^Obnovljena izdaja - Leto XV. - štev. 43 (643^ " st - 6. decembra 1963
30 lir
Snedli. In ebb. post. - Gruppo i
slovensko narodno manjšino
alloglotti
»
Tudi v Trstu se pogajajo za ustvaritev levega centra v pokrajinski in občinski upravi. Ta pogajanja :r so tajna in uradnih vesti o njih >• je zelo malo. Znano je le, da se-1] Stanki slede sestankom, kaj in ka-ti ko na teh sestankih razpravljajo pa c javnosti ni dano vedeti.
V	pričujočem sestavku imamo na-rjihen predvsem objasniti nekatera i Mnenja in valutacije o problemu, ki t jbi moral biti temeljnega pomena 3-judi za tiste, ki se postavljajo v apsredje pogajanj med strankami lenega centra. Mislimo na problem h. slovenske manjšine in popolne enakopravnosti Slovencev. Dandanes, t *o se toliko govori o «demokraciji» i h o takoimenovani «demokratični ‘‘ krstitvi»,' bi bilo povsem narav-y to misliti, da je v vrste strank te
krstitve prodrla koncepcija o ena-y topravnosti vseh državljanov in da i je ta koncepcija postala načelo I- Vseh, ki se sklicujejo na demokra-1- cijo.
1 Toda, ali se govori o tem načelnem problemu na sestankih strank, f to se pogajajo za ustvaritev levega filtra? Uradno, kot smo že omedli, o tem nimamo nobenega do-’»za. Po nekaterih vesteh naj bi $e en del demokristjanskega vodiva postavil proti vsakemu sklice-"nnin na posebni statut londonske-f to memoranduma v programsko Matformo levega centra ter zahteval, nai bi se omeiili samo na splošna načela republiške ustave. To 'tališče, tako se namreč govori, naj ki bilo tudi prevladalo, j. Toda prav v času, ko se vršijo se-'tanki, odnosno priprave na poga-anja, je prišlo v zvezi s pravicami ‘lovencev do zelo čudnega zadržanja tržaških socialistov.
Ko je predsednik pokrajinskega i ‘Veta v odgovoru na neko vpraša-i- nje komunističnega svetovavca v
0	'Vezi s fašističnimi provokacijami >• tooti Slovencem, deloma opraviče-ji val te provokacije in jih ni hotel
tosoditi — pa čeravno so fašistični Razgrajači med drugim vzklikali toorte ai s’ciavi!» — so komunisti toločno reagirali, socialistični sveto-
1	Rvci pa so ostali povsem tihi, ka-: S- smo že poročali v «Delu».
V	tržaškem občinskem svetu so ‘Dred nekaj dnevi razpravljali o Nadevi spomenika padlim partiza-tom, ki so ga pred nedavnim pojavili na tržaškem pokopališču,
1 partizani, ki so tam pokopani, so ili povečini slovenske narodnosti.
' f°da na spomeniku ni slovenske * esede. Na njem je vdelan samo ' topiš «Alle vittime della guerra».
' "nano je, da so proti stališču, ki 1 fa ga glede te zadeve zavzela žu-an in občinski odbor, protestirale ‘artizanske organizacije. Protestira-
so tudi svojci padlih partizanov.
I
^ tej zadevi je poslanka Bernetiče-; a govorila tudi v rimski poslanski 1 tornici. Ko je občinski svet raz-Jtovljal o sklepu, ki se tiče te za-^feve, sta svetovavca Gombač (KPI) ' j11 dr. Pincherle (PSI) ponovila svo-proteste. Komunisti in dr. Pin-#erle so glasovali proti sklepu ob-toskega odbora, ki ni vzel v poštev ’totestov. Slovenski socialistični 'totovavec Hreščak se ni hotel r'družiti tem protestom. Potem,
ko je spregovoril nekaj besed, s katerimi je skušal objasniti, da ne soglaša s stališči župana, ni hotel glasovati proti sklepu odbora.
In še en primer: List «Il Popolo del Friuli-Venezia Giulia», ki je deželno glasilo Krščanske demokracije, v svoji prvi številki prav v zvezi s pogajanji za ustvaritev levega centra v Trstu, piše tudi o vključevanju enega dela «aloglotne manjšine» (minoranza alloglotta)... v politično strukturo države, to je v vsedržavne stranke (partiti nazionali).... Tako pisanje nas je prizadelo, saj smo bili navajeni, da so fašisti imenovali slovensko narodno manjšino «minoranza alloglotta». Se vedno nam je živo v spominu, da so nas zaradi tega, ker smo bili «alloglotti» pošiljali v konfina-cijo, odpuščali iz služb, tirali v posebne bataljone in pred posebna fašistična sodišča. Za to terminologijo se skrivata določena mentaliteta in koncepcija. «Alloglotti» v slovarju fašizma nekoč in «alloglotti» v slovarju nacionalizma danes, smo mi Slovenci državljani druge kategorije.
Zato se postavlja vprašanje: kakšno stališče izraža beseda «alloglotti» pri pogajanjih za ustvaritev levega centra? Demokristjani govore o vključitvi enega dela Slovencev v politično strukturo države, v vsedržavne stranke. Pri tem verjetno mislijo na vključitev v demokristjan-ski, režim tega dela Slovencev, na absorbiranje narodne manjšine, na njeno asimilacijo, saj je bil to, vselej cilj njihove stranke in njenih zaveznikov. In v tem je načelna diferenciacija med nami in njimi. Mi smo za vključitev Slovencev v demokra-
tično državo, ki je sad odporniškega gibanja, katerega se je udeležila tudi velika večina naših rojakov, v državo, ki je urejena na temelju republiške ustave. Po našem se mora slovenska narodna skupnost nemoteno razvijati v okviru te države.
Ali so socialistični voditelji reagirali proti terminologiji «alloglotti»? Kaj mislijo o takem označevanju? Res je, da je neki vidnejši eksponent PSI že pred časom ime-(Nadaljevanje na 4. strani)
Nova vlada
Vlada levega centra je sestavljena. Predseduje ji tajnik demokri-stjanske stranke Moro. Za podpredsednika je bil izbran tajnik Italijanske socialistične stranke poslanec Nonni. Za ministre pa so bili določeni: Saragat (zunanje zadeve), Taviani (notranje zadeve), Reale (pravosodje), Giolitti (proračun), Tremelloni (finance), Colombo (zaklad), Andreotti (obramba), Gui (javna vzgoja), Jervolino (promet), Pieraccini (javna dela), Ferrari Aggradi (kmetijstvo), Russo (pošta in telekomunikacije), Medici (industrija in trgovina), Bosco (delo in socialno skrbstvo), Matterella (zunanja trgovina), Spagnoli! (trgovska mornarica), Bo (državne soudeležbe), Mancini (zdravstvo), Corona (turizem in prireditve). Ministri brez listnice pa so demokristjani Pastore, Piccioni in Delle Fave, socialdemokrat Preti in socialist Ar-naudi. V novi vladi je torej 16 demokristjanov, 6 socialistov, 3 socialdemokrati in 1 republikanec.
