KATOLJŠK CERKVEN MST.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert letal gld. :iO kr
7 tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za eetert leta 1 gl. ; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV.
V Ljubljani, 1. mal. travna 1881.
~ List 13.
Trojna božja poi
s svetimi stopnjicauii na Kranjskem.
/
111. Žalostna gora pri Mokronogu.
(Dalje.)
V bregu od ss. stopnjic navzdol so pa postavljeni kipi ali š taci j o ni, to so znamenja, ki predstavljajo 7 žalost Matere Božje. Pet je zidanih, dva sta pa na presno namalana v zid pri ss. stopnjicah. Te po Füh-rich-ovih izvirnikih posnete slike je lično izdelal slovenski marljivi slikar Matija Koželj iz Kamnika 1. 1862. — Sicer se nahaja pri mežnariji večji kip žalostne Matere Božje, in zdolej pod farovžem, kjer se potje križajo, še druga podoba nebeške Kraljice. Tu pa na eni strani angelj kaže z roko proti cerkvi ter tako kerščan-skega romarja opominja, kje mu je iskati pomoči v dušnih in telesnih bridkostih.
Na to prijazno goro kaj radi zahajajo k Materi Božji 7 žalost bližnji in daljni Dolenjci, in tako posnemajo svoje bogoljubne sprednike slovenske, ki so že od nekdaj semkaj radi romali, kakor pričajo mnoge ob-Ijubne podobe, ki se nekaj še vidijo v cerkvi, nekaj so se pa že odstranile, ker jih je časov zob pokončal. Na mnozih se bere letna številka in napis, „ex voto"; na druzih pa nič ne. Od leta 1090 visi prav velika podoba Matere Božje s podpisom: „Sanctissimae Virgini virginum, saluti infirmorum et consolatrici afflictorum ob recuperatam salutem. Ex voto 1690. Wolgangus Con-radus Lib. Baro de Francouiz et Regina Catharina nata Baronissa de Neuhaus con jux. — Iz leta 1712 predstavlja podoba, kako se konj splaši, gospo verže na kraj vode, kjer obvisi. Iz 1. 1730 pa kaže ozdravljenje neke nuu<\ Podoba žalostne Matere Božje in vervi od ladije, kakor je bilo že omenjeno, iz 1. 1756. Iz 1. 1768 kaže podoba, kako ogenj žuga upepeliti celo vas. Iz 1. 1771 v zahvalo podoba Matere Božje, ker je bila uslišana neka prošnja. Ob kratkem: na tej podobi se vidi bolnik, ki zaupno obrača oko na žalostno Mater Božjo; na drugi zdihuje poterta mati zraven bolnega otroka, zopet na tretji razsaja ogenj in ljudje roke stegujejo ter kličejo Marijo ra pomoč. In še več podob predstavlja še druge nevarnosti in nesreče, ki so bile na prošnjo Marijino odstranjene. Zmed vseh pa se more imenovati naj znaraeni-
tiša tabla, ki visi za altarjem ter pripoveduje dva čudežna dogodka iz 1. 1683. Pristavim naj spodaj v opazki natančen prepis, samo imena so zbog razločnosti z veliko čerko pisana. *) Tu se bere, da je Andrej Koren,
*) Ime tedanjega vikarija J. Schrota, ki se tu imenuje, se vjeuia z Valvazorjeviin poročilom ^ef. B. VIII. p. 826). Jenšak je bil znabiti kapelan; kakor se sploh govori, da je bilo v stari, zdaj poderti kapelaniji po več duhovnov, ki so pomagali na božji poti. Ker sem bil jaz svoje zapiske ob odhodu zgubil, mi je g. J. Golob razun tega točnega prepisa poslal še nekaj druzih pojasnil, za kar se mu tukaj zahvalim. Ob enem vidimo iz tega prepisa, kakošno nemščino so takrat lomili, in kako čudni so tisti, ki «e z našim jezikom — so-sebno s starejšimi knjigami — norčujejo. Glasi se: „Ano 1683 t en 16. Partij. ?lnbrea3 fixeren auR tem SDJarft ttaifenfuB gebiierbig jur felbiger 3ett ober 3djueftcr unb 3ugleid) Selbat }u Petrina, ifi mit anberem ^ctrinar auf üraurenperg un§er lieben grau 7 3dmter$en genant bclfarten gefemmen auf? Hutrib beeiden beß genteltcn SUjcren ©efpon auß Sfynte Dementen, fraß bei befaßten ftierfyen groß ißunber uub 2Rirafu( gefcbefyett, unb bte l'eutb in Sh-ancfljieiten, tfötljen unb (9eprepen ein abfonberlicfye •ptlff oett ber traurigen ÜJfuetter ÖJcttep erhalten, belüjeß ber ©ejpcit tucll in 3ld>t genommen. NJ?cn l;at ftd> eraignet, taß ber ^etrtnar in etne Sdiarnnjel ift ton ten Xirfen gefangen werben, meicbeit man auff Tirfijd) eingeidjntitet iit tie GM'engnujj ge* roerffen; ra mar bev Grlefung fein Xroft. On fehler Ijoljfier 9?etlj mirt ei.igeteng teä 3d)uefter öqeluitg t>ott ben unferfd>ib= iid)en SDitrafitleu 311 Xraurenperg; babiit hat er angefangen $u feificit unb mit Ijedjftcr Hoffnung fein Öcliebt gemalt, man er auß angebet ebne $f)eten unb ganten lep merben feilte, alß ban lüii er- mit Hefter Xanfbavfeit ta^iit mcllfarfn gefeit unb fein (beliebt fdjulrigften Waffen ablegen. 3el>et Gunter! alfobalten feint tie (Sifen unb Ätjetten con Ofyme gefallen; loie er *tt benen Xfyoven ift gefbomen, baben ftd) oljne einzigen (Geballt aurfgetban, ift fcittd) fdjlaffente Sadit, rote aitd) tcutnadj turd) unterfcbitlidje breite unb tiefte <$(üße gliglid) pafjirt nnb bietreden man Oijme fcfcr ttachgefejt t>at, gleidjboll mit £il?f bev traurigen 2)fuetter Öetteß murrtrüdp entgangen unb nacfyer betritt gefbomen, trelibeß Ijatt een 31t ^etrina gebliebenen Sdmeftcr mit ^erbuiiberung erjeit, in melifyeit ter 3dutefter f;at aud) bereitet, bap er unter befeit an einem ljt}igett lieber tötblil; fbrandd gelegen, fidp aueb 311 v eben terfelben 3citb auf Xraurettperg retlobt Ijatt unb ift 3l)me oon 3tuntt an beffer borten. Tiefe beite baben roti ter Cbrirffyeit 31t Petrina ein Sltteftation ber 3ad» unt 'frlanbrntü
▼ Mokronogu rojen, takrat pa čevljar in vojak v Pe-trinji (mestu v vojaški granich z nekim drugim Petrinj-cem prišel na Žalostno goro na božjo pot. Primerilo se je, da je bil ta Petrinjec v neki (vojaški) praski od Turkov vjet, kterega so po turško vklenili ter v ječo vergli, od koder ni bilo upanja rešitve. Tu se spomni, da je čevljar pripovedoval o čudežih na Žalostni gori, zato se zaobljubi, ako se srečno reši, da bo romal iz hva ežnosti k Materi Božji na Žalostno goro. In glejte čuda! Železje in verige so odpadle, vrata se mu odprč, memo speče straže gre, srečno prebrede čez reke, akoravno so ga že sledili, in s pomočjo žalostne Matere pride v Petrinjo ter to pripoveduje onemu čevljarju, od kterega je zvedel, da jevbil tudi med tem za vročico nevarno zbolel in se na Žalostno goro obljubil, ter se mu je bilo koj tisto uro zboljšalo. Oba sta potem od petrinjske gosposke dobila poterdilo teh dogodb in do voljenje, da smeta iti na Žalostno goro na božjo pot. Kar se je tudi zgodilo. Dva dni sta tu ostala ter bila pri sv. mašah, ki sta jih brala gg. Janez Srot, ondotni vikar, in Janez Jenšak. V dokaz vsega tega sta prinesla soboj podobo. — Vse to nam spričuje, kako se je Marija posebno pomočnico tistim skazovala, ki so se ji priporočali.
