnik se popolnoma upravičeno jezi nad brezbrižnostjo za pomoč oškodovancev v polhograjski vremenski katastrofi. Poza- Avdijenee pri kralju. Po demisiji Davidovićeve vlade so se vršile na dvoru številne avdi-jenee vodilnih politikov, da bi krona poizvedela za njihovo mnenje, komu bi bilo treba poveriti mandat za sestavo koncentracijske vlade. Kakor znano, je krona zastopala stališče, da je treba sestaviti koncentracijsko vlado z vsemi onimi skupinami, ki inaglašajo in zagovarjajo temeljno načelo ohranitve državnega in narodnega edinstva. Vladne stranke so naglašale v avdi-jencah, da se lahko sprejmejo v vladino kombinacijo vsi oni elementi, ki so za hoj proti korupciji in za sporazum Srbov, Hrvatov in Slo-vencev, zahtevale pa so, da morajo 'te skupine odobriti dosedanjo politično smer, ki jo je začrtala vlada Ljube Davidoviea. Nikola Pasic je povodom svoje avdijence naglašal, da je tudi radikalna stranka za koncentracijsko vlado pod pogojem, da narodna skupščina sprejme zakon proti korupciji, invalidski zakon, o poljedelskih kreditih, državni proračun in končno tiskovni zakon. Skupna konferenca političnih voditeljev. V petek popoldne se je vršila na dvoru pod predsedstvom kralja skupna konferenca voditeljev narodnega in vladnega bloka. Na tej konferenci so zastopniki vladnega bloka zastopali misel, da je treba vodstvo nove vlade prepustiti Ljubi Davidoviču, ker je prvi začel praktično izvajati idejo sporazuma. Radikalci so naglašali, da je Davidovic imel le misijo, pripraviti teren za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Nova vlada pa mora že prevzeti nalogo, rasno in stvarno proučavati formo sporazuma in vpra- pipe. Dežnik je bil pokvarjen, za vedno pokvarjen. Nema je strmela na grozni prizor, zakaj, presenečenje ji je zadrgnilo grlo. Tudi soprog je pogledal grozni prizor ter obstal otrpel, nem in pfe-senečen. V tem položaju ga je zadel pogled in povesil je oči. In potem mu je priletel nesrečni, fini svileni dežnik na glavo in kriče se je začul njen jezen glas: „Ti lopov, ti lopov! To si storil nalašč! To mi boš pa plačal! Ti ne dobiš nobenega dežnika več.“ In ponovil se je prizor prejšnjega dne. Ko je vihar divjal celo uro, je soprog šele prišel do besede. Zagotavljal je sveto in z zakletvami, da mu je cela zadeva nepojmljiva, da more biti vzrok nesreči samo zloba ali pa maščevanje. Tedaj je zunaj pozvonilo in pojavilo se mu je upanje na odrešenje. Prišel je prijatelj, povabljen k večerji. Gospa Jezičnikova mu je razložila zadevo. Na nakupovanje novih dežnikov ni misliti, njen mož ne bo nobenega več dobil. S polno upravičenostjo je odgovarjal gost: „Potem pa si bo, gospa, vaš soprog pokvaril obleko, ki je vendar desetkrat več vredna." Še vedno jezna žena je nato odgovorila: „Potem pa naj nosi bomba-žastega, svilenega ne bo več dobil!" bil pa je povedati, da so v vladi, kt ne more nakazati večje denarne podpore, sedeli skoro tri mesece štirje slovenski ministri, člani Jugoslovanskega kluba. Ti štirje ministri tudi niso ničesar napravili, da bi pri popravljanju cest pomagali vojaki ali pa celo kaznjenci, dasi so imeli za to dovolj časa, ker od polhograjske vremenske katastrofe je preteklo toliko časa, kolikor časa so gg. dr. Korošec, dr. Kulovec, Sušnik in Vesenjak -ministri. »Slovenčev« dopisnik je vnovič dokazal, koliko je vredna obljubar-ska politika voditeljev SLS, ki so ne