Glasilo KPI «l’Unità» poudarja, da nova vlada nastaja v znamenju tradicionalne in «zgodovinske» hegemonije konservativnih struj Krščanske demokracije. Socialistični avtonomisti imajo v novi vladi malo-pomembne vloge, saj so vsi ključni
položaji ostali v rokah demokristjanov in socialdemokratov.
«L’Unità» med drugim poudarja: dvojica Saragat-Andreotti jamči, da bo italijanska vladna politika še naprej ostala kar najbolj zvesta atlantizmu in «Polarisom»; da bodo še naprej ostali kar najboljši odnosi sodelovanja z degolističnim in frankističnim režimom ter da ne bo nobenega protivljanja ponovni oborožitvi zahodne Nemčije in drugim vojaškim obveznostim.
Značilna je izjava, ki je po sestavi nove vlade dal voditelj leve struje Italijanske socialistične stranke posl. Vecchietti. Izjava se glasi: «Sestava vlade odraža premik v desno, ki je bil očiten že v programu, ki so ga odobrile štiri stranke. Okoliščina, da Fanfani, Sullo, La Malfa ostajajo izven vlade in da je hkrati zunanja in vojaška politika v rokah dvojice Saragat-Andreotti, da imajo gospodarsko politiko v rokah Colombo, Tremelloni in Ferrari Aggradi, je brez vsebine tudi dodelitev državnega proračuna socialistu Giolittiju. Vse to ponovno potrjuje resno odgovornost, ki si jo je naprtila desnica PSI s tem, da je dala svoj pristanek vladi, ki je glede programa in sestave sedanjim razmeram prilagojena izdaja tradicionalnega centrizma».
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooofl oooooooooooooooooooooooooooo
Goriški sejem naj dobi
izrazitejši mednarodni značaj
Vodilni krogi morajo opustiti vse predsob ke, ki škodujejo interesom Gorice in sodelovanju s Slovenijo
Tradicionalni Andrejev sejem v Gorici je letos zelo dobro uspel.
Značilno za ta sejem je bilo že v preteklosti srečanje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom nekdanje goriške pokrajine. To značilnost je sejem izgubil po novi razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo in tudi zaradi zgrešene politike demokristjanskih vlad. šele po podpisu videmskega sporazuma in zlasti v zadnjih letih so se, najprej
boječe in kasneje vedno bolj intenzivno, obnavljali stiki med obema obmejnima področjima. In danes so žc vidne koristi, ki jih ima od teh stikov goriško mesto. Andrejev sejem je ponovno dobil svojo staro fiziognomijo. Število ljudi iz jugoslovanskih področij, ki obiskujejo goriški sejem se iz leta v leto veča. Na sejem prihajajo imetniki prepustnic iz Soške in Vipavske doline ter s Krasa, rekli bi tako številni
Včlanjevanje v KPI na Tržaškem
V Avtonomni tržaški federaciji je doslej obnovilo članske izkaznice 95% tovarišev. Cilj bo torej kmalu dosežen.
Letošnja kampanja za včlanjevanje v KPI je lepo potekala. V njej je sodelovalo izredno dosti tovarišev in tovarišic. Oba tedna včlanjevanja, tako tisti od 1. do 7. novembra kakor tisti, ki se bo zaključil v nedeljo, sta bila zelo razgibana. Naši tovariši so v teh dveh tednih obiskali tudi številne, prijatelje in simpatizerje ter jih povabili, naj se vpišejo v Partijo ter tako še bolj okrepijo stranko delavskega razreda in bratstva med Slovenci in Italijani, ki se dosledno bori za demokratično obnovo dežele, za gospodarski razvoj Trsta ter za narodnostne pravice Slovencev.
Velik doprinos k uspehu te kampanje so dale sekcije na slovenskem podeželju. V dolinski občini so na novo vpisali 20 članov ter tako znatno prekoračili dosedanje število članov. Posebno dobro so
se izkazali v Mačkovljah, Borštu, Ricmanjih in Logu.
V	repentabrski občini so obnovili članske izkaznice vsi dosedanji člani in tamkajšnji tovariši so sklenili, da bodo razširili svojo organizacijo z vpisom novih članov.
Sekcija v Nabrežini je 100% zaključila včlanjevanje za leto 1964. V tej sekciji so doslej sprejeli na novo 4 tovariše, sklenili pa so, da bodo v prihodnjih dneh vpisali nadalj-nih 10 novih tovarišev. V Šem-polaju samo 6 tovarišev ni še obnovilo izkaznice. V Devinu skušajo v teh dneh odpraviti zakasnitev. Vsekakor se povsod obetajo dobri rezultati.
V	Lonjerju so doslej na novo vpisali 7 tovarišev, v Križu 15, na Proseku in Kontovelu 7, v Trebčah 3, v Padričah 1 in v Bazovici 8.
Openska sekcija je že zelo blizu cilja. Prav v tej sekciji so pogoji za okrepitev naših vrst zelo povoljni.
Tudi Konkonel je zelo bli-
zu cilja, saj samo 2 tovariša nista še obnovila izkaznice. Tudi v tej vasi so dobri izgle-di za razširitev partijske organizacije.
V zgoniški občini v teh dneh intenzivno delajo za u-resničitev postavljenega cilja. Tovariši želijo, da bi do 8. decembra dosegli ta cilj. Prepričani smo, da bodo tovariši v Saležu, Zgoniku, Samatorci, Gabrovcu, Briščkih in Repen-ču, kot vselej, tudi tokrat častno izpolnili svojo nalogo ter da bomo o tem lahko poročali že v prihodnji številki «Dela».
Taka je torej panorama v slovenskih sekcijah, te iz te prve bilance se jasno kaže vitalnost naših sekcij in volja, da prispevajo k učvrstitvi naše Partije prav z vpisom novih tovarišev.
Vsem, ki so že 100% dosegli ali prekoračili cilj in tistim, ki delujejo za to, da bi ta cilj dosegli do 8. decembra, naj gre naša pohvala.
kot v starih časih. Tudi zaradi tega sejem dobiva vedno bolj izrazit mednarodni značaj.
KPI je že pred več leti izdelala program za razvoj goriškega mesta. Ta program postopoma izpopolnjuje tudi na temelju ugotovitev, da je gospodarski razvoj mogoče uresničiti (in to zaradi zemljepisne lege Gorice) predvsem ako bo prišlo bo povečanja prometa in trgovinskih izmenjav med Italijo in Jugoslavijo.
Podobno stališče so v zadnjih letih zavzele tudi druge politične skupine. In s tem soglaša, razen fašistov, lahko rečemo, vsa goriška javnost.
Tudi goriški Andrejev sejem bi moral v tem smislu dobiti izrazitejši značaj mednarodne prireditve, na kateri naj bi sodelovale poleg dežele Furlanije-Julijske krajine tudi Socialistična republika Slovenija in Koroška.
Letos je bil v tem smislu narejen korak naprej, kar, med drugim nesporno potrjuje tudi prvo mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki bo v soboto in nedeljo in katerega se bodo udeležili italijanski in slovenski zbori iz naše dežele, zbori iz Slovenije in Avstrije. Organizatorji Andrejevega sejma imajo namen, da bodo prihodnje leto priredili tudi mednarodno filatelistično razstavo. Toda vse to je še premalo.