Da se je češčenje žalostne Matere Božje bolj razširjalo, zato s*i je osnovala že 1. 1730 „bratovščina 7 žalost Matere Božje. Vstanovljena je bila po vikariju Jožetu \Vidmayer-ji s privoljenjem o. Romualda Hueber-ja (7. junija 1730), ki je bil vicarius generalis per Germa-niam, iu s poterjenjem mil. g. Jurija Franca Ks. pl. Marotti, ki je bil episeopus Petenensis et praepositus Rudolphsu-erthensis *) (7. julija 1730).
Preosnovana in na novo z odpustki obdarovana je bila ta škapulirska bratovščna 1. 1844 na prošnjo župnika Kosa Vsak ud vzame (černi) škapulir s podobo Matere Božje 7 žalost ter ga nosi na vratu, potem moli saj 7 očenašev in češčenamarij v čast 7 žalost Matere Božje vsak dan, ali pa rožni venec žalostne Matere Božje, kakor se spodaj nahaja. Dobi tudi tablico s podobo žalostne Matere Božje, ki je posneta po oni v velikem altar j i. Po smerti vsacega uda se ta tablica navadno nazaj da in takrat se mu tudi zvoni smertna ura. Število udov je v sedanjem zapisniku 1046. Na prošnjo g. Kosa je „prijor Ordinis servorum B. M. V. p Michael Frane. Strigelli" 22. aprila 1844 dal privoljenje za zmi-rom vsem naslednikom tin času necessitatis cum pote-state subdelegationis, n. pr. kapelane) blagoslavljati ška-pulirje, podobice, molke, križce z odpustki svete Bri-gite itd. **)
Škapulirska bratovščina ima v tej cerkvi razun druzih praznikov odpustke vsako mlado nedeljo, to je, pervo nedeljo po novi luni. Ob teh nedeljah se krog
begat ljeraufj ju fbomen unb iljr getljancp ©eliebt abjulegen; »ie cji gefdjeljn, feinb aud> Sag Ijier geblicfen unb in ben jrrep 9Jietien gebaltest fcurdj ben we[Ierbirbtgcn £ern 3efyann <sd>rot$ SJtcarium albortlj unb bett £ern 3ot>attn Oenfdjacf, teeliben bic cbgenante ©olfart bife ©efd>i$t gtaubteirbig er$eltfy baben, bifefc be^eiget bap cbgefcjte unb trn Glinen Ijcrgebratfeteft
*) Cf. Prospectus diocc. Tergestinae et Justinopolitanae in serie epp. Petenensium; catalogus deri dioec. Lab. in serie praepos. R*'dolphiv. — Iaie to se nahaja različno pisano: Petina, Pedena, Petena, v Valvazorju tudi Biben. slovensko Pičem, zdaj Pičan v Istri. Petenski škofje niao vselej tam stolovali, ampaK so bili ob enem tudi kje drugje prosti ali general vikarji.
**) Dokumenti in bratovska knjiga s pojasnili, bojda po Hicingerju vrejena, se hranijo v farnem arhivu.
solnčnega zahoda prav milo razlega vbrano zvonenjc z gore, devet oddelkov namreč se odzvoni za vse umerle ude te molitvene družbe. — Sicer se more tu zapisati tudi v roženkransko bratovščino, ki je pridružena glavni tej bratovščini pri sv. Jakopu v Ljubljani. Skupaj šteje zdaj 22 rožic = 330 udov.
Na Žalostni gori je shod vsako mlado nedeljo; takrat je po stari navadi oboje duhovno opra-viio v tej cerkvi, sicer pa je zjutraj na gori in ob desetih v farni cerkvi sv. Egidija (Tilna) in navadno je na gori in v tergu vsak dan sv. maša. — Naj večji shod pa je o sv. Jerneji, to je, v nedeljo pred praznikom tega svetnika, in v soboto je v tergu zelo obiskovan somenj, kakor tudi tiho soboto v postu in tiho nedeljo večji shod. O sv. Jerneji se zbere na tisoče romarjev; vsa dolenjska^ stran je tu zastopana, mnogo jih ride iz slovenskega Štajarskega, iz Hervaškega, Belo-ranjekega, Kočevskega, iz Vlaškega zedinjemh gerških katoličanov, ki „Bogorodico" močno časte. Da so bližnji kraji obilno zastopani, se samo ob sebi razume. Takrat se daljni romarji zbirajo že v četertek, nekteri s križi in banderi, ktere duhovnik sprejme, jih med petjem lavretanskih litanij in zvonenjem pelje v cerkev ter jih blagoslovi s sv. Rešnjim Telesom. V četertek in petek zjutraj gredö naprej na Zäplaz pri Čatežu k Materi Božji, kjer je takrat tudi shod in po končani pobožnosti se vsi ti romarji z drugimi zaplazkimi vernejo na Žalostno goro, kjer se potem glavne pobožnosti opravljajo v soboto in nedeljo, ko pridejo tudi drugi duhovni pomagat. V soboto zjutraj in ob desetih je sv. maša z blagoslovom. Popoldan krog treh pa je obhod ali procesija ob štacijonih žalostne Matere Božje, pri kteri se nosi tudi oblečena podoba škapulirska Matere Božje, ki stoji navadno v cerkvi na ženski strani, med stranskima altarjema. To je menda še ostanek nekdanjih bratovskih procesij ob postajah. Pri vsakem kipu ima duhoven ogovor, ki se ozira na dotično žalost Matere Božje, do ljudstva, kterega se vse tare po gori. Ob petih ste dve pridigi ob enem, ena v cerkvi, druga zunaj cerkve v lopi pred zvonikom. Potem so pete litanije. V nedeljo zjutraj so 8sv. maše in ob šestin ste zopet dve pridigi in ssv. maši ob enem, ker se tudi v vežici pod zvonikom postavi primeren altar.
Nekaj posebnega vidi ptujec zvečer, ko se mrak naredi; od cerkve sem se namreč pomika dolg obhod; vsak romar ima gorečo svečico v rokah, moški so odkriti, dekleta pa imajo vence na glavi, in tako se pomikajo proti farovžu in na travnik pod goro. Vsi boli znani iz istega kraja se vkup zberö ter tako vsak oddelek, v mnogih ovinkih se gibaje, kakor namreč načelnik vodi in kaže, za-se razne pobožne pesmi prepeva — kar se v nočnem mraku in tihoti res mikavno vidi in sliši. Pravijo, da „vertec igrajo". Ta navada se je menda iz Štajarskega *) sem zanesla, ker so reditelji ali vodniki te narodne igre, ki ima pa bolj nabožen značai, večjidel od tamkaj.
Večina daljnih romarjev se po jutranjem opravilu
S oslovi z Marijo ter se dušno poživljena podä proti domu. larsikteremu se več ne spolni želja, da bi še čez leto dan na tej gori počastil žalostno Mater Marijo, ker božja previdnost ga med tem že pokliče v večnost.
Blagor vsem kristjanom, kteri iz pravega, bogo-ljubnega namena obiskujejo božje pota; blagor posebno
') Taki obhodi so zelo v navadi na 6lavnoznani božji poti Marijaccljski na zgornjem Staj.« rskem, kterih se tudi duhovni v koretljih vdeležujejo, in se pri njih posebne pesmi pojo. Glej n. pr. „Jubiläums-Festblüthen .. . zur Erinnerung an Maria-Zell 1857: Der abcndlicbe Lichtumzug als nächtlich feierlicher Abschied von Maria-Zell pg. 212,"
tistim, ki radi obiskujejo in zvesto čast'jo žalostno Mater Marijo, ker spomin na sedmere žalosti je Jezusu in prečisti Devici zeló prijeten, kakor je Kristus sam sa-terdil zvel. Veroniki Binaški, in Mati Božja je pokazala s tem, da je v prikazni naznanila, naj se vstanovi poseben cerkveni red „služabnikov Device Marije ali ser-vito v" v ta namen, da bi vnemal serca vernikov k večjemu počeševanju žalostne Matere Božje.