zganejo niti takrat, ko je treba poskrbeti za najbeduejše med nami. ■Mi se čudimo samo temu, da je »Slovenec« sploh prinesel navedeni dopis. pregled. šanje, če je sploh mogoč definitiven sporazum -s HBSiS, in eventuelno vprašanje revizije ustave, katera pa bi bila mogoča le na temelju državne edinstvenosti in na podlagi načel, ki jih zastopajo državotvorne stranke. Konferenca, ki se je nadaljevala tudi naslednji dam, ni imela zabeljenega uspeha, da bi se ustvaril sporazum glede sestave širše koncentracijske vlade. Narodna skupščina V soboto se je vršila seja narodne skupščine, na kateri se je preeital kraljev ukaz, da se seje narodne skupščine, sklicane k izrednemu zasedanju z ukazom z dne 30. julija 1924. leta, zaključijo in da se narodna skupščina sklicuje k rednemu zasedanju dne 20. oktobra 1924. Mandat Ljube Jovanoviča. Radi sklicanja narodne skupščine k rednemu zasedanju, na katerem bi se imela že predstaviti nova vlada, so -se celo nedeljo vršila pogajanja med vladnim in narodnim blokom, kakor tudi posvetovanja s krono, da bi se dosegel sporazum radi -sestave koncentracijske vlade. Pogajanja kljub temu niso uspela in končno je kralj vseeno poveril mandat Ljubi Jovanoviču, -naj sestavi novo vlado. Ljuba Davidovic je v imenu dosedanje vladne večine odklonil sodelovanje v Jovanovičevi vladi. Ker je Ml Jovanovič na ponedeljkovi seji narodne skupščine poleg tega izvoljen še za predsednika skupščine, je vrnil kralju mandat za sestavo vlade. Novo predsedstvo narodne skupščine. Višek napetosti radi vladne krize je -bil v ponedeljek, ko se je se- Pri tej misli je vzdrgetalo Jezični-kovo srce. „Potem pa grem raje v pokoj. S navolhatim dežnikom ne grem nikdar več v ministrstvo." Prijatelj pa je pristavil: „Pustite tega novega prevleči, to ne bo mnogo veljalo." Razburjena je odvrnila gospa Jezičnikova: „Prevleka stane najmanj osem frankov. Osem in osemnajst frankov je šestindvajset frankov! Šestindvajset frankov za dežnik, to je neumnost! To je norost!" Tedaj je šinila gostu, ki je bil v skromnih razmerah živeč meščan, v glavo misel: „Obrnite se na svojo zavarovalno družbo. Zavarovalnica jamči za vsako požarno škodo, če se je seveda zgodila v stanovanju zavarovanca." Ta svet je ženi takoj ugajal ter jo je tudi pomiril. Po kratkem pomisleku je rekla svojemu možu: „Jutri, pred-no greš v ministrstvo, se boš zglasi! v zavarovalnici, pustil ugotoviti stanje svojega dežnika ter boš zahteval odškodnino." Pri teh besedah se je soprogu uprla vsa notranjost. „Nikdar v svojem življenju ne bom mogel storiti kaj takega. Osemnajst frankov izgube, to je vse. Radi te izgube ne bomo umrli." (Dalje prih.) stala narodna skupščina k rednemu zasedanju ter je ilmela ob tej priliki po ustavi in poslovniku voliti novo predsedstvo. Ves dan so se še vrnila posvetovanja krone -z vodilnimi politiki, vendar pa ni -prišlo do odločitve. Poslanci so se nahajali ves dan v narodni skupščini, vendar pa ni bilo nikogar, ki bi otvoril zaseda-• nje. Seja, sklicana za dopoldne, se je otvorila šele proti večeru, ko je posl. Radoslav Agatonovič (dem.) pozval po letih najstarejšega poslanca, posl. Jalžabetiča, naj prevzame kot starostni predsednik v smislu poslovnika vodstvo seje in odredi volitev predsedništva. Posl. Toma Jalžabetič i(iradičevee) je ob viharnem ploskanju vladinih strank prevzel predsedstvo. Odredil je najpreje volitev