Kdor pozna predsodke nekaterih vodilnih struj na Goriškem, ne more mimo, ne da bi podčrtal pomen, ki ga ima prelomnica, do katere je prišlo v zadnjih letih.
Medtem, ko vse to jemljemo z zadovoljstvom na znanje, poudarjamo, da je nujno iti po začrtani poti naprej. Predlogov, tako gospodarskega kot kulturnega značaja, je mnogo. Novi predlogi bi lahko vznikli iz diskusije, ki je v teku in v kateri bi morale sodelovati vse politične in gospodarske sile na Goriškem. Toda pri vsem tem je nujno potrebno, da predvsem goriška demokristjanska vodilna skupina ubere novo pot prijateljstva z Jugoslavijo, da premaga vse ovire in težave, da odpravi vse predsodke, ki samo škodujejo Gorici!
2 • DELO
6.-12-19636..
Župan Dušan Lovri ha pripoveduje
Tržaški ACEGAT proda letno 250.000 kubičnih metrov vode dolinski občini po enaki ceni kot potrošnikom v Trstu - Zaradi slabih vodovodnih naprav se mnogo vode izgubi - To povzroča občutno škodo dolinski občini - Letošnji načrt predvideva 37.000.000 lir izdatkov Med drugim ta načrt predvideva začetek gradnje nove šole v Dolini
Urednik «Dela» je pred kratkim obiskal župana v Dolini. Z njim se je pogovarjal o raznih aktualnih občinskih problemih, med drugim tudi o javnih delih, o vprašanjih občinskega vodovoda, šolskih poslopij, občinskih cest in o škodi, ki jo je povzročilo neurje na območju občine.
«Trenutno olepšujemo pokopališče v Dolini, je dejal župan tov. Lovriha. Tudi na mrtve moramo pomisliti. Pokopališče bomo nekoliko zravnali in obnovili zid, ki ga obkroža. Ta dela bodo stala 3 milijone lir.
V šolskem poslopju v Dolini bomo zamenjali stare okenske rolete z novimi ustreznejšimi «venezianami». To je bilo potrebno, ker so okna zelo visoka in so se stare in težke rolete pogostoma pokvarjale. Sicer pa rolete niso najprimernejše, ker v učilnicah potrebujejo mnogo svetlobe in zraka. «Veneziane» bodo stale 2 milijona lir.
Tudi pri vodovodu so začeli s popravili. Vodovodno napeljavo bodo razširili tudi na nova naselja. Razna popravila in nova napeljava bodo stala 3 milijone lir.»
Ker smo že pri vodovodu, naj povemo še to, da dolinska občina kupuje vodo od tržaške ACEGAT. Občina kupi letno po 250.000 kub. m. vode, katero plačuje po 43 lir kub. m. ACEGAT jo torej prodaja na debelo po isti ceni kot na drobno. Občinska uprava v Dolini si je mnogo prizadevala, da bi dobivala vodo ceneje, toda zaman. Uprava ACEGAT ni hotela popustiti. Razumljivo je, da ima dolinska občina mnogo izgube zaradi visoke cene. Vodo, prodaja po 50 lir. Toda upoštevati je treba dejstvo, da se mnogo vode izgubi, saj je vodovodno omrežje ponekod zelo slabo. Tudi z raznimi popravili, z oskrbovanjem črpalke ima dolinska občina mnogo stroškov. Zaradi tega ima letos 6 milijonov lir izgube. Vladni komisar je zagotovil, da bo ta primanjkljaj krit z občinskim proračunom. Toda v zvezi s tem je treba pripomniti, da ni bil še krit niti lanski primanjkljaj, ki je značal 3.800.000 lir.
Med problemi, ki bi jih treba nujno rešiti je problem ceste iz Boršta proti Jezeru. Ta cesta je bila predvidena že v prejšnjem načrtu. Zanjo je bilo nakazanih 9 milijonov lir. Toda na dražbi ni tega dela hotelo sprejeti nobeno podjetje. Zato je bila razpisana nova dražba. Ta se je vršila prav v teh dneh.
Prejšnji načrt je predvideval tudi zgraditev podpornih zidov ob dvoriščih šolskih poslopij v Borštu in Ricmanjih. Upati je,
BORŠT
da bodo z deli že v kratkem začeli. Stroški za oba zidova bodo znašali skupno 3 milijone lir.
Novi načrt javnih del predvideva gradnjo modernega poslopja za slovensko in italijansko osnovno šolo in za nižjo slovensko srednjo šolo v Dolini. Sedanje šolsko poslopje ne zadostuje več obstoječim zahtevam. Z reorganizacijo šolstva, in torej z ustanovitvijo enotne nižje srednje šole v Dolini, se je povečalo število u-
Cencev. Tisti učenci iz dolinske občine, ki nameravajo nadaljevati študij, so, ko je bil v veljavi prejšnji šolski sistem, morali obiskovati nižjo srednjo šolo pri Sv. Jakobu v Trostu. Po novem sistemu to ni več potrebno. Za začetna dela je predvidenih 15 milijonov lir.
Letošnji načrt predvideva tudi 3 milijone lir za vzdrževanje občinskih cest, 5 milijonov lir za tlakovanje ceste v Prebenegu, 4 milijone za cesto
v boljunškem Gornjem koncu in 4 milijone za cesto v Zabo-ljuncu. Ta načrt nadalje predvideva 6 milijonov za vodovod, za rezervoar v Logu in 4 milijone lir za razširitev vodovodne napeljave. Novi načrt predvideva skupno 37 milijonov lir izdatkov.
V kratkem bodo v Boljuncu odprli novo lekarno (ta bo morda že odprta, ko bodo natiskane te vrstice). Končno je bil uresničena dolgoletna želja dolinskih občanov. Pripomniti moramo, da se je tudi občinska uprava veliko trudila za ustanovitev te lekarne. To je prva in edina lekarna na področju občine. Doslej so morali dolinski občani hoditi po zdravila v Trst, kar je bilo združeno, seveda, z občutnimi stroški, pa tudi z drugimi nevšečnostmi. Nova lekarna je vsakor zelo važna pridobitev za vso občino.
Sedaj pa še nekaj o škodi, ki jo je povzročilo jesensko neurje na področju dolinske občine. Prepustimo besedo županu : «Kmetje so prijavili 38 milijonov lir škode. Tu seveda ni všteta škoda, ki jo je neurje povzročilo na srednjskih cestah in poljskih poteh. Tudi občinske ceste, zlasti v Dom ju in v Frankovcu so bile občutno poškodovane. Za te ceste je vladni komisariat nakazal 3 milijone lir. SELAD je porabil pol milijona in prav toliko občinska uprava.
Kmetje v dolinski občini se pritožujejo, ker je pristojna o-hlast, kot kaže, pozabila nanje.»
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooc
Z razprave okrajnega komiteja ZKS v Kopru
Pred dnevi je bila seja OK ZK Koper, ki jo je vodil sekretar Jože Božič. Obravnavana je bila politika kadrovanja v pogojih ekonomskega napredka in razvitega sistema samoupravljanja. Uvodni referat je imel Andrej Miklavčič.