Kakor je pa Mariji to češenje drago, tako tudi kristjanom rodi veliko korist Sej je Marija sama sv. Brigiti in sv. Mehtildi razodela, da bo tistiin, ki bodo njene žalosti premišljevali, sprosila pokoro za storjene grehe in druge velike milosti.
Ako k zadobljenju teh dobrot te čertice kaj pripomorejo, potem bo to naj boljše plačilo vsem tistim, ki so se kaj trudili za ta mali spominek ra Žalostno goro.
(Dalje nasl )
Sveto Detinstvo.
(Dalje.)
J / is i jonske u a znan ila.
V	mnozih krajih na Jutrovem so se bili lansko leto zbrali škofje in misijonarji iz daljnih misijonskih postaj in so obhajali svoje cerkvene shode ali siuode. Ti škofje in drugi imenitni misijonski gospodje so se posvetovali o cerkvenih reččh, o misljonih in druzih zadevah in potrebah. Nikjer pa niso pozabili spregovoriti tudi o sv. Detinstvu, in povsod so zbrani preserčno zahvalo naznanili vsim udom djanja sv. Detinstva, ker tako lepo in goreče podpirajo sv. misijon z darovi in molitvami. Naj omenim nektere teh zahval.
V	Singaporu so bili zbrani štirje škofje. Le-ti pravijo med drugim, kako ljubo in drago jim je, da so prišli do naj skrajnega konca sveta, ter zamorejo ubogim poganskim otročičem s sv. kerstom nebesa odpirati. Ta poki c, pravijo, tako ljubimo, da z veseljem lastno življenje za to darujemo. Vi pa, gospodje, in prelepo djanje sv. Detinstva, nas zmožne delate, da moremo to storiti. Hvala za Vaš trud, za molitve in milošnje Vaših ljubih deležnikov, deležnic pri tem delu! Z veselo zavednostjo se smete imenovati „reševalci duš4'; tis >če redolžnih otročičev gre v nebesa, kteri bi brez te pomoči vekomaj ne mogli gledati obličja Božjega —
V	Han-Kéon-u, v K¡ni, je bilo nekoliko pozneje zbranih 6 misijonskih škofov in drugi slavni misijonar|i.
Tudi ti pravijo: Ne moremo si tega veselja odreči, da bi vsemu sv. Detinstvu ne naznanili naj globokejše in naj preserčniše zahvale za velikoserčno podporo, ki nam jo vsako leto pošljete. O koliko nezmérno dobrega se stori z mesečnimi dobrotnimi darovi! Kako veliko naprav po raznih okrajinah je v naši skerbi, in v njih je na tisuče sirotinskih otrok, ki so gotove smerti oteti! In kdo more prešteti milijone nedolžnih angeljskih dušic, ktere za nebesa otmemo, — o hvala za ljubeznjivo pod poro pridnih evropejskih otrók!
Tudi v Hong-Kongu so imeli misijonarji sin« do ali cerkveni shod. Ti zagotavljajo med drugim: bodite si svesti, da mi (milijonarji) in nam izročeni otročiči nikoli ne nehamo za Vas moliti; in upamo, da nad vse deležnike tega djanja bo Gospod Bog izlil naj obilniši blagoslov.
P. Rabouin piše iz Kiang-Nan a v Kini, kako jim prebivavci vasi Ta-lai kiao pomagajo otročiče reševati. Ti ljudje so ubogi ribiči; so pa tako pridn«, kakor so bili ribiči — Jezusovi aposteljni, ki jim je rekel Jezus: Odsihmal bote ljudi lovili, namreč zbirali in vodili v
Jezusovo sveto Cerkev. Neusmiljeni starši namreč svoje otročiče ali sami morijo, ali pa jih kamor bodi veržejo, da konec storč. Približajmo se v duhu kakemu vodotoču tega mesta, piše častiti misijonar, in opazujmo uno ženo ob bregu, ki se ravno pripravlja, ubogo malo deklico v vodo vreči, ker je oče noče več doma rediti. Ribič ie vidi, kaj namčria in urno strčmlja s čolnom proti tistemu kraju. „Kakošnega otroka imaš tu?... Mli g» hočeš meni prepusliti?" pravi ribič. — „O prav ra<!a, ko:iko mi pa das zanjo V" -- „Dve sto sapek" (kacih 5U sol-dov). - „To je premalo, spod tri sto sapek je ne dam, rajši jo veržem v v«»do." — .,Bilo bi vendar škoda sa priserčnega otročiča, ne morem dopustiti da bi tako nesrečno poginil; na, tu imaš teh 300 šopek in daj n;i uboiico." Tako je kupčija storjena, otroka kersti iu izrct i ga pobožni devici, ktera ima od misijonarjev naloženo, da naj manjši otročiče oddaja v skerb dobrim družinam. Se ve, da za otroke skerbijo misijonarji z denarom sv. Detinstva. Ena tacih ribiških družin je v 6 mescih 15 tacih otročičev rešila smerti, in pa še s svojim lastnim denarom
Iz uiisijona Koimbaturskega v Hindostanu piše misijonska redovnica Marija in pravi: Preljubljeni deležniki! Med tem, ko vi dobri otroci pod varstvom dobrih staršev prav mirno in srečno živite, je pa v Indiji brez števila vaših malih bratcev in sestric umiralo za lakoto
Eo vsih potih in cestah. Gotovo ste kaj brali o tej la-oti, ali so vam pravili o nji; bila je tako strašna, da več kot sto let niso kaj tacega doživeli. Potem pripoveduje več ginljivih dogodb. Naj postavim saj eno kratko tukaj. Pred nekterimi dnevi sva z eno mojih ljubih redovnih sester šli z malim vozičkom na deželo. Srečali sve meršavo in čisto shujšano ženo z majhnim otrokom v naročji. Otrok je bil poln oteklin in ran, bolj podoben mertvaškemu okostju kakor pa živemu bitju. Bila je žena tako zamišljena, da naji še zapazila ni. Prašava jo: „Kaj imate tu?" — Svojega malega detka, je rekla; 18 mescev je star, pa že 4 dni nima prav nič viiti.. Otrok je zlo s^b, sva odgovorile, skor nemogoče je viditi, da bi živ ostal; poskusili bova s prav dobrim pomočkom. za taČas pa sprejmite malo milošnjo. To jo je bolj razveselilo kakor misel, da bi se otrok utegnil še ozdraviti, tega se je pač komaj nadjala. Z veseljem nama je dala dete na vos; kerstila sem ga na ime Jožef, namesto gerdega poganskega imena Karpen, ki ga je imel dozdaj. (Karpen je eden hudobnih duhov, ime poganskega malika, čegar ime je tukaj močno razširjeno.) Žena je sprejela tiste solde in odšla si iiveia kupit. Mali Jožek pa se je od tistega časa ie zedinil z dušami, ki so s sv. kerstom poslane v neb**», in prosi za Vas, ljubi deleiniki, kakor tudi za razširjanje lepega „djanja", ki naj vsim poganskim otrokom nebesa odpre.
Ogled po Slovenskem In doptol.
Iz Ljubljane. (Cerkvena umetnija v ftogotlocji.) Pre-milostni gospod knez in škof dr. Jan. Kr. Pogačar so bogoslovske nauke pomnožili s prav koristno tvarino. Učiti se namreč imajo gg. bogoslovci tudi o cerkveni umetni j i, kar bo pravi kus v vsih cerkvenih napravah močno pospeševalo. Pit tudi za napredek v slovenski terminologiji bo to velikega pomena. Veselo je tudi, da ¡»o višji pastir izročili ta nauk gospodu, ki je v vsakem oziru kos tehtni tvarini, namreč preč. gosp. špiritvalu Jan. Flis-u. Učilo sc bo v začetku v 2. letniku po dve uri na teden, pozneje pa tudi v 3. letniku; nauk se ima pričeti brez odloga.
Is Ljubljane. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v zgornjem Amergavu na Bavarskem [Dalje.] Jezus v grob položen.) Prišla ste. Jožef Arimatejec in Nikodem, da bi Jezusovo telo s križa snela in pokopala. Bila sta skrivna učenca Jezusova. Jožef je prinesel pertov in tanjČic, Nikodem pa zmesi mire in aloe. Zda; sta pričela Jezusovo telo s križa snemati. Kako ginljivo je bilo to predstavljanje snemanja Jezusovega telesa s križa, to se ne da popisati. Od zgoraj je bilo sv. telo v pertu počasi in polagoma doli spuščano, in Jožef iz Arimateje je položil sv. telo Gospodovo v naročje žalostne Matere Sin Božji leži mertev v maternein naročju. Mertev je On, ki je njeno življenje; merzel je, ki je njeno serce z ljubeznijo vnemal.