predsednika. V tem tre-notku so stopili v dvorano radikali. Volitve so pričele oh 19. in se je glasovalo poimensko. Oddanih je bilo 259 glasov. Od teh je dobil Ljuba Jovanovič 233, zemljoradnik Vo-ja Lazič 13 glasov, Stjepan Radič 2, ostali glasovi so bila cepljeni in 6 je bilo praznih. Predsednik Jalžabetič je nato izjavil, da je posl. Ljuba Jovanovič izvoljen za skupščinskega predsednika, ker je -dobil absolutno večino glasov. Novoizvoljeni skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič je takoj prevzel predsedstvo, se zahvalil za izvolitev, nagla-šajoe, da ho vedno točno posloval + Politika besed. „Narodna Politika", glasilo hrvatske ljudske stranke, napada skoro v vsaki številki Stjepana Radiča, zaveznika dr. Korošca. Medtem ko se časopisje SLS trudi na vse načine, da bi pokazalo svojim somišljenikom delo St. Radiča radi zavezništva kot edino pametno za hrvatski narod, da tako upraviči politiko dr. Korošca in tovarišev, poje časopisje hrvatske ljudske stranke, posestrime SLS, ves čas, odkar je zgubila ta stranka na Hrvatskem zadnji mandat, povsem drugo pesem. Tako se zopet kaže ono „načelo" dvojne morale, ki vlada v organizaciji ljudske stranke. V Sloveniji drugače, na Hrvatskem drugače in v Belgradu tudi drugače! Naj navedemo za primer samo nekaj stavkov iz članka pod gornjim naslovom, ki ga je objavila „Narodna Politika" 17. t. m. Člankar pravi, da Radič ne zna biti v svojih izjavah nikdar koncizen in jedrnat, kar je ena njegovih največjih napak, ki no tr ju je ne samo nasprotnikom, temveč tudi prijateljem, da ni resen politik. Ko prične govoriti, ne more nikdar prenehati. Pravi političen klopotec. Aktuelne in neaktuelne stvari se mešajo pri njem v vsakem govoru. Kakor je nepremišljen v svojih pohvalah, ravno tako je nepremišljen v svojih obsodbah. Spada med ljudi, ki jih imajo Hrvati žal razmeroma mnogo, in ki mislijo, da je vsaka njihova izrečena beseda takoj tudi že dejstvo. To je politika besed, a ne tudi dela, pravi „Narodna Politika". Ker je znano, da ima časopisje SLS najboljše zveze s tiskom hrvatske ljudske stranke, seveda nastane vprašanje, komu se mora verjeti. Ali morebiti „Slovencu" in dr. Korošcu, ki sta oba na strani Radiča, v kolikor jima Radič ne hodi v slovensko zelje, ali pa „Narodni Politiki" in dr. Si m raku, ki vodita najhujši boj proti Radiču in njegovi stranki. T- „Domoljub" o Radičevih če-stilclh. Zadnji „Domoljub" prinaša članek o Radiču in slovenskih radi-čevcih, v katerih napada prvega kakor tudi njegove pristaše okoli „Avtonomista". Zdi se nam, da so pri „Domoljubu" zavohali veter, ki diši po volitvah, pa so se zbali svojih zaveznikov in so se pričeli pripravljati na boj. „Domoljub" piše, da je gospod Prepeluh, ki je bil še med par po poslovniku, spoštoval parlamentarne običaje in branil parlamentarizem. Odredil je nato volitev ostalih članov .predsedništva. Izvoljeni so bili samo pristaši režimskih strank. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen posl. HRSS dr. Vladimir Maček s 146 glasovi. Vladine stranke so mu priredile ovacije. Za drugega podpredsednika je bil izvoljen član Jugoslov. kluba dr. Holm j ec s 147. Za skupščinske tajnike so bili izvoljeni: posl. Fran Kremžar (SLS), posl. Bačinie (HRSS), posl. Čiče vi 6 (dem.) in posl. Hasan Alič (musl.) Novoizvoljeno predsedništvo je takoj zasedlo njemu določena mesta. Po zahvalah podpredsednikov za izvolitev se je seja zaključila in napovedala prihodnja za torek z dnevnim redom: volitev finančnega odbora. Narodna skupščina odgođena. Na torkovi seji narodne skupščine je izjavil predsednik Ljuba Jovanovič, da skupščina ne more nadaljevati delo, ker je vlada v demisiji in ker narodna skupščina ne more pričeti z delom, dokler ni otvorjena s kraljevskim aktom. Delo se bo nadaljevalo, ko bo sestavljena vlada. Skupščina je sprejela to izjavo na znanje, nakar je predsednik zaključil sejo z izjavo, da bo sklical prihodnjo sejo pismenim potom, ko bo sestavljena vlada. leti priden socialdemokrat, našel ne doma, pač pa prav blizu domačega plota vzor, ki mu že sedaj poje hvalnice. Ta njegov vzor je — hrvatski Radič. Slovenski list „Avtonomist" nabiše vsaj polovico vsake številke o hrvatskem Radiču. Hrvatsko narodno gibanje hoče prenesti k nam na slovenska tla. Kdor mora brati ta list, se čudi, da ne zagleda na ljubljanskih ulicah g. Prepeluha s pisano hrvatsko čepico na glavi in s tamburico v roki, tako navdušene slavospeve poje voditelju Hrvatov. „Domoljub" pravi nadalje, da bo slovenski narod izpljunil kot mlačne tiste Slovence, ki so našli malika v ra-dičevskem hrvatstvu. Tako se bori „Domoljub" proti radičevstvu. Nam se pa čudno zdi, zakaj bi bilo napačno za g. Prepeluha, kar je za g. dr. Korošca prav. Saj je vendar dr. Korošec s svojim klubom v federativnem bloku skupno s St. Radičem! T Grozna grožnja! Dr. Korošec na begu. V nedeljo je St. Radič zopet govoril in sicer na svojem shodu v Donji Stubici. Ob tej priliki je govoril o pogajanjih v Belgradu ter izjavil, da je dejal pri njih dr. Korošec: „Ako pojde tako naprej, odidem za dve do tri leta v inozemstvo, a Slovenija naj bo, kar je v resnici — republikanska. Beltrrad naj sklepa sporazum z Radičem tudi za Slovenijo!" Medtem ko „Domoljub" napada Radiča, mu prepušča torej dr. Korošec Slovenijo. Svoječasno je prišel dr. Korošec v navzkrižje s svojimi ljudmi, ker da je bil preveč monarhističen, sedaj bo pa prišel zato ker izdaja Slovenijo Radičevemu republikanizmu. Pri zavoženi politiki SLS se bo znalo končno uresničiti dr. Koroščevo prerokovanje, da mu ne bo preostalo drugo, kakor oditi za par let v inozemstvo. Škode, kakor jo je napravil zadnja leta s svojo politiko Sloveniji, sicer ne bo - om-nvil s tem, a vsaj več je ne bo naredil. + Obtožnica proti ministru Sušniku. Radikalni in samostojni demokrati so izročili predsedstvu narodne skupščine obtožnice v zadevi na-ročitve železniških tračnic v Nemčiji. Obtožnica navaja, da je oškodoval državo za 25 milijonov dinarjev, ter zahteva, naj se proti prometnemu ministru Sušniku uvede preiskava in nostonn. no zakonu o ministrski odgovornosti. Politični Politične vesti. Domače -vesti. Vse p. n. naročnike, ki še niso poravnali naročnine za „Ljudski Tednik", naprošamo, naj to čimprej store in se v to svrho poslužijo poštnih položnic. Kdor potrebuje poštne položnice, naj to sporoči upravi „Ljudskega Tednika". — t Fr. Korbar. Umrl je v nedeljo ob 3. zjutraj na svojem domu v Hrušici g. Franc Korbar, daleč na okolo znana in spoštovana o'sebno'st, bivši dolgoletni župan in poštar v Dobrunjah. Ž njim je legel v grob cel mož, čigar prepričanje ni bilo nikdar omahljivo, akoravno je moral radii tega preživeti bridke ure in dneve. Neizmerno je trpel za časa prevrata, ko se mu je delala kruta krivica in