V referatu in v razpravi je bilo rečeno, da je zlasti po III. plenumu CK ZKJ ter po sprejetju nove ustave tudi v koprskem okraju čedalje močneje čutiti potrebe po kvalitetnejšem kadru in po načrtnejši kadrovski politiki. Kljub temu pa še ni mogoče reči, da je to spoznanje že dejansko prodrlo tudi globlje v samo ZK in med ostale nosivce ekonomsko družbenega razvoja.
Kolikšna je potreba po takem spoznanju, nam pove že samo nekaj pokazateljev. V 105 delovnih organizacijah,, ki zaposlujejo 48 tisoč ljudi, je samo 359 ali 0,7% kadrov z visoko izobrazbo. Če ta podatek primerjamo z nekaterimi visoko razvitimi državami, kjer se ta številka giblje okoli 10%, postaja oči to, kako nu jno potrebujejo visoko kvalificirane kadre.
Tudi dosedanje štipendiranje še ne kaže dovolj odlošne volje, da bi v perspektivi in hitreje ta pro-
blem reševali. V prej navedenih organizacijah štipendirajo skupaj 1473 ljudi, od tega 19% na visokih šolah. Če bi prišli v ta podjetja vsi njihovi štipendisti, bi se ta odstotek perspektivno dvignil na 1,3%, oziroma bi pokrili šele 40 odstotkov potreb po visokih kadrih.
Že samo ti podatki dajejo odgovor, zakaj ostajajo konkurzi in razpisi po visokih in vodstvenih kadrih brez odziva, zakaj se na te razpise čestokrat javljajo ljudje, katerih strokovnost in sposobnost je mnogokrat slabša od kadrov, ki že zasedajo taka mesta.
To so dejstva, o katerih se tudi v ZK premalo konkretno razpravlja.
Ta neizpodbitna dejstva postavljajo vse samoupravne organe pred resne kadrovske alternative in neposredne naloge.
(«Primorske novice»)
Glasilo romunske partije «Scan-tea» je v posebnem članku pod naslovom «Ploden obisk» obširno poročalo o pomenu obiska, ki ga je napravil romunski premier v Jugoslaviji. List med drugim poudarja, da prijateljstvo med Romunijo in Jugoslavijo «ima trajen temelj - socialistično ureditev in boj za skupni cilj, izgradnjo socializma in ohranitev miru»».
K»
TRI* AS ON
m ****** tbm WvfrW St*»**	****** fcnewtewrfew W«
A *4«. «Tv-tórt hK.htàOll't

k n**»*«# ffc*
% *4« L**
Ameriški fašisti so proglašali pokojnega Kennedyja za izdajavca ZDA. Obtoževali so ga, da je suverenost ZDA podredil OZN, katero naj bi po njihovem nadzorovali komunisti; da je izdal ameriške zaveznike na Kubi, v Katan-gi in na Portugalskem ter da je bil prijatelj Rusov, Jugoslovanov in Poljakov; da je izpostavljal ZDA veliki nevarnosti tudi zato, ker je odobril mednarodni sporazum o prenehanju jedrskih poskusov; da je vzpodbujal in podpiral upore črncev, katere naj bi podžigali komunisti, itd. Vse to našteva letak, ki so ga širili ob priliki usodnega obiska v Dallasu (glej gornjo sliko).
Tistega % novembrskega r
dne 1943
29. november 1943 je bil važen mejnik v zgodovini narodov Jugoslavije. Tistega dne se je sestal edinstven, pravi ljud- *
C
ski parlament, ki je zmešal rti-1 ™
čune fašističnim silam in reak-1 cionarjem, ter presenetil vse, ki so želeli, da bi se na ti alka j. nu ustavilo kolo zgodovine To \a-je bil nenavaden parlament if °ok pc tem, da se je sestal na edi- s»j nem osvobojenem ozemlju v f°te hitlerjevski trdnjavi, in še boli \P°( nenavaden zaradi revolucio- e> name drznosti in politične zre- ®ov< lasti.	P«
Pomen sestanka v Jajcu so Lxr ugledni voditelji jugoslovan-ske ljudske revolucije tako-le L.?/ orisali :	|b
Dr. Ivan Ribar:	'”ai
«Narodno osvobodilni boi
ustvarja ljudsko pravico. V
narodnih pravicah so izražene ,o/(' vse zahteve in težnje jugoslo- \eni vanskih narodov. Pravica na- tf/ /, rodov je, da so edini nosivd 'išče in izvor sleherne oblasti v svo- j»ser ji. deželi. Resnična, prava de- vaj mokracija, tako politična kot [Ti ekonomska in socialna, se mo-ra uresničiti. Narodi si bodo dzn sami krojili usodo, zato je že danes jasno in nedvoumno pou- t,av darjajo: jugoslovanski narodi hočejo živeti v federativno ure- bruì jeni demokratični skupnosti■
S svojim bojem in žtrvami so P« f prispevali k nacionalni osvobo-ditvi toliko kot redkokateri ,fZft
narod v Evropi. Svobodna ih
*kra
'trai
združena federativna skupnost qc v novi Jugoslaviji bo zgrajena ie ;7 samo in izključno z voljo ih k0 < sporazumom svojih svobodnih s‘ij in neodvisnih narodov. Koma; [nH nistična partija je dala borbi narodov Jugoslavije vso svojo _ politično moč in čvrstost »
Rankovič:
«Komunistična partija Jugoslavije je dala vse svoje kadre, vso svojo politično moč in moralno čvrstost v boju jugoslovanskih narodov proti okupatorju. V tej gigantski borbi je Partija utrpela velike izgube■ Komunisti so s svojo krvjo vet kot zapečatili boi za osvoboditev jugoslovanskih narodov, zl njihovo bratstvo, enakopravnost in bodočnost.»
Mijalko Todorovič iz Srbije•’
«Četniki. hlapci in krvniki velikosrbske gospode se kaže-jo v pravi luči, toda ne kot Lh sinovi srbskega naroda. V svo- ® ji krvi in svojem poreklu nimajo prav nič skupnega s Srbijo. Ponosni smo, da smo lahko toliko prispevali k osvoboditvi dežele.»
Dr. Pavle Gregorič iz Hrvat' ske :
«Tisto, kar je storilo hrvat-sko ljudstvo v dveh letih ih pol boja, je naša največja zmota. V tem boju je skovano krepko bratstvo in enotnost Hrvatov, Srbov in Slovencev■
To je poglavitni uspeh našeg0 boia.»