Kar se je v kratkem času zamoglo storiti, da bi sv. telo za pokop pripravili, zgodi se; z dragimi mazili in dišavami ga pomazilijo. Jožef iz Arimateje in Nikodem sta vzela Jezusovo telo z naročja in ga zavila v tančico z dušavarni vred, kakor je bila pri judih šega pokopavati. Sv. Janez, Nikodem, Jožef Arimatejec in še eden zmed pričujočih so nesli sv. telo. Za sv. telesom so šle Marija, Jezusova Mat:, in druge pobožne žene. Počasi so sli, tiho, zamišljeni, žalostni. Mislil sem si, pač ni nikoli nobena mati svoj-ga sina s tako žalostjo k grobu spremljala, kakor Marija. Zdaj so žalujoči prišli do groba. Bil je pa vert na tistem kraji, kjer je bil križan, in na vertu nov grob, v kterega še nihče ni bil položen. Polože tedaj sv. telo v grob, ki mu je bil za počivališče namenjen. Marija je še enkrat, zadnjikrat pogledala na raertvega Sina; zadnjikrat z obličja vzdigne mertvaški pert, vidi zatisnjene oči, bledo obličje, rane, ki so mu jih hudobneži naredili; zadnjikrat poklekne in moli pred telesom, s kterim je božja natura zedinjena. Z Marijno žalostjo se ne more nobena žalost meriti; njeni žalosti ni enake: zakaj Njemu, ki je smert ga ji uzela, ni enakega. Jezusa v grob polože. Take pogrebne procesije, kakor se je nekdaj na Kalvariji opravljala, še nikoli ni bilo, in je tudi ne bo. Res, le malo jih je bilo, ki so ga do groba spremili, le malo jih je pričujočih bilo, ki so mu poslednjo čast skazali; — pa bilo je brez števila angelov, ki so ga do groba spremili — ko sta Jožef in Nikodem zavalila kamen k durim groba, ki je bil nov iz skale izsekan. Razšle so se bogoljubne žene, ki so stale z žalostnim sercem grobu nasproti, in so gledale, kam in kako je bilo položeno Jezusovo telo.
Farizeji in njih tovarši so bili zdaj veseli, češ, da so Jezusa s poti spravili; pa spomnili so se prerokovanja Jezusovega, po kterem bi imel tretji dan od smerti vstati. Ta misel jim dela nepokoj. — Slišali smo jih pogovarjati se, rekoč: ,,Kaj bo, če učenci Jezusovi pridejo, njegovo truplo iz groba vzamejo, in ga pokopljejo na drugo mesto? Gotovo bi potem prazni grob kazali ljudem, rekoč: Vstal je!" Zatoraj so hiteli pred palačo deželnega oblastnika Pilata, in stopivši pred njega mu reko: „Gospod, spomnili smo se, da je ta zapeljivec, ko je še živ bil, rekel: Cez tri dni bom vstal! Ukaži toraj grob obvarovati do tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi učenci in ga ne ukradejo, in ne reko ljudstvu: Od mertvih je vstal, in poslednja zmota bo hujši od perve!" Pilat jim nekako nejevoljno odgovori (kajti vest ga je pekla, da je nedolžnega Jezusa v smert obsodil) in pravi: „Imate stražo, pojdite, obvarujte, kakor veste." Oni pa so šli, so grob obdali z varili, in kamen zape čatili. Varhi tedaj so pred grobom čuli, ter skerbno va rovali. Zagrinjalo je padlo — iti godba je žalostinkc igrati pričela.	(Dalje sledi.)
Iz Smarjete. Duhovne vaje, ktere so imeli čč. oo. lazaristi Janez Kukovič, superijor v Ljubljani, Fr. Jan-šovec in Janez Macur, od sv. Jožefa pri Celji, čast in
hvala Bogu! so prav srečno bile končane. Bog vsega-mogočni poverni veliki trud ljubeznjivim in toliko vnetim oo. lazaristom!
Pustni dan smo sklenili; in precej drugi dan so se podali čč. gg. misijonarji na Trebelno, kjer so imeli 14 dni sv. misijon^ Le Bogu je znano, koliko dobrega T(T ^ tem sv. misijonu storili. Do 5000 sv. Obhajil je bilo na Trebelnem, ker tudi mnogo ljudi iz sosednjih fard se je sv. misijona vdeležilo.
Povsod je bilo obilno spovednikov, ker so sosednji gospodje radi na p »moč prihiteli.
Bog daj svoj mogočni blagoslov na prošnjo naše ljube Gospe presv. Serca in na prošnjo sv. Jožefa, spoštljivega častivca presv. Serca.
Z Gorenjskega. (O bolgarskih ciborjih in taberna-keljnih.) Ko sem razglasil vlansko jesen prošnjo o na-biri milodarov na pomoč zedinjenim Bolgarom za toliko potrebne ciborje in tabernakeljne, nisem samo upal, ampak po storjenih skušnjah bil sem popolnoma prepričan, da bodo potrebni denar prav gotovo zložili Slovenci, ki sploh goreče časte presv. Rešuje Telo, ter so pri vsem svojem siromaštvu za pogumnimi in darežljivimi Francozi menda naj bolj vneti za misijone med never uiki. To prepričanje me ni prevarilo, ker za nabrane darove se je oskerbelo več in iepsih reči, kakor je bilo namenjeno s početka, to je: 17 ciborjev, 5 kelihov (med njimi i pripraven za bolgarski [vstočno slovenski] obred;, 2 kadilnici in 17 tabernakeljnov. Razun 2 darovanih kelihov, 1 ciborija, 1 kadilnice in 1 tabernakeljna (kar je bilo popravljeno, presrebreno in prezlačeno; je vse drugo čisto novo delo. Stroški za voznino tje do Adri-janopolja bodo čisto poplačani in poverhu dobi ondotna misijonska tiskarna še okoli 100 goldinarjev v denarju, da si laglje oskerbi vlitih svetih podobic za tiskanje in olepšanje bolgarskih knjig; pri vsem tem bodo doletele po želji nekterih dobrotnikov tudi Bosno nektere drobtine.
Drug teden bosta šla na pot dva zaboja skozi Terst v Dedeagač in od ondod v Adrijanopolje, ter upam, da bodo prejele misijonske postaje za-nje namenjene reči že „za pirhe" (tam letos en teden kasneje od naših), kterih se bodo gotovo močno radovale. Naročil bom gg. misijonarjem, da bodo dobri in priprosti Bolgari povsod molili za slovenske svoje dobrotnike, prave po-bratine po kervi in ve.i.
Poslednjič dostavljam še to: Bog plati vsim nabiralcem darov, prav posebno slav. vrednistvu „ Zg. Danice", pn. gg. stolnemu kanoniku P. Urhu in župniku s v. Jakopa v Ljubljani Jan. Rozmanu, pa vsim, Če tudi samo Bogu znanim pospeševalcem tega dobrega dela: darovalcem in dobrotnikom naj pa Bog vžge in pomnoži ljubezen in gorečnost do presv. K. Telesa; naj jih obdaruje z raznimi blagri, dušnimi in telesnimi, in poslednjič naj jim za spodobne tabernakeljne olepša sedeže tam v večnosti; Slovencem naj Bog zavolj tolike do brodelnosti ohrani živo vero za vse daije pozne Čase, pa naj tudi zedini z nami ločene našu brate!
Val. Lah.
Na visokem Gorenjskem, 27. sušca. Koliko si že, ljuba „Danica", prinašala člankov zoper kužljivo žganje-pijo, in koliko nesrečnih izgledov pred oči stavila, ki izvirajo iz te hude strasti; pa vkljub vsim opominom, svaritvam in popisovanjem toliko nesreč, ki pijance zadevajo, se ta huda strast posebno pri mladini zmiraj hujše vkoreninja, tu in tam žalostne r>asledke popuša.