sicer od strani, od katere ne bi tega nikdar pričakoval. Njegovo mehko srce je to hujše občutilo nego marsikdo ter si je takrat nakopal kal smrtne bolenzi. Bil je mož dobrega in plemenitega srca, vzoren soprog in rodbinski oče, po katerem globoko žaluje vdova s sinovi in hčerami, ki so ga vsi upravičeno neizmerno l jubili. Žali bog ni mogel premagati globoke bolešti, katero mu je zadala človeška strast, njemu kot plačilo za pošteno delo ter neštete dobrote in ki je legel v grob k zasluženemu počitku, ki ga sedaj, trdno upamo, vživa za vedno. Pogreb se je vršil v ponedeljek popoldne na pokopališče v Stepanji vasi, kjer so položili .smrtne ostanke pokojnika ob mnogoštevilni udeležbi občinstva ter v navzočnosti njegove zveste popolnoma potrte soproge in vseh globoko žalujočih otrok v rodbinsko grobnico. Naj v miru počiva v plačilo zvestobe im dobrote! Globoko užaljeni rodbini naše globoko in iskreno sožalje! — Umrl je dne 16. t. m. g. 'Uibald Trnkocizy, lekarnar in meščan ljubljanski, star 68 let. Pokojnik je bil dolga leta. občinski svetnik ljubljanski, po smrti notarja Plamtana 1. 1908. pa je bil izvoljen za predsednika Mestne hranilnice ljubljanske, kateri je načeloval nad 12 let. Bil je .splošno spoštovan. N. v m. p.! — Zmaga Slovencev v Ptuju. V nedeljo so se v Ptuju vršile občinske volitve. Kandidatne liste so vložile tri stranke in sicer združeni Slovenci, socialni demokratje in Nemci. Pri vo- litvah je bilo oddanih 774 glasov. Od teh iso dobili Slovenci 408 glasov in 20 občinskih odbornikov, socialisti 11)2 glasova in 1 odbornika, Nemci 864 glasov in 4 odbornike. Volitve so se izvršile brca vsakih incidentov. — Zagoneten umor v Ljubljani. V nedeljo ob četrt na 11. zvečer je bil v Ljubljani v Hra-uilnični ulici umorjen trgovec Ferdinand Pipan. Neiznan moški iga je ustrelil z revolverjem in je bil takoj mrtev. Pipan je bil s svojo ženo na obisku pri svojem tastu sedlarskem mojstra Stupici v Slomškovi ulici, odkoder se je vrnil okoli 10. ure domov s svojo ženo. šel je mimo glavnega kolodvora po Dunajski cesti in zavil v Hranilnično ulico. Že od kolodvora jima je sledil neki moški, za katerega se ipa nista zmenila. Ko sta pa zavila v temno Hranilnično ulico, je neznani moški pospešil za njima korake, pred hišo št, 6 dohitel in po kratkem prerekanju ustrelil Pipana. Krogla je prodrla drob. Žena je klicala na pomoč in se je vsled živčnega napada onesvestila, Ni šc pojasnjeno, ali gre za roparski umor ali za čin maščevanja, — Naš kralj protektor svetega groba. V Belgrad je prišla pretekli teden posebna deputacija štirih svečenikov jeruzalemskega patrijarhata, ki je zaprosila kralja Aleksandra, naj prevzame protektorat nad svetim grobom in nad jeruzalemskim patrijarhatom, kateri protektorat je pireje vršil ruski car. — Železniška proga Ljutomer-Or-mož. Na tej progi je vozili prvi tovorni vlak dne 17. t, m. iz Ljutomera v Ormož. Svečano se otvori proga v prvi polovici meseca novembra t. L — Zadružna šola. V zimskem semestru tekočega šolskega leta se otvori na Državni idvorazredni trgovski šoli v Ljubljani Zadružna šola, ki se prične z vpisovanjem dne 4. novembra t. 1. od 10.—<12. dopoldne in traja do Velike noči 1925. Sprejemajo se le moški, ki so stari najmanj 16 let in so dovršili ljudsko šolo. K vpisovanju je treba prinesti rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in Din 15. Šolnine