TEDNIK ^SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJ0DS1VA Ptuj. 23. septembra 1971 Leto XXIV, št. 38 Cena 0,70 din ivršni odbor občinske kon- erence S2DL Ptuj o spre- nembah republiške ustave v četrtek, 16. septembra je kjla v sejni dvorani na Ma- jistratu v Ptuju VIII. razšir- jena seja občinske konferen- ce SZDL Ptuj. Najbolj živahno so raz- pravljali o spremembah re- publiške ustave. O pripravah ]ia javne razprave je uvo- doma poročal podpredsednik SZDL Ptuj. ki Je tudi po- drobneje razložil posamezne amandmaje osnutka repu- Ibliške ustave. Ker je Ptuj a- jgrarno področje, je bilo naj- rveč pripomb na 30. amand- ma, ki govori o pravicah lasebnih kmetov v proizvod- nem sodelovanju z zadrugo in o lastninskih pravicah r.a obdelovalnem kmetijskem zemljišču, torej tudi o zem- ljiškem maksimumu. Neka- teri so menili da je 10 ha ob- delovalne zemlje, kakor za- kon določa, premalo za smo- terno izkoriščanje vse, do sedaj že obstoječe kmetij- ske tehnike. Janez Zampa je imed drugim opozoril na za- [kcn o izkoriščanju površin, 'in dejal, da nekateri hlad- nokrvno prehajajo prek te- sa zakona, saj imamo mno- go primerov, ko ostaja zem- lja, ki je v last)! zadrug, ne- obdelana. Viktor Pislak pa je bil mnenja, da naj pri na- l^upu zemlje dobijo prednost kmetje in ne zadruge ali l^ombinati. Precej živahno so razprav- ljali tudi o osnutku zakona o združevanju kmetov. O tem je govoril Franc Simonič, ^lan predsedstva republiške konference SZDL. Dejal je, da so možne tri oblike zdru- ževanja kmetov, in to: • 1- Združevanje knietov v organizacije družbenega de- la- kot so kombinati 2. Združevanje kmetov v *'Sto kmečke organizacije 3- Združevanje kmetov v zadruge Vendar je bilo slišati, da zadnji način združevanja v zadruge verjetno ne bo pri- šel v poštev, ker imajo kmet- je z zadrugami zelo slabe iz- kušnje in se verjetno ne bo- do hoteli povezati z njimi. Največ pozornosti pa so na včerajšnji seji posvetili zdravstvenemu m pokojnin- skemu zavarovanju kmetov. Obširno je o tem vprašanju govoril Adi Sarman, posla- nec socialno zdravstvenega zbora v republiški skupšči- ni. Vsi navzoči pa so bili mnenja, da je zdravstveno in poikojninsko zavarovanje kmetov nujno, če hočemo, da bomo preprečili nadaljnje drobljenje in- propad sloven- skega kmetijstva. Vendar je prišlo že pri začetku formi- ranja zakona do predvsem materialnih težav. Nekateri bi po zakonu že morali pre- jemati zasluženo pokojnino, ni pa še posebnega sklada. iz katerega bi lahko dobili denar za te pokojnine. Vprašanje pa je tudi, kako obremeniti kmeta za plače- vanje potrebnih dajatev za pokojninsko zavarovanje. Menili so, da bi naj kmeta obremenili s pavšalom, ali pa po katastrskem dohodku. Vsekakor bi bili nekateri bolj obremenjeni, čeprav bo- do uživali pozneje iste po- kojninske pravice. Viktor Pislak pa je menil, da bi naj bil prispevek odvisen od kvalitete zemlje. Prevelika je tudi razlika med polkmeti, ter med tistimi, ki se ukvar- jajo samo s kmetijstvom. Tisti, ki je zaposlen, bi bil manj obremenjen, s tem pa bi samo pospešili drobljenje kmetijstva. Na jasnem si namreč moramo biti, da mo- ra biti kmet poklic, kot je to v drugih državah, kajti, če ne