V soseski R. je še le okoli 24 let star fant, edini sin že priletnih starišev, na večer pred sv. Jožefom hotel počastiti oštirja Jožefa. Zunaj hiše, ko je bil pijan, za smodi zvečer en dinamit-patron, ki ga je v levi roki
deržal; patron se derzr.emu fantu hitro v roki vname in mu vbo dlan osmodi, dva perata prav odterga, druge pa mu poklicani zdravnik pri pervih členih poreže.
Kaj bo nesrečnež zdaj počel, kaj bo z očetom in materjo, ki sta že priletna? Pa take dogodbe ne spa-metvajo derzne mladine. Taka razuzdanost je že pred tremi leti zasmodila dinamit na sv. velikonoč zjutraj, da so se pri treh hišah v okolici vse okna zdrobile.
Pred sv. Miklavžem zvečer je šel pošten mlad mož s svojo ženo svaka obiskat, in ko pozneje domu gresta in ona nese otroka v naročju, priteče pijan fant in udari kar na lepem moža po glavi, da mu je pol ušesa odbil, ter so mu ga mogli prišivati. Tudi razsajanje ponočno je neznansko.
Naj bi vendar oštirji bili bolj vestni, in naj bi bolj na Božjo postavo kot na dobiček gledali, in srenjski župani naj bi bolj čuli na pivnice, da bi bile o pravem času že zaperte, ne pa vso noč, kakor jame razbojnikov, odperte.
O koliko si taki brezvestni oštirji na vest nakop-ljejo, in kolikošen odgovor jih čaka pri Božji sodbi, kakor tudi župane, ako to svojo dolžnost zanemarijo! Koliko se je že pisarilo in govorilo od davka, ki se ima na žganje naložiti! Kdaj bo že kaj? Naj bi vlada tudi na to pizila, da bi 3e iz ljubega kruha strupene pijače ne kuhale.	Prijatelj ljube treznosti.
Zmagoslavje katoličanstva v Ameriki. Bolj primemo,
kakor s tem napisom, blezo ne moremo zaznamnjati obsega naslednjega preizverstnega dopisa našega rojaka prečast. misijonarja gosp. J. Trobica iz Amerike. Kdor nad tem dvomi, naj bere:
Hv. b. J. K.! Wabasha, Minn., 1. sušca 1881.
Dovolite sprejeti letno naročnino za „Zgodnjo Danico", kar ostane, pa za dijaško kuhinjo obernite. „Danica" prav v redu prihaja, in vselej je dobro došla! Škoda, da so časniki na Kranjskem tako slabo podpirani, da morajo vedno majhni ostati. Tukaj v Ameriki je drugač v tej zadevi; vsaki kmet ima svoj časnik, nekteri še po več; vsaki katoličan si omisli zraven po-litiškega časnika tudi katoliški list. Akoravno katoliški časniki niso tako dobro podpirani, kakor drugi, imajo vendar dovolj naročnikov, da večji del prav dobro izhajajo in so sploh prav veliki. Tako ima n. pr. Bal-timorski katoliški list okoli 30 tisoč naročnikov, „Siro-tiški prijatelj" (Waisenfreund), ki v Kolumbiji izhaja,
i'ih ima tudi čez 30 tisoč itd.; angleški časniki pa ne-iteri še po več.
Je pa tudi potrebno, da se katoliško časništvo dobro podpira, da odbijejo pogoste napade protestantov in ne-vernikov. Zdaj je zopet malo bolj mirno, ali pred vo-litvijo predsednika zedinjenih deržav (zadnjo jesen) so pa grozovito hujskali zoper katoličane. Vse laži in obrekovanja, ki jih je protestanštvo v tri sto letih zleglo, so zopet pogrevali in Amerikanom na mizo dajali, tako, da so se celo prctestantje take hrane prenajedli in naveličali. Nekteri so vpili: zdaj, zdaj bo papež prišel v Ameriko in republike bo konec; drugi so dokazovali, da katoličani 30 sovražniki republikanskih vstav, der-žavnih šol itd.; drugi zopet, da katoličani nimajo nobene ljubezni do te dežele in vlade, ker njih vladar je v Rimu. Nekteri so z vso resnobo svarili ljudstvo, da je preveč lahkomišljeno in brezakerbno, češ, da ne vidi nevarnosti, ki deželi proti. Glejte, so vpili, koliko mni-hov, da, celo jezuitov iz E-rope sem prihaja, in nihče se zoper to ne vzdigne; gade v svoje gnjezdo spuaamo in ako nam bodo v prihodnje nadlego napravljali, je pri nas vzrok, sami smo krivi, ker v pravem času take
nevarnosti ne odvernemo. Ako jezuite in druge mnihe celó po katoliških deželah preganjajo, so kričali, ni li to gotovo znamnje, da so nevarni? Deržimo tedaj skupaj vsi, ki imamo kaj amerikanskega duha, pokažimo pri volitvah, da Rim nima v Ameriki nič opraviti! itd. itd. Tako so vpili po časnikih, v očitnih govorih in po protestanŠkih cerkvah.
Res nismo vedili popred, da smo mi katoličani tako močni. Deset milijonov nas je proti 40 milijonom protestantov, judov in nevérnikov, ki se vsi pred nami tresejo. Mnogo protestantov vse to verjame, kakor bi v sv. pismu stalo, mnogo se jih pa takim šopi rja njem smeja, ker dobro vedó, kaj je vzrok hujskanja. Ko bi katoličani republikam bili in ne demokrati, bi se pač malo zoper nje govorilo in pisalo.
Demokrati bi bili prav lahko zadnjega predsednika zvolili, pa so se začeli med seboj kavsati in zajec jim je med tem časom uše!. Mesto novi Jork je bilo naj več tega krivo. Volili so namreč ravno takrat tudi mestnega župana. Dva kandidata so imenovali, eden je bil katoličan, drugi pa protestant. Ko to protestanški demokrati vidijo, obljubijo republikanom, da hočejo z njimi republikanskega predsednika voliti, ako bodo vsi novo-jorški republikani za protestanškega župana glasovali. To bi bila sramota, so vpili, da bi katoličan glavno ame-rikanako mesto vladal. Grant, ki je bil pred 4 leti predsednik zedinjeuih deržav, pride v novi Jork, češ. da bi meato velike neareče in sramote obvaroval. Govoril je v več krajih velikanakega meata, povsod je imel na tisoče poslušavcav, ki jih je s kato ičanstvom strašil. Pripeljal je seboj tudi svojega metodistovškega pridigarja, ki je po protestantovških cerkvah zoper katoličane lagal, kakor nekdaj Luter, Melanhton itd. Tudi drugi protestanški pridigarji so vse storili, kar je bilo v njih moči, da bi mesto te sramote rešili: katoliškega župana zvoliti; se vé, plačani so bili dobro in tudi so bolj izurjeni v politiki, laganji in obrekovanji, kakor pa v bogoslovji.
Časniki so tudi razsajali, da je bilo groza; celó „Herald", naj bolj slovit in razširjeni časnik, se je dal podkupiti in prinesel je ravno pred volitvo strupen članek zoper katoličane, kteri so ga močno podpirali, ker jim je bil popred vedno prijazen. Posebno so ljudi strašili, da, ako katoliškega župana zvolijo, bodo novojorške deržavne šole koj v katoliške spremenjene, katoliški duhovni, mnihi, nune itd. bodo v njih gospodovali. Storili so V6e, kar se je s peklensko močjo doveršiti za-moglo. Pa glej —nasledek : Novi Jork zvoli katoliškega župana; tisti pridigarji in vredniki se sramujejo in molčč, „Herald" je zarad tistega enega članka 50 tisoč katoliških naročnikov v enem tednu zgubil, in akoravno se zdaj hlini, liže in izgovarja, mu vse nič ne pomaga. Taki značaj novojorških katoličanov je kaj vreden, in res boljše bi nesramnega, podkupljenega ob-rekovavca kaznovati ne mogli, ker Amerikan je v žepu naj bolj občutljiv.