Josip Vidmar iz Slovenije :
«Slovensko ljudstvo nastopa prvič po 1300 letih kot enakopraven, samostojen in suverch narod, ko tvori državo skupa/
Izo
»ve
'»se/ '»m, el n 6 n j hn flote (g ov r
hli
ks/(
era
iodi
'iVCl 'h s
! h stri hn
ruu, KO ivun urzavo SKUP*/ j(, z bratskimi narodi Jugoslavi' je. Mislim, da u—■*-	wl' ' '
boste lahko razumeli občutek ponosa in sreče, ki nas predstavnike sloveh' skega ljudstva obhaja v teh* čudovitem zboru, ko slovensko (Nadaljevanje na 4. strani)
t*or ‘Irti ; ni ’/e
V,
e

*5.-12-1963 --
DELO • 3
izredno uspela kulturna prireditev prosvetnega društva „Opčine“
Brechtov Dobri človek iz Sečuana
Iz pokrajine Sečuan poročajo ne-aj zanimivega. Neki fabrikant to-°aKa iz glavnega mesta, gospod
8tif Ta, je prišel pred sodišče, obtožen umora lastne sestrične; go-'podične šen Te. Gospodična Šen 'e, se je veselila, kakor so ljudje 'ovedali, ker je pri nizkem predmestnem ljudstvu slovela kot dober človek. Dali so ji celo romantično ime «Angelj predmestij.» Po jzvoru je bila čisto navadno pocestno dekle, a uspelo ji je — tako so govorili — spraviti skupaj 'majhen kapital po naklonjenosti bogov. Kupila si je majhno trafiko, ki jo je vodila na takšen način, pa je le v nekaj dneh, stala pred Polomom. Hranila je v preoblju-leni in bedni četrti celo vrsto Iju-Pj‘ in se ni obotavljala nuditi zavetišče v svoji tako majhni trgovini Osemčlanski družini, ki jo je ko-iaj poznata.
Tik pred polomom se je pa pri-■azal mlad mož. Predstavil se je \aznim parazitom kot bratranec igospodične Sen Te in s strogim "astopom zopet spravil skoraj na ^avo pot njene posle. Neki dogo-kk osvetljuje njegovo ravnanje: "fužina je dečka poslala krastik Peku pogače. Bratranec ni rekel ra to besede, ampak potem je privabil v trgovino policista in ga za-iržpl, dqkler se deček ni vrnil z okradeno pogačo. Gostje so se prestrašili in odšli.
Gospodična je bila odsotna, ko bratranec reševal njeno trafiko. V° se je vrnila in se je bratranec to/ Ta odstranil, je spet začela s o j imi dobrodelnimi dejanji. Skleca je intimno prijateljstvo z brez-
PNfip——
Jzor iz Brechtove parabole «Dobri Vek iz Sečuana». Nastopajo bogovi in prodajavec vode
)oselnim pilotom, nekim Jang Su-r>’n, ki ga je rešila, ko je le-ta ho-el napraviti samomor. Vsekakor 6 njena želja, da bi mu s posojilu pomagale do službe poštnega llota, ni uresničila, kajti njena 'govinica ni bila zlata jama, ka-l°r si jo po navadi predstavlja ublika. A zviti bratranec je, namesto da bi pomagal Jang Sumi, 'eračunljivo pripravil poroko go-"‘odične Šen Te s premožnim 'ivcem gospodom Šu Fujem. Ka-‘r se zdi, ni računal na vpliv, ki ® je Jang Sun imel na njegovo strično. Na vsak način se je pi-‘V posrečilo, , da si je pridobil Ko popolno z/mpanje. kar bi ju Uvedlo do poroke iz ljubezni. [Poroka je postala v predmestni !r>i predmet raznih govoric, toda ' ni uresničila. Gospod Suj Ta, ki tJe pilot poklical, da bi sestrično 'Pravil do pameti ni prišel, šen e /e pa globoko prizadelo ravna-
nje Jang Suna ter mu ni skrivala, da ga je njen bratranec imel za sebičnega, ki je mislil le na njeno doto, da ga je pač imel za slabega človeka. Zavoljo tega se je poroka razdrla. Ko bi mestna četrt ne bila navezana na «angela predmestja», bi v tem času in morda še prej odkrila presenetljivo resnico, da ni bil gospod Šuj Ta nihče drugi kot gospodična Šen Te.
Položaj je bil brezupen. Trgovina je bila pred dokončnim polomom in Šen Te je morala zaupati staremu prijatelju, prodajavcu vode Vangu, da je bila noseča. Tretjič INadaljevana- na 4. strani)
Dramska družina prosvetnega društva «Opčine» je preteklo soboto in nedeljo vprizorila zahtevno Brechtovo parabolo «Dori človek iz Sečuana». Nastopili so: S. Baisova, B. Čuk-Sosičeva, P. čuk, D. Gorup, I. Hrovatin, S. Hrovatin, M. Kapelj, P. Kramarjeva, A. Simičeva, A. Sosičeva, B. Sošič, T. Sosič, A. Škerla va j, P. škerlavaj, J. Šuligojeva, L. Terčonova, K. Tavčer, D. Vremec, R. Vremec in V. Wilhelm. Pri klavirju Saša Gorupova. Režija Drago Gorup. Organizacija Stanka Hrovatin, šminke Zora Košuta. Odrska oprema V. Gulič in P. Škerlavaj. Na sliki : predsednik društva M. Kapelj čestita dramski družini po uspešni predstavi
UOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOUOOUOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooouooo
Slovenski oktet zaključil
koncertno turnejo v ZDA in Kanadi
Na poti skozi Trst smo nekoliko prokram-li a li z Bogdanom Pogačnikom
Zgodba, ki se je pred tedni razpletla, ko je letalo poneslo Slovenski oktet čez ocean v Ameriko, pravzaprav ni od včeraj, ko so začeli s samimi pripravami za to veliko turnejo. Deset, ne, enajst, dvanajst let sega že nazaj, tja v čas, ko so konec leta 1951 ustanovili v Ljubljani po posebni avdiciji med najbolj dopolnjujočimi se glasovi, na pobudo Izseljenske matice in ob sodelovanju takratnega ministrstva za kulturo majhen reprezentativni zbor, ki naj bi ponesel slovensko pesem tudi daleč v svet, med slovenske izseljence.
Naši pevci pa so ti-le. Prva tenorista Janez Lipušček in Gašper Dermota sta solista ljubljanske Cipe re, drugi tenorist Marij Kogoj je v službi pri Prosvetnem servisu, njegov glasovni kolega Božo Grošelj pa je urednik narodne glasbe v Radiu Ljubljana; baritonist Tone Kozlevčar je referent za koncerte na podežlju v Koncertni direkci-
GLASBENA MATICA TRST
Ponadvse uspeli koncertni turneji v ZDA in v Kanadi bo
SLOVENSKI OKTET
nastopil v tržaškem Avditoriju v torek, 10. decembra ob 20,30 z izranim sporedom pesmi domačih in tujih skladateljev.
Vstopnice dobite v Tržaški knjigami ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Avditorija.
★
ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU
V soboto 7. t. m. ob 20. urj bo v Slovenskem dijaškem domu (Campo S. Luigi 11)
PESTER KONCERTNI VEČER
GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
IZ ŠEMPETRA PRI NOVI GORICI
Sodelovali bodo solisti, orkester in harmonikaški zbor. Vstop prost. Po prireditvi prosta zabava. Prijatelji mladine vljudno vabljeni.
ji Slovenije, baritonist Andrej Štrukelj, ravnatelj Glasbene šole v Mostah. Najmlajša pevca sta basist Marijan Štefančič, profesor na o-snovni šoli v Polju, in Dragiša Ognjanovič.
Naj omenim še, da sodelujeta pri zboru tudi dva prosvetna delavca. Umetniški vodja Valens Vodušek in organizacijski vodja Bogdan Pogačnik, ki je kulturni urednik pri ljubljanskem DELU.