bomo čimprej rešili vprašanja socialnega in zdravstvenega zavarovanja kmetov, bomo ogrožali ob- stoj slovenskega kmetijstva. Kot navadno, so v zadnji (dodatni) točki dnevnega re- da zelo ostro razpravljali tu- di o ptujskih informativnih sr&dstvih, to je radiu in Ted- niku. M. Novina OTVORITEV NOVEGA OTROŠKEGA VRTCA V PTUJU V petek, L7. septembra, ob deseti uri je Zora Tomšičeva prerezala vrvico ob vhodu v novi otroški vrtec v Volk- merjevem naselju in ga ta- ko predala svojemu namenu Okrog 80 navzočih med n''- mi tudi predsednik in pod- predsednik občin-ske skup- ščine, si je nato ogledalo no- ve, moderno urejene prosto- re ter kulturni program, ki so ga pripravili otroci. V novem vrtcu bo prosto- ra za 150 otrok in to za 120 predšolskih in 30 dojenčkov. Gradnja in oprema vrtca je stala 4 milijone dinarjev. Reoubliška skupnost je odo- brila kredit 1,740.000 dinar- jev. Temeljna izobraževalna skupnost Ptuj ie prispev.ala 1,960.000 din, ostali deairpa so zbrali občani s samopri- spevkom. M Novina SEJA IZVRŠNEGA ODBORA Včeraj je bila v Slovenski Bistrici raizširjena sej.a iz- vršnega odbora občinske konference SZDL Razprav- ljali so o akciji 25 pas^lgancev. i) organizaeiii javne razpra- ve o spremembah ustave SR Slovenije, o nadomestnih vo- litvah za zbor narodov in gospodarski zbor zvezne sikup.ščine ter o ^^mouprav- nem sporazumu. Podrobno- sti s sein bomo ix)ročali v prihodnji številki. -d VREME do nedelje, 3. oktobra 1971 Prvi krajec bo v po- nedeljek, 27. septembra Ob 18.17 uri. NAPOVED od nede- Ue. 26. septembra do ne- ^el.ie, 3. oktobra bo ves čas lepo vreme in to- Plo do 2.5 stopin.i Celzi ja. Alojz Ce.stnik Obisk iz Sovjetske zveze I Včeraj je prispel na neu- radni prijateljski obisk v Jugoslavijo generalni sekre- tar CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. Povabil ga je predsednik SFRJ Josip Broz Tito, pri nas pa bo do sobote. * Generalnega sekretarja Pet kandidatov Republiška konferenca SZDL je s tajnim glasova- njem določila pet kandida- tov za dve izpraznjeni po- slanski mesti v zboru naro- Tragedija na Reki v petek zjutraj je na mo- torni ladji »Ragna Gorton«. ki so jo v reški ladjedelnici 3. maj pripravljali za po- skusno vožnjo, izbruhnil po- žar, ki je zahteval 15 žrtev. Ob tragediji, ki je povzroči- la tudi veliko materialno škodo, so izdali uradno po- ročilo, po katerem se je ne- sreča pripetila takole: eden od delavcev je odprl ventil KPSZ spremljajo: sekretar CK KP SZ Katušev, član CK KPSZ in načelnik od- delka CK KPSZ Rusakov, član CK KPSZ in namestnik zunanjega ministra SZ Ro- dionov, član CK KPSZ in ve- leposlanik SZ v Jugoslaviji Stepakov. dov. Kandidati so: Majda Gaspari, Mihaela Verbič, Ni k Belopavlovič, Marko Kržiš- nik in Franc Rogelj. za dotok goriva, nato pa je nek drug delavec del cevi, po kateri je teklo gorivo, od- vil, tako da se je iz 140-;ton- skega tanka začelo zlivati v strojnico, kjer je tretji de- lavec delal z aparatom za avtogeno varjenje. Gorivo se je vnelo in požar se je na- glo razširil, tako da so de- lavci z višjih ploščadi stroj- nice nLso utegnili umakniti. Zgodovinsko zasedanje OZN Generalna skupščina OZN, ki je pričela z delom v to- rek, ima pred