Častiti starček in mnogo znani misijonar Veninger se je takoj oglasil, ter Amerikanom resnico prav po domače povedal. Dokazal je, kako gerdo obrekovanje na katoličane mečejo in sicer po krivici. Katoličani niso ptujci, imajo več pravice v Ameriki, kakor protestantje. Katoličan je deželo najdel, po katoličanu je bila imenovana, katoličani so bili pervi, ki ao v Maiilandu pro-stoat V8im dovolili, ko so puritani vse drugovérce preganjali; katoličani so se za neodvisnost bojevali; katoliški misijonarji so Indijane mirili in olikovali; katoličani večji del amerikansko zemljo obdelujejo in že pred tisoč leti so bili katoliški škofje v Grönland u. Tako, pravijo misijonar, nam ni treba Vam se uklanjati, kakor hlapci svojim gospodarjem; mi imamo enake pravice z
rami, pa ne od Vas, ker sami smo se za-nje bojevali in potegovali. Pravite, da smo katoličani sovražniki republikanskih vstav; to je laž, ker naj več republik je katoliških po svetu.
Gosp. Veninger so star general katoliške Cerkve v Ameriki; pa se še čversto vojskujejo za katol*ško reč. Arnerikan Thompson, pomorski minister je pred nekaj časom izdal veliko knjigo zoper katoličane, ter dokazoval, kako nevarni naš: republiki so nauki katoliške Cerkve. Kmalo se oglasi zopet Veninger s precej ob-š-rno knjigo z naslovom ,,Reply to Thomson" (Odgovor Thomsonu), v kteri je učeni mož dokazal, da ves strah pred katoličani in njih vero so le prazne sanje. Tako je zdelal imenitnega ministra, da ga je bilo kar sram in rekel je nekemu prijatlu. da hi ne bil nikoli svoje knjige izdal, ko bi bil vedi*, da ga bo star jezuit tako uničil. Svojo knjigo ,,Reply" je g. Veninger posla! predsedniku. vsim poslancem .n drugim imenitnim vr; A'likom v Vašington. Vse je bralo to izverstno de o. <o, da je v 20 dneh doživelo že peti natis. Naj bol razširjeni protestanški list je Thompson u dal svet. d;» naj pri svojih kopitih ostane in bogoslovje pri miru pusti.
Tudi zoper Ingersol a. ki svojo nevero po Ameriki trosi, je sloviti misijonar izverstno odgovoril, ter mu dokazal, kako nespametno je vse, kar blodi, da nima i>o bene logike in sam ne razume, kar žloliod;a. Stavek za stavkom je d jal na rešeto, ter tako presijal da nazadnje nič ni ostalo, s čemur bi se nevérni Ingersol mogel bahati
Naša sreča je, da imamo veliko število učenih, serčnih mož v Ameriki, ki napade zvitih sovražnikov pogumno odbijajo. Posebno imamo nekaj jako učenih škofov, ki v govorih in spisih katoliško vero razširjajo. Tudi med duhovni in celó med neduhovni so nekteri izverstni pisavci in govorniki, ki se za katoliško reč borijo. Vsak čas kaka nova knjiga na svitlo pride, ki dokazuje protestantom, kako so na krivo pot zašli, in naj se nazaj podajo k sveti materi katoliški Cerkvi. Ravno so škof v Iiufali, Štefan Ryan, izdali izverstno knjigo, ki dokazuje po neoveržljivih virih, da ang'eški episkopalci nimajo Škofov in duhovnov, ker pervi škof njih krivoverske cerkve ni bil prav posvečen, in česar sam ni imel, toraj tudi drugim ni mogel dati. Knjiga obsega 277 strani. Pred par leti je Haltimorski škof Gibono izdal ku jigo z naslovom: „The faith of our fathers — Vera naših očetov", ki je kaj veliko protestantov pripeljala v katoliške Cerkev, tako, da je neki imeniten protestanšk pridigar rekel, da ta knjiga je prote stanštvu več škodovala, kakor vse druge katoliške knjige skupaj. Ni dolgo, kar je učen protestanšk pridigar to knjigo 8podbiti hotel z drogo knjigo, imenovano „The iait of our forefathers — Vera naših predočetov (pred-dedov, v kteri je dokazati skušal, da katoliška vera dandanes ni taka, kakor je bila v začetku, da se protestante bolj po apostoljski viri ravnajo itd.
Komaj je bila ta knjiga malo znana, kar neki jezuit izdá odgovor nanjo z naslovom: „The true faith ot our lore fathers — Prava vera naših predočetov" Ta knjiga je še bolj ixverstna, kakor perva, zgoraj omenjena. Kadar jih zdaj protestantje berejo, oboje, ali pa vse tri primérjajo, ter lahko razvidijo, kako lažnjive so zmote, ki jih krivi preroki uéé.
(Konec sledi.)
Kratkovidnost pri solski mladini.
Skoraj bode vse mlado kratkovidno, berlavo in kermežljavo — nekaj iz resn'čne slabosti, nekaj pa iz
nečimernosti. Nič ni bolj žalostnega in nespodobnega, kakor če že mlad človek, že celo včasi otročaj, komate in sedla natika na oči, — in nič ni bolj ostudnega, kakor če to počenja iz nečimernosti, češ: to je „nobel", to je moško! Da je osedlano oko, oko v kurniku — nobel stvar, to naj verjame, kdor ima kuszato! Nekteri divjaki prebadajo nosnici ali celo ustnice, da kako železo ali kaj enacega na nos ali pa na šobe obesijo; o nobenih divjakih pa nisem čital, da bi na zdrave oči kake blišala, slepila nastavljali ter tako kvarili naj lepši dar dobrotljivega Stvarnika. Zato pa divjaki imajo silo bistre oči, prav daleč vidijo in reči razločijo. Poglej pa mnoge olikance in olikanke: marsikteri bi raji žljičnik obesil na oči, kakor pa da bi hodil s prostimi in naravnimi očmi! Zato pa so tudi zgodaj kaznovani, da nič bolje ne vidijo kakor kura v mraku.
Pa pustimo nečimerne bčbe in poglejmo terpine, ki si po nesreči natepejo kratkovidnost, ali so že po natori taki. Na shodu prirodoznancev in zdravnikov v Gdanskem, kakor piše „Ilerv. Učitelj", je profesor dr. II. Cohn iz Vratislave govoril o kratkovidnosti in razodel je nas'ednje skušnje: 1. Pri otrocih po selskih (vaških) šolah se ne razodeva kratkovidnost, ampak le pri otrocih po mestih, in pa zlasti na gimnazijah. 2. V teh napravah se množi kratkovidnost v vsakem višjem razredu. 3. Kratkovidnost prihaja toliko veči, kolikor delj časa učenec hodi v šolo. (Tedaj pridno skerbe za berlavi zarod tudi tisti, kteri tiše, da naj mladina kako tretjino svojih živih dni v šolah presedi in prečepi.)
Predložil je profesor skupšini štatistiške izkaze, iz kterih se je vidih», da na Tubinškem semenišu je bilo od 138 dijakov *1 kratkovidnih. Lepa sreča in blagor!? On meni, da pervi vzrok te bolezni je nevkretno der-žanje glave pri branji in pisanji. Opazovalo se je boje tudi, da je manj berlave mladine po šo ah, iz kterih so odpra ili škerlaste tablice, češ, da otroci, ki na take tablice pišejo, morajo glavo blizo njih deržati (?). Tudi pravijo, da vegasto, krivo pisanje zahteva, da se tudi glava krivo derži in s tim berlavost pospešuje; zato da je želeti, naj se vstanovi stoječe pisanje. Tudi risanje po nekakem pikanji, stigmatično risanje, je nekje očem zelo kodljivo in ona družba meni, da pred 9 letom bi mladina ne smela risati. Razun tega naj se dijakom manj ko je moč nalog daje na dom in po dveh urah nauka naj se dopusti odlog, ker dolgo natezanje mladeži je navadni vir, da se tako pošastno razširja berlavost. Tako omenjeni shod. Koliko je na tem resnice, tega razločevati ni naša reč. f rav posebno koristno gotovo ni za mladinski pogled, ako po novih zistemah po 3—5 ur mladina neprenehoma čepi po ječah, vmes med uro in uro pa s skakanjem in udrihanjem gosto meglo prahu napravi, ki ga potem zopet celo uro oči in pljuča pijejo in 8erkajo. Pa se ve, v cerkvi ali pri procesijah na dobrem zraku biti je novi eri veliko bolj nevarno, kakor pa omenjene okolišine!?