V petek, 29. novembra je prispel Slovenski oktet v Trst, kjer je bil gost Glasbene matice. Še isti večer pa je nadaljeval pot v Ljubljano. Organizacijskemu vodji Bogdanu Pogačniku smo ob tej priliki postavili nekaj vprašanj.
KAKŠEN USPEH STE IMEI.I V ZDA?
Uspeh je bil nedvomno dosežen. Ansambel je pokazal ameriškemu ljudstvu svoje kulturne in pevske zmožnosti. Posebno veliki občutek smo vzbudili med slovenskimi izseljenci. Vse je bilo tako spontano in marsikateremu je pritekla solza, ko je začul naše pesmi. Naj vam po vem, da smo v Clevelandu imeli dva koncerta popolnoma razprodana. V Pittsburgu nas je sprejel mestni župan in nam izrazil prizna-nuje in zadovoljstvo za stike med obema deželama. Na koncu naše turneje po ZDA pa smo sodelovali pri velikem ameriškem banketu za žrtve potresa v Skopju. O naših na-
stopih so poročali tudi naj večji a-meriški časopisi.
KJE STE NASTOPILI?
Prepotovali smo skoraj vse ZDA in Kanado. Obiskali pa smo West-sport, New York, Newport, Mucler, Pittsburg, Cleveland, Toronto, Mil-vadi, Chicago, Pueblo v Koloradu, Fontana, S. Francisco, Strabane, Jalnutor in Philadelphio.
Poleg tega smo nastopili na ameriški TV, na radiu in smo snemali nekaj plošč.
KAKO PA JE BIL SESTAVLJEN PROGRAM?
Program je bil precej pester. Tako smo nastopili z vokalno sinfoni-jo, moderno ameriško in jugoslovansko pesmijo ter z nekaterimi domačimi in tujimi popevkami.
Pred slovenskimi izseljenci v A-meriki smo nastopili z nekoliko različnim programom in seveda s pretežno slovenskim. V Chicagu nas je Slovenski izseljenski klub «France Prešeren» tako pozdravil, da je pevski zbor chicaškega društva stal na eni strani odra, na drugi pa mi.
KDAJ VAS BOMO LAHKO SPET POSLUŠALI V TRSTU?
10. decembra — čisto gotovo.
Vlak je zapi,.il in vseh osem članov Slovenskega okteta nas je z nasmejanim obrazom zapustilo. Pa kaj zato?... čez nekaj dni bodo zopet med nami.
S. V.
SALCT-PCTJC-FOlKLORA-KNJIOl-ltlVJIi-KINO
UwniUa i
o
!
at
O
št
O
£
uj
A
ui
<
e
5
S
5
ra
<
O
<
B
2
5
0
Ó
z
sc
1
S
s
<
at
O
5
2 w
<
ra
25
S
2
oc
O
Ì
j
0
1
?
S
«v
H
3
<
e
S
1 J
O
<
<
at
5
0 §
1
1
1
2 >
<
<
at
S
!
z
5
I
o
Slovenski oktet pred odhodom Iz Trsta
TAMBURICA iz Zagreba je v soboto in nedeljo gostovala na Tržaškem. Slovenska prosvetna zveza je organizirala nastope te priznane folklorne skupine v Miljah, v Križu in v dvorani na stadionu «Prvi maj» v Trstu. V Miljah je bila udeležba nepovoljna. Krivdo je pripisati tudi pomanjkljivi propagandi. V Križu in pri Sv. Ivanu pa je bil uspeh izredno velik. V Križu sta predstavnika obeh vaških prosvetnih društev izrekla zagrebškim gostom prisrčno dobrodošlico.
♦
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izdajati mesečno prilogo, ki je v celoti posvečena prosvetnemu delovanju med slovensko narodno skupnostjo v Italiji. Priloga «Prosvetei», ki se od ostalega lista loči tudi po grafični obliki, bo izhajala vsako prvo nedeljo v mesecu.
♦
JADRANSKI KOLEDAR 1964 je že izšel. Izdalo ga je Založništvo tržaškega tiska pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu, uredil pa ga je Jože Koren. Koledarju so priložene štiri knjige Prešernove družbe: Naš zdravnik, Slovenija in njeni kraji (z zemljevidom Slovenije), Bevkova povest za mladino Iz iskre požar in povest Nekrasova V rodnem mestu.
PD SLAVKO ŠKAMPERLE pri Sv. Ivanu v Trstu je pretekli petek priredilo predavanje, na katerem je prof. Habe govoril o lepotah Krasa.
DRAMSKI NATEČAJ, ki ga je razpisala RTV Ljubljana se je zaključil. Žirija je prejela 53 del, od katerih jih je izbrala 9. Vsa izbrana dela obravnavajo aktualne probleme. Nagrade so prejela prva 4 dela: Študentska soba (o-bravnava tematiko onega dela vseučiliške mladine, ki ne more iz subjektivnih in objektivnih vzrokov najti svojega mesta v družbi, smiselnega interesa, ki bi jt> zadovoljil - avtor Igor Torkar); Tangente (ki obravnava tematiko erotične pustolovščine - avtorja Jane Kavčič in Janez Čuk); Povsem navadna Zgodba (ki obravnava tematiko moralnega zdravja v preprostem človeku v nasprotju s karierizmom človeka mena-gerja v današnji družbi avtor Aleksander Marodič Nogometna pravljica (satiričen skeč na naslov nemorale današnjega nogometa — avtor Matjaž Kmecl). Žirija je priporočila še naslednja dela: Poslednji beg (avtor Marjan Marinc), Srečka (avtor Marjan Marinc), Jaga-Baba ( avtor Albert Paplet), Športni tatovi (avtor Igor Torkar) in Blaž (avtor Smili jan Rozman).
♦
SLOVENSKO GLEDALIŠČE iz Trsta gostuje v ljubljanski Drami. Predstave O-thella se bodo vrstile da 12. decembra. Med tem časom ljubljansko dramsko gledališče gostuje na Poljskem.
♦
KLUB ITALIJANSKIH KNJIŽEVNIKOV v Jugoslaviji je sklenil, da bo začel izdajati literarno revijo za italijansko narodno manjšino.
i
?
m
>
m
i
5
3
iič a
6.-12-1963
O problemih
openskega tramvaja
Tarife so občutno previsoke Zakaj morajo dijaki tudi med počitnicami plačevati abonma ?
O problemih openskega tramvaja smo že mnogokrat pisali tudi v našem listu. O njih so govorili tudi v tržaškem občinskem svetu, v katerem se komunistični svetovavci tolmačili želje in zahteve potnikov, ki se poslužujejo tramvaja, predvsem delavcev, uradnikov in študentov. Kljub temu pa je v bistvu ostal položaj nespremenjen, tak kakršen je bil pred leti, ko je bil tramvaj v zasebni režiji. Tržaška občinska uprava ni v ničemer izboljšala stanja, ako izvzamemo tri prenovljene vozove.
Poglavitno vprašanje so še vedno tarife. Te so občutno previsoke, mnogo višje kot n.pr. tarife na filo-busu, ki vozi v Milje, da si je razdalja približno enaka in je vožnja v Milje mnogo hitrejša, kar ni brez pomena za ljudi, ki se vozijo vsak dan, zlasti za delovne ljudi in študente.