seboj najbolj obsežen dnevni red v svoji zgodovini. Razpravljali bodo o 109 točkah, mnoge med Znani polletni rezultati Skupni dohodek jugoslo- vanskega gospodarstva v pr- vem polletju, je kar za 34 odstotkov večji od istega ob- dobja lani. Osebni dohodki so se povečali za 28 odstot- kov, skladi gospodarstva pa so se povečali celo za 45 od- stotkov. Ugodni rezultati v prvih šestih mesecih so na- stali v veliki meri zaradi večje spremembe v delitvi družbenega proizvoda v ko- rist gospodarstva Tekoče izgubo gospodar- stva znašajo 1245 milijonov dinarjev, na večje pa so v prometu, ki mu sledita indu- strija in rudarstvo. V prvem Arabska federacija Voditelji Egipta. Sirije in Libije se bodo sešli 28 sep- tembra, da bi izoblikovali politične, vojaške in gospo- darske organe federacije E- Jiij^oslavija spet druga v Zvezni reoubliki Nemči- ji se ie končalo evropsko pr- jVenstvo v košarki. Prvo me- sto je osvojila Sovjetska zveza, ki ie v finalu prema- g9la .Tugosl"i^'iio z r^znim^om 69:64. Jugoslovani so bili na njimi pa so za mirno sožitje v svetu še kako pomembne. Pričakujejo, da bo izredno živahna razprava o pred- stavništvu LR Kitajski v OZN. polletju za 22 odstotkov. V Sloveniji je to povečanje v primerjavi z drugimi repu- blikami najmanjše, in sicer 20 odstotkov, največje pa je na Hrvaškem, kjer je 25 od- stotkov. Podatki SDK kaže- jo tudi, da znašajo poslovne izgube v gospodarstvu glede na ustvarjeni dohodek za vso Jugoslavijo 2,3 odst Največ- ji je odstotek izgub na Ko- sovem — 13,6, sledijo Črna gora 4,3, BiH 3,3, ožja Srbija 2,6. Vojvodina 1,3. Makedo- nija 1,3, Hrvatska 2,3, med- tem ko so izgube v Sloveniji najmanjše, saj znašajo le 0,9 odstotkov. giptovska vlada je že ukini- .la izstopne vize za Egipčane, ki potujejo v Sirijo in Libi- jo, nrav tako pa so odpra- vili vstopne vize za Sirijce in Libijce. pragu zmagoslavja. V prvem polčasu so vodili že za enaist točk, vendar jim vodstva ni uspelo obdržati. Obe repre- zentanci sta še enkrat doka- zali, d.9 sta v Evropi za raz- red boljši od astalih eki.p. 2 stran tednik — Četrtek, 23. sepie Skupščinam občin Čakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin Izhajajo* iz dejstv«, da je prebivalstvo dainašnjih ob- čin Cakovec, Ptuj in Varaž- din že od nekdaj živelo v pravi bratski slogi, ljubezni in je prijateljsko sodelova- lo na vseh področjih ljud- skega življenja; spoffnanjajoč se slavnih dni, ko so se ti kraji enotno pridružili vsem drugim na- rodom Jugoslavije v boju proti skupnemu sovražniku in dali svoj ne mali prispe- vek v materialu in krvi za skupno svobodo in za socia- lizem; — ponovno potrjujoč, da so bratstvo in prijateljstvo, enotnost in enakopravnost edini trdni temelji, na kate- rih je moč graditi našo skup- no srečno bodočnost; — dajajoč polno prizna- nje največjemu borcu za mir in sodelovanje v svetu, za bratstvo in enotnost med vsemi našimi narodi, kraji in ljudmi — predsedniku re- publike Josipu Brozu Titu in izrekajoč zahvalo vsem ti- stim, ki so svoje sile, spo- sobnost in dejavnost usmer- jali v nadaljnjo krepitev in razvijanje teh globoko hu- manih načel; — upoštevajoč dosedanje skupne uspehe in doprinos k ustvarjanju samoupravne družbe, ki