Skušeni možje pravijo, da prizanašanje oziroma na oči in vaje v daljnogledanji dostikrat veliko pripomorejo zoper kratkogled.
Kako pa je včasi dobro, ako si mlad človek blazib očesi c ni pokvaril s kakimi „steherji* in očjali, naj priča naslednja dogodbica, ki jo je nedavno prinesel izverstni Fišerjev listič. *)
Ni prav davno, kar se je spomina vredna, pa resnična dogodba zveršila v neki vasici. Živela je tam ubožna bogoljubna vdova, ki je bila v veliko revšino zašla po nesrečah in po hudih okoPšinah časa. Zarad kacih dvajset goldinarjev dolgi ji ju neusmiljen človek
*i „Für Auge und Herz", Wien Verlag F. Eipeldaner n. Comp.
imel zarubiti in odpeljati kravico, ki je bila nji in otrokom skoraj edini vir živeža.
V hudi zadregi se mati z gorečo molitvijo oberne k B"gu za pomoč in otenje. — In glej! kar neprevi-doma puhne v izbic » na pol odrašeni sin in pomoli materi dva rumena denara, ki ju je ravnokar na vertu našel. Že davno namreč je kert na vertu ril — zdaj tu, zdaj tam. Sin mu je šel po sledi in zato je bil zdaj na vertu. In zdaj zagleda kertino. ktero je bil kert iz-pabnil, in na kupu rumena denarca iz lame (pleha), kakor je mislil. Pričujoči v sobi so pa spoznali, da to sta lepa polna cekina.
Neutegoma hité na vert, išejo po kertini dalje in najdejo v vsem skupaj 12 dobro ohranjenih zlatih de-narov iz 16. in 17. stoletja.
Skopuh zdaj ni kravice odgnal, pa bilo je tudi sicer družinici j.omagano. Vsi so Boga hvalili, ki je tako neprevidoma pomagal na materino molitev.
Mene pa mika še pristaviti, da pridni sin je naj berže imel naravno bistro oko, ki je denarce zagledalo. Z našemljenim in skaženim očesom bi ne mara se ker-tine nc bil vidil.
Pa pustimo telesno kratkovidnost, in naj smčm dijakom dati vprašanja: 1. Kdo }c po duhovno kratkoviden? 2. Ktera kratkovidnost je bolj škodljiva in nevarna, te eana ali oušnaV 3. Kako bi se dala dušna kratkovidnost jzdraviti? — Ako kak di,ak to nalogo prav primérno in dobro resi, dobi nekaj za „pirhe".
Razgled po sveto.
Dunaj. Dovoljenje za pobiranje davkov na 2 mesca je sprejeto v zbornici s precejšno večino glasov. — Zdaj so obravnave o zemljiškem davku. — Gosp. Obreza je izročil zbornici načert za borzne davke, po kterem bi deržava dobivala po 20 milijonov več na leto.
Cesarovič Rudolf se je srečno prepeljal iz Egipta v Palestin»».
Rumuni j a je svojega dosedanjega kneza Karola oklicala za kralja. Rumunija je tedaj kraljestvo. Misli se, da v kratkem bode tudi serbski narod ravno tako svojega kneza razglasil za kralja; sei poskušali so Serbi to že 1. 1876, ko so se pod generalom Černajevom vojskovali zoper Turka.
V Karpinetu na spodnjem Laškem je 24. t. m. umeri grof Janez K. Pečči, stareji brat Njih Svetosti Leona XIII. Previden 8 ss. zakramenti je imel na smertni
Sostelji med drugimi tolažnika svojega brata, kardinala ožefa Pečči-a. Jan. Pečči, rojen 1. 1862, je v svojem dolgem življenji z veliko spretnostjo in vestnostjo opravljal imenitne očitne službe, bil je mnogozaslužen in vsim priljubljen gospod. Bog mu daj večni mir.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
4. mal. travna. S. Izidor. — 5. S. Vincencij Fer.
—	6. S. Celestin papež. — 7. S. Epifanij. — 8 Marija sedem žalost. — 9. Marija Kleofa. — 10. Šesta postna ali cvetna nedelja.
Zali vale:
St. 1. Matija T. bil je jako nevarno bolan šest mescev, zdravniki in duhovni so mu že prisodili smert,
—	tudi nekaj zavoljo starosti. Rodovina ga je priporo-
čila v molitev v ,,Danici", opravili so večkrat 9dnev-nico v čast sv. Jožefa in Marije N. lj. Gospč za njega. In zdaj je že toliko ozdravel, da lahko v cerkev hodi. Sam je do mene prišel mi povedat, da le samo Marija in sv. Jožef sta mu zdravje sprosila pri Bogu. Veselja se je zjokal, in me goreče prosil, naj mu pišem v „Danico" očitno zahvalo vsim bratom in sestram za molitev k Mariji N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožefu za prejeto zdravje. Nadalje še prosi molitve za popolno zdravje.
V	Zrečah, 6. sušca 1881.	Jože Kovač.
Št. 2. Bil sem na levem očesu hudo bolan, ter že v nevarnosti pogled zgubiti; celo zdravnik ie rekel, da bo mogel oko rezati. Silno sem se tega bal, začel sem z velikim zaupanjem opravljati devetdnevnico v čast Mariji N. lj. Gospej in sv. Jožefu, svojemu patronu. Priporočil sem se družbi v molitev, obljubil uslišanje očitno po „Danici" razglasiti. — Pomagano mi je bilo: oko je zdaj zdravo. Bodita češena in hvaljena, N. lj. G. in sv. Jožef, moj patron, za prejeto zdravje! Bog plačaj tudi vsi bratovsini za goreče zdihljeje!
V	Zrečah, 6. sušca 1881.	Jože Kovač.
Št. 3. Zastonj sem iskala pri zdravnikih pomoči v dolgi svoji bolezni; obernem se k presv. Sercu Jezusa in Marije in k sv. Jožefu, opravila sem devetdnevnico in obljubila, če bom ozdravela, bom dala razglasiti. Bila sem uslišana: bodi večna čast in hvala presv. Sercu Jezusovemu, vedno češenje Mariji prečisti Devici iu sv. Jožefu!
V	Teržiču, 16. sušca 1881.	M. S.
Št. 4. Hvala Bogu, N. lj. G. in sv. Jožefu, ker veselo naznanjamo, da so se nam ozdravili mati, ki se jim je jelo boljšati, ko se je začela molitev k N. lj. G. in sv. Jožefu.
Z Dolenjskega.	Družina P.
Št. 5. Bila sem v veliki nevarnosti zgubiti ljubi vid oči. Obernila sem se toraj k N. lj. G. presv. Serca in k sv. Luciji, in prosila sem več oseb, da so z menoj molile; priporočila sem se bila tudi v „Danici" vsim udom v molitev. In zdaj, hvala Bogu! že precej boljše vidim, in upam, da bom še bolje. Toraj čast in hvala Naši ljubi Gospej in sv. Luciji!
Iz Notranjskega, 20. sušca 1881.	N. K.
Št. 6. Žena, ki je dolgo imela razpertijo s svojim možem, je uslišaua na priprošnjo N. lj. G. pre^v. Serca, ter se s tem očitno zahvali Mariji, kakor je obljubila.
Z Dolenjskega.