Zlasti tarife za študente so na openskem tramvaju mnogo previsoke. Absurdno pa je, da morajo dijaki tudi med počitnicami, in tudi če se ne poslužujejo tramvaja v poletnih mesecih, vse leto plačevati redni mesečni abonma. Na mestnih tramvajih, na železnici in tudi na zasebnih avtobusnih progah ni tako. Ko se dijak ne vozi, ne plačuje. In to je pravilno.
Bliža se zima. Vožnja s tramvajem do Opčin traja 25 minut. Toda vozovi niso ogrevani ( razen že omenjenih treh prenovljenih), če ho obnavljanje voz napredovalo s takim tempom kot do sedaj, bo treba čakati še nekaj let predno bodo
ooooooooooooooooooooooooooooo
Čestitke
Naša dobra tovarišica Ivanka W/7-helm-Hrovatinova z Opčin je včeraj slavila 60-letnico rojstva. Openska sekcija KP, prosvetno društvo «Opčine» in vsi prijatelji ji ob tej priliki voščijo vse najboljše in da bi zdrava ter vesela slavila še mnogo tivljenjskih jubilejev; Voščilom se prid tžuje tudi «Delo».
5 SLOVENSKI KLUB priredi v mesecu decembru 1963 naslednje «VEČERE OB TORKIH» :
v torek, dne 10. decembra, ob 21. uri bo predaval prof. France Ostanek o RAZVOJU SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN NA PRIMORSKEM ob 50-letnici ustanovitve slovenske gimnazije v Gorici ;
v torek, 17. decembra, ob 21. uri bo imel reporter Mario Magajna zanimivo reportažo z naslovom MOJA POT PO TURČIJI, ki jo bo ponazoril s zbirko barvanih diapozitivov
v soboto, dne 28. decembra, od 21. ure dalje priredi Slovenski klub SILVESTROV VEČER s zabavnim programom.
«Slovenski klub» vljubno vabi na svoje poučne in zabavne večere.
Obnovite neročnino za leto 1964
vsi vozovi dobili ogrevalne naprave. Zato se postavlja vprašanje : ali ne bi bilo mnogo bolj pametno o-premiti vozove z ogrevalnimi napravami kot pa jih n.pr. opremljati z radijskimi aparati?
Te dni je demokristjanska občinska ura va med drugim razpravljala tudi o avtobusni povezavi med starimi Opčinami in novim naseljem. Nihče nima nič proti tej povezavi, toda pripominjamo, da bi morali istočasno razpravljati — in ne samo razpravljati ! — tudi o številnih drugih problemih, zlasti o onih, ki jih zgoraj omenjamo.
Sožalje
Pred kratkim je umrl Ivan Tur-ko z Nove ceste (Podlonjer). Pokojni je bil zaveden delavec in je svojo družino vzgojil v zdravem in naprednem duhu.
Tovariši in prijatelji iz Podlonjer-ja izražajo žalujoči družini iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tu-
Nadaljujejo se nogometne tekme za pokal 42. obletnice ustanovitve Zveze komunistične mladine. V nedeljo, 8. decembra bodo naslednje tekme:
Na športnem igrišču v Bol juncu ob 11. uri: Žavlje-Sv. Alojz in ob 12,30: Trebče-Bol junec.
Na športnem igrišču v Trebčah ob 9,30.: Pisoni-Ricmanje, ob 11.: Sv. Ana-Frausin, ob 12,30.: Sv. Jakob-Modra zvezda in ob 14.: Salež-Podlonjer.
LESTVICA
Sv. Alojz in Frausin imata po 10 točk, Ricmanje in Modra zvezda po 9, Trebče 8, Boljunec 7, Sv. Ana 6, Sv. Jakob 4, Kolonja 3, Podlonjer in Salež po 2 točki, žavlje 0.
Dolina :
Smrt zavednega moža
24. novembra je umrl tovariš Izi-I dor Vodopivec iz Doline. Pokojni
Mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Gorici
Program, ki ga organizira «Corale Goriziana A. Seghezzi» v okviru prireditev Andrejevega sejma v Gorici dne 7. in 2. decembra 1963, je naslednji:
Sobota, 7. decembra ob 21. uri bodo nastopili sledeči zbori :
G. Schiff ( C h i opri s-Vi scon e ), Pro-sek-Kontovel (Trst), Santa Cecilia (Cusignacco - Udine), Svoboda (Koper), S. Cecilia (Adegliacco - Udi-S. Maria Maggiore (Trst), G. Tartini (Trst).
Nedelja, 8. decembra ob 10. uri : (Sot la Nape (Villa Santina - U-dine), Lipa (Ajdovščina), S. Ignazio (Gorica), Simon Gregorčič (Kobarid), Hrast (Doberdob), Jacopus Gallus (Trst), Nuovo Coro Monta-sio (Trst).
Nedelja, 8. decembra ob 16. uri: Costanza e Concordia (Ruda - U-dine), Lojze Bratuž (Gorica), Antonio Illersberg (Trst), A Capella chor Villach (Beljak - Avstrija), S. Maria Maggiore (Trst), Tone Tomšič (Ljubljana), E. Grion (Monfal-cone).
Nedelja, 8. decembra ob 21. uri: Nagrajevanje zborov, nastop zborov, ki bodo prejeli največ točk, nastop goriškega zbora Seghizzi.
je bil poznan kot zaveden in pošten Slovenec, že kot otrok je marsikaj hudega prestal. Ko je bil star osem let je zgubil starše. V prvi svetovni vojni so ga poslali na rusko bojišče. Več časa je preživel kot ujetnik v Rusiji. Po vrnitvi v svoj rodni kraj so ga čakale nove preizkušnje. Fašisti so ga večkrat zaprli. Posebno fašistično sodišče pa ga je obsodilo na pet let ječe. Med narodnoosvobodilno vojno je bil aktivist. Nekaj časa je bil tajnik OF. Kot delavec je bil zaposlen v škedenjski ilivarni ILVA. Fašisti so ga odpustili z dela zaradi politike.
Žalujoča družina se zahvaljuje vsem, ki so kakor koli počastili spomin pokojnega, vsem darovav-cem cvetja in vsem vaščanom, ki so se udeležili pogreba. Zahvaljuje se tudi dr. Lasperanza, ki je lajšal bolečine blagemu pokojniku.
Prispevki za „Delo“
Tovarišica Sulli od Sv. Jakoba v Trstu je v počastitev II. obletnice smrti svojega moža Jakoba darovala 500 lir za «Delo».
Družina Kozina iz Bolj unča je v počastitev 60-dncvnice smrti ljubljenega Josipa Kozina darovala 500 lir za «Delo».
Najlepša hvala.
------------ 4 • DELOa|
Nadaljevanje
Mi »alloglotti**
noval Slovence «massa inurbata». In to je žalostno! Toda v času, ko se govori o ustvaritvi levega centra smo zopet postali mi, Slovenci, «alloglotti». Ali naj se potem še govori o demokraciji in o demokratični obnovi?