prva v svetu do- sledno uresničuje v življe- nje načela, brez katerih ne bi bilo pravice, ne miru in tudi ne napredka in zado- voljstva; — proslavljajoč 10-letnico svojega prvega skupnega se- stanka, na katerem so bili postavljeni temelji novim ob- likam vsestranskega medse- bojnega sodelovanja in ma- nifestiranja bratstva in pri- jateljstva, ki ga je doslej sprejelo 6 občin iz sociali- srtične republike Hrvats3te in Slovenije; — ponovno iziražajoč svojo željo in pripravljenost za na- daljevanje in krepitev, za širjenje in poglabljanje na- čel medsebojnega bratstva in prijateljstva, tako med se- boj kot v odnosu do dru- Pih; — iz zavestne potrebe, da s€ dosedanjim uspehom in rezultatom na področju »kupnega sodelovanja med bratskimi ir prijateljskimi občinami doda še konkret- nejša in skladnejša oblika; predsedstva občinskih sve- tov Zveze sindikatov Cako- vec, Ptuj in Varaždin na svo- 1i svečani seji, 17. septem- bra 1971 v Ptu.ni PREDLAGAJO: 1. da skupščine obči-n Ca- kovec, Ptuj in Varaždin sprejmejo odloke o medse- bojnem pobratenju; 2. da občinski sindikalni sveti in skupžčine občin Ko- privnica, Ormož in Sloven- ska Bistrica izvedejo ustrez- ne priprave za sprejem od- lokov o pristopu k pobrate- nju navedenih občin, in 3. da skupščine vseh občin, sodelujočih v manifestacijah bratstva in prijateljstva, 16. september — dan prve seje občinskih sindikalnih svetov Cakovca, Ptuja in Varaždi- na v Ptuju — proglase za skupni praznik bratstva in prijateljstva vseh delovnih ljudi v teh občinah. V Ptuju, 17. septembra 1971 Predsedstva občinskih sve- tov Zveze sindikatov občin Cakovec, Ptuj in Varaždin. Ormoški kmetje bodo v soboto, 25.septembra razpravljali o pokojninskem zavarovanju ZDL zeli cim vec predlogi Bralcem našega lista so dobro z.nane žolčne ra/jprave, ki so se lansko lett razvija- le v krajevnih centrih or- moške olJčine v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem kmeiov. O tem smo takrat obširno obveščali. Sedaj smo pred razpravami o pokojnin- skem zavarovanju kmetov in v Ormožu pričakujejo, da ne bo nič manj svroče«. Kmetje si pač želijo prido- biti svoje pravice glede e- nakopravnosti, ki smo jo že tolikokrat reklamirali v na- ši ustavi in zakonih. Kako bo potekala razprava, smo se pogovarjali v naši—fodb se pogovarjali s sekretarko občinske konference SZDL Ormož, Marico Brazda. Kaj vam služi za izhodi- šče razprav? Tu mislimo na pisane vire, ki ste jih mogo- če posredovali kmetom? »Kmečki glas« je 28. juli- ja letos priobčil posebno pri- logo, v kateri je poročilo k predlogu izhodišč za uved- bo starostnega zavarova- nja kmetov s predlogom tez. Kdaj, kje in kako bo po- tekala razprava? Izvršni odbor občinske konference SZDL je na svo- ji seji 10. septembra letos, nakazal nujnost širšega so- delovanja našega kmečkega prebivalstva pri oblikovanju tega zakona. V ta namen smo sklicali razpravo o sta- rostnem zavarovanju kme- tov za 25. september ob 8. uri zjutraj v dvorani delav- ske univerze v ormoškem gradu. K sodelovanju smo povabili člane kmečloj cJj, ki so formirane pf jevnih odborih SZDJ. svetovanja pa se khk, ležijo vsi, ki bj želeV lovati v razpravi. Kaj želi občinska ^ renca SZDL s