V molitev priporočeni:
Neka cela fara, posebno terdovratni grešniki; nad vse pa neko gnjezdo 10 hudobnih ljudi. — Neka de-želska zadeva, naj bi se obračala po poti prauce io resnice. — Bolna žena se priporočuje v drugo, da bi na prošnjo N. lj. G. presv. Serca ozdravela, ako je nje duši k zveličanju. — Bolna za zdravje — Neka gospa na smertni postelji, priporočena od svoje hčerke, da bi se ji zboljšalo. če je Božja volja. — Nekdo v dušnih potrebah. — Posebno goreče v molitev se priporoča mladeneč v zelo važnih rečeh, ter prosi, da bi skupno zanj molili k N. lj. G. in sv. Jožefu. Če bode uslišan, hoče dati kaj v dar za misijone in zahvala se naznani. — Hudo bolan. — Več farmanov in bližnjih sorodnikov priporočuje dušni pastir. — Več prostomišljakov za spreobernjenje in dobro opravljenje velikonočne spovedi. — Oseba v velikih težavah, zlasti zavolj krivičnega sovraštva, priporočena za pomoč Bogu na prošnje N. lj. G. in s v. Jožefa. — Žena priporoča sebe, moža pijanca,
igravca itd. N. lj. G. in sv. Jožefu za spreobernjenje in	misli, kako slabo je mnogo vojakov na tako neprevi-
za hišni mir.	deno smert pripravljenih. „Cujte toraj, ker ne veste ne
.	dneva in ne ure, kdaj Gospod pride !" Zlate zerna za vsaki dan mesca. y francoskem mestn Niči je pred začetkom igre v
4. mal. travna. V skušnjavi pokažemo, če smo za	kazališu plin dobil dušek, se vnčl, vstal strašansk ogenj
kaj, ali za nič.	in d<\8,t0 ¡iudi Je konec st0.ril°'	' fi*
bo,J neiednih' je ^«Th'!''»l^ž df^l''S??.* w! ^ ^
6.	Dober namen spreminja vse dobre dela v zlato; brez dobrega namena so z naj večim trudom storjene dela pred Bogom prah in blato.
7.	Sveto Obhajilo je sveti raj na zemlji.
8.	Smert ni kaj hudega, ampak nesrečna smert — to je hudo.
9.	Velikrat so tvoji naj veči dobrotn>ki tisti, ki te zatirajo in ponižujejo.
10.	Greh. ki ga ljubiš, ti dela tukaj naj grenkejši terpljenje; tamkaj pa ti pripravlja večno terpljenje. Kje tedaj imaš pamet, ako v grehu živiš V
Listek za raznoterosti.
It Ljubljane, v Alojzijanski kapeli ste pretekli teden konierenciji Vincencijeve družbe imele kratke duhovne vaje za velikonočno spoved, kakor vsako leto. Izverstne govore je o jutrih in večerih imel sloveči laza-rist P. \Yoppe. V nedeljo je bilo skupno sv. Obhajilo v hiralnici sv. Jožeta. Skoda, da tako ginljivih govorov o blagi dolžnosti milošnjo skazovati i'd. ne slišijo marsikteri premožni ali celo bogati meščani; ubogim bi se potlej gotovo precej bolje godilo, zlasti pa bi velikonočno Obhajilo marsikteri opravil, ki tako morebiti živi brez Boga in brez duhovnega tolažila — v pre-žalostni otožnosti. Kdor si pa tu ni pomagal, naj si pomaga v druzih prilikah, kterih se ne manjka, da svojo veliko keršansko dolžnost spolni.
Y ljubljanskem nrsnlinskem samostanu je 27. t. m. zvečer ob 7 umerla čast M. Ignacija grofnja Engels-haus, stara 70 let, poprej spretna učenica, zlasti v ročnih delih, poslednjič prefekta. Bila je čez 52 let v redu. Pokopana je bila 29. sušca zvečer ob 6. Bog ji daj večni mir!
? katoliški bnkvarni ste viditi dve prav lični oljnati podobi, to je, dve postaji križevega pota, ki je v delu in namenjen za cerkev v Cešnjicah. Izdeluje se križev pot po podobah Fuhrichovih, kakor so v „Kalvariji'' milgsp. prošta Zupana. Naročitev je oskerbela bukvama. Cena, kacih 350 gl. vsi štacijoni, (brez okvirov) gotovo ni velika. Kaj več bi se dalo reči, kadar bode delo zveršeno.
Gosp. Jak. Smolej, ljubljanski gimnaz. vodja, je namesto dr. Ziendlerja postal deželni šolski nadzornik.
Gč. oo. frančiškani v Kamniku, kar se za gotovo sliši, ohranijo šolske pravice, ktere so jim liberalci hotli vzeti.
t V V&vtavasi je umeri ondotni župnik in zlato-mašnik Gašpar Martinec, rojen v Stranjah 4. rožn. 1801, posvečen 20. vel. serp. lw30. R. I. P.
Preč. g. Jožef Hočevar, župnik na Igu itd., je postal kanonik v Novem mestu.
Ne ves, kje in kedaj te smert zasači. V kanonirski kosam, v Gorici, kakor piše „Eco", jc te dni ubozega vojaka :.cka konjaka para tako silovito butila s kopi-t« m na persi da jc tisti trenutek dušo izdihnil. Revež *ojak se je v treh mesecih imel vrniti domu v svojo družino. — Res žalostna dogodba, posebno ako se po-
Gleson iz Kalifornije jena svitlo dal novo delo: „Terpljenje Cerkve". V njem našteva, da v enem stoletji od 1234 do 1334 je 13.270 udov iz reda sv. Dominika kri prelilo za sv. vero, — od 1500 do 1000 pa 26.000 iz ravno tega reda. L. 1590 je 20.570 jezuitovskih spre-obernjencev doseglo mučeniško krono. Prišteti so oni vel ki množici, ktere nihče ni mogel prešteti; oblečeni so v belo oblačilo, palme imajo v rokah in slavo pojejo svojemu Bogu.
Duhovske spremembe.
V Lavantinski škofiji: Za župnike so prezentiran» čč. gg. kaplani: Jakob Lempelj za Ulimije; Miha Pleš-nik za št. Pavel pri Priboldu, in Anton Lacko za Kapele pri Radgoni. — 0. g Valentin Tamše pride za kaplana na Dobovo, in č. g. Gregor Hrastel za kaplana v Pišece — Umeri je č. g. Štefan Unuk, župnik v pokoju. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za štutUntovsko kuhinjo: Prečast. gosp. misijonar Jakv Trobec 6 gl. 44 sld. — 0. g. dr. A. Jeglič 2 gl.
—	Č. g. Jan. Porenta 1 gl.
Za stradajoče na Notranjskem: Pn. g. sem. vodja in kan. dr. A. Čebašek 6 gl. — Z Gojzda 1 gl. 50 sld.
—	0. g. M. 1 st. d vaj s. — (Popravek. Gospa Šupev-čeva 20 gld., ne 10 gld., kakor je zadnjič stalo po pomoti. Vr.)
Za stradajoče v Ternovski fari na Notranjskem: Iz Naklega 13 gl. 10 kr. — A. F. 2 gl. 84 sld. — Marijana Seliškar 1 gl.
Za opravo ubožnih farnih cerkev nase Škofije: Iz Toplic 14 gl. — Iz Goričice 45 gl. — Od sv. Helene 8 gl. — Marija Rozman 40 sld. — Frančiška Lovšin 40 sld. — Iz Preserij po č. g. župniku 15 gl. 33 sld.
Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Č. g. župnik Andr. Pavlic 3 gl. — C. g. duhovni pom. Jan. Šega 2 gl. — Neimen. 50 sld.
¿a sv. Učeta: lz Krope po čast. g. župniku 12 gl.: „Benedicite, S. Pater!" — Neimenovan 2 gl.
Za samostan „Marija Zvezda(l v Bosni: Neimen. v čast Jezusove presv. Kervi, sv. Marije in sv. Jožefa 20 gl. in dva zvezčiča podobic.
Za afrikanski misijon: Iz Kamnika po čast. gosp. BI. Muhovicu 7 gl. 44 sld.
Za bratovšino sv. Leopolda: Iz Kamnika po č. g. BI. Muhovicu 3 gl.
Za sv. Detinstvo: Od sv. Lenarta po č. g. župn. Priin. Peter inu 4 gl. 50 sld. - A. F. 2 gld. — Neim. 50 sld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. L.: Beseda zastran popotv. v R. prav primerna in pride precej prihodnjič. — G. KI. : Vse opravljeno; z omenjeno knjižico bi mi bilo močno vstreženo: o omenjenem nič glasu. — <i. B. na B.: Zastran g. K. prav lept misel in lahko se zverši, ako, ako. ...
Odgovorni urednik: Luka Jeran. - Tiskarji in saiozmki. Jni*t BlaznlkOTi nasledniki v Ljubljani.