Odgovor na to vprašanje prepuščamo bravcem, Slovencem, ne glede na to, kateri politični grupaciji pripadajo, smatramo pa, da je potrebno take usmeritve zavrniti.
Enakopravnost Slovencev ne more biti dobrohotni poklon Krščanske demokracije in ne levega centra! Enakopravnost je treba izbojevati! In izbojevati jo moramo skupno, ob podpori iskrenih italijanskih demokratičnih sil, v enotnosti delavcev in v prvi vrsti komunistov in socialistov! Če bomo združeni mi, «alloglotti» in če se bomo pridružili enotnim akcijam, ki jih vodi delavski razred v Italiji, bo naša borba uspešna!
Brechtov Dobri človek na Opčinah
in, kakor se pokazalo, tudi zadnjič se je oglasil bratranec. Imel je nalogo rešiti trafiko za pričakovanega otroka, kateremu je deklica odslej posvetila vso svojo ljubezen. Ni kazal nobenega pomisleka glede na izbiro sredstev. Tudi Jang Suna, pilota in nekdanjega zaročenca je spodbujal k hitremu po-vzdigu tovarne. Pod trdo roko gospoda Šuj Taja je pilot postal v tovarni preganjavec delavcev. To je bilo se gospoda Šuj Taja usodno. Ihtenje, ki ga je po naključju susai iz soseanje sope, ;e Jang
Suna privedlo do sumnje, da drži Šuj Ta zaprto svojo sestrično v sosednjem prostoru. Jang Sun je začel z izsiljevanjem, ki mu trgovec tobaka seveda ni nasedel. Končno je razočarani Jang Sun poklical policijo. V skritem prostoru so našli obleko in druge stvari izginule Šen Te. Gospod Šuj Ta se je izognil obtožbi umora samo s tem, da je priznal svoje istovetnost z gospodično Šen Te. Šuj Ta se pred začudenim sodnim zborom zopet spremeni v Šen Te, v bič kakor tudi v angela predmestja. Bič in angel predmestja sta bila pač eden in isti človek.
Hudobija je bila nasprotna plat dobrote, samo slaba dela so omogočala dobra dela — pretresljiva priča v nesrečnem položaju tega sveta.
Poetična razsvetlitev dogodka, ki vzbudi v Sečuanu smeh je to, kar je trdil prodajavec vode, da je bil začetni kapital Šen Te dar treh bogov, ki so mu dejali, da so v Sečuanu iskali dobrega človeka in ki so se mu večkrat prikazali v spanju, da bi povpraševali o dobrih dejanjih aoorega Človeka. Le ta
hoče v sodnikih, pred katerimi se primer razkrije, prepoznati bogove. Drži pa, da so bogovi, kdorkoli saj bodo vsekakor z začudenjem spoznali, kako kaže biti v Sečuanu dober človek.
P. S. — Dobesedni prevod iz gledališkega lista «Berliner Ensam-samble» ob uprizoritvi te parabole.
Nekaj ugotovitev namesto običajne recenzije
Sestavek o uprizoritvi Brechtovega dela Dobri človek iz Sečuana v Prosvetnem domu na Opčinah je treba začeti s pohvalo. Sicer je treba pohvaliti vsako kulturno pobudo pri tukajšnjem slovenskem življu; kajti kulturno delo ima pri nas več kakor samo izobraževalno nalogo. Kar se pri nas ustvari na kulturnem področju in sicer v ka- i
terem koli izrazu, naj bo to gojenje glasbe in narodne pesmi, širjenje slovenske knjige ali vzbuja-1 nje zanimanja in smisla za likov-, no umetnost, konferenca o kulturnih temah, ali dramska uprizori- : tev je najučinkovitejša oblika dviganja intelektualne ravni in obe-1| nem utrjevanja narodne zavesti, in samozavesti.
Zato gre naša pohvala najprej , izrazito kulturni izbiri dramske skupine prosvetnega društva «Opčine», čeprav se utegne komu zdeti drznost spričo šibkih tehnični!1 sredstev s katerimi društvo razpolaga. Pohvalili bi namreč takšno drznost tudi ob pomanjkljivi ures-, ničitvi že zaradi tega, ker izraža odnos do kulture in resnost, predvsem pa zato, ker terja toliko nesebičnega dela. In veseli smo, da moremo priznati tudi uspeh.
Samo po sebi je umevno, da jo k uspehu pripomoglo tudi sode | lovanje prof. Vrabca, ki je izvirno ' uglasbil pesmi in Dr. Demšarja, V je oskrbel za nadvse ustrezno glasbeno opremo.
Ko gre za oceno dela režiserja in igravcev, je nevarno, da nas za-

neseta hvaležnost in simpatija. Je tla
pa taka: ugajalo nam je.
S tem delom je dokazano, da jo
mogoče tudi širše občinstvo zadovoljiti s kvalitetnim odrskim tek-la stom, kajti prepričani smo, da ni-?0/ ma biti gledališka predstava pred- |V vsem ali celo	izključno	zabavna,
zanjo mora veljati isto pravilo ka- ||a kor za vse ostale panoge umptno ja sti. Umetnost je predvsem spozna- ... nje, po možnosti katarza in tudi raž- . vedrilo. Zato mora tukajšnja drarrv ska dejavnosti	še	posebej	služiti	v
tem namenom.	'le
* *	'n
29. november 1943
ljudstvo prvič samo at-tvcrcttO n
ustvarja svojo zgodovino it> " svojo bodočnost.
Tito:	1
«Morda ni noben mali t# |) rod tako težko prispel do tegU’ da je prepričal svetovno jaV- v, nost, da ie kri, ki je prelita v n Jugoslaviji, njegova kri. Po- h gumno lahko trdim, da je na- h stanek ljudske vojske pod $■ takšnimi povoji, kot je nasta-la naša, edinstven primer v zgodovini. Naša narodno-osvo- tr bodilna voi ska si je pridobild tr pri zaveznikih glas resnega vo- r< jaškega činitelja, na kateregO, 9 pa ne računajo le zaveznik V kot na zaveznika, marveč tu& 9' fašistični osvajavci kot na naš- 9 protnika, ki veže nase veliko Ilc število njihovih divizij. AVNOJ mora, resnično postati zakono-dajno in izvršilno telo naro- i-dov Jugoslavije. Prišel je čas, /f ko ie treba ustanoviti izvršni v organ v obliki začasne vlade.» \
29. novembra 1943
Tistega dne so predstavniki ' narodov Jugoslavije:
—	izraznih trden sklep, ifi ''' žive v bratski skupnosti enH' ' kopravnih narodov;
—	pridobili novo, demokrd' s, tično in federativno državo tr h, nakopravnih in suverenih tt# ^ r°dov, v kateri so narodi po' L stali izvir in izliv vse oblasti / r
—	uresničili stoletni sen naj j širših ljudskih množic, da sU d, me odločajo o svoji usodi; , ^
—	dobili resnični ljudsk1 i
parlament in prvo ljudsk0 ^ vlado ‘	'9
Tistega novembrskega dde k se je pravzaprav začelo no°° la zgodovinsko obdobje narodoV Jugoslavije.	M
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR : MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ —
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBiANCA 12
9e
ter
K:
,;ai