tem dtn Želimo od zavarov prejeti čim več koi predlogov, ki bi jih nat ko vključili v končri| tek zakona o starostne, varov-anju kmetov, mnenja, da s temi sti več ne moremo odiašj želimo, da bi imel tudi i ki proizvajalec enake jt (Nadaljevanje na 12. ^ DESETA OBLETNICA KMETIJ- SKEGA KOMBINATA PTUJ v soboto, 18. septembra je Kmetijski kombinat Ptuj praznoval deseto obletnico svojega obstoja. Ob 9. uri zjutraj je bil po mestnih uli- cah sprevod kmetijske me- hainizacije, s katero je kom- binat demonstriral svojo teh- nično opremljenost. Ob 11. uri pa je bila v Turnišču pri Ptuju slavnostna seja ko- lektiva ter kmetov, ki sode- lujejo s kombinatom in pa povabljenih gostov. Vsi ti- sti, ki delajo pri kombinatu že več kot deset let, so pre- jeli za nagrado ročne ure. Po svečanosti pa se je pri- čelo ljudsko rajanje ob zvo- kih ansambla Toneta Kme- teca. IN SE PAR BESED O DEJAVNOSTI KOMBINATA! Predmet potslovanja kom- binata, ki je največja kme- tijska organizacija v ptujski občini, je zelo obsežen, saj ima lastno poljedelsko in ži- vinorejsko proizvodnjo, pro- izvodnjo semen, mlekarno, gozdarstvo, kleti za šolanje lastnih vin i-n vin iz odkupa, obrat za popravilo kmetij- skih in drugih strojev, me- šalnico oziroma tovarno močnih krmil, obrat za koo- peracijo itd. Zelo dobro pa imajo pri kombinatu razvejan sistem samouprave, saj je v zad- njih desetih letih v voljenih samoupravnih organih delo- valo 2900 člr.nov kolektiva tako, da ie bil vsak član ko- lektiva izvolien v safhnu- oravni organ približno 2 in pol krat. Kombinat pa postaja tudi pomemben^ tržni proizvaja- lec. Samo iz farme prašičev je odšlo na tržišče v zadnjih desetih letih 200.000 svinj ali 1900 vagonov mesa. Mlekar- na pa je v tem času odkupi- la 4.500 vagonov mleka, V kleteh je bilo izšolano in prodano 3900 vagonov vina. v pitališčih pa so spitali 9000 pitancev ali 280 vagonov me- sa. Vsi ti podatki nam kaže- jo, da ima ptujski kombinat zaires dobro organizirano strokovno službo in, da so njihovi stroko\nnjaki zares dobro seznanjeni s sodobno tehniko in tehnologijo gos- podarjenja. _________ ________i^m? Predsedniku Socialistične federativne Jugoslavije Josfpo Brozu Tlty - Beogrod Ljubljeni naš tovariš Tito! Zbrani na svečani seji jubilejne 10. obletn« plodnega sodelovanja občinskih sindikalnih sveti Cakovca, Ptuja in Varaždina — vam še enlkrat,] vemo kolikič, izrekamo svojo neomajno vdai^ ljubezen in vero v vas. Vseh minulih 10 let smo praktično, ustvarjal izvajali v življenje eno od največjih pridobitev i šega NOB — bratstvo in enotnost, katere 30 leti co proslavljamo po vsej naši Jugoslaviji. Plod a nulih let našega sodelovanja je zbližanje ljudi, ii gradnja gospodarskih objektov, ki so skupnega pt mena za sosedne občine SR SIoveni.je in SR Hrval ske. Temu sodelovanju so se pridružile še obei< Koprivnica, Ormož in Slovenska Bistrica, vend^ pri tem ne mislimo ostati. j Dragi naš tovariš Tito! Pošiljamo vam iskreč pozdrave — z željo, da ostanete zdravi in nam s dolgo živite. Spomin.iamo se vsake vaše besede. I ste nam jo povedali ob vašem nedavnem obisk našega kraja. Poslušali smo vas kot vedno in i« bomo storili, da to uresničimo v praksi. V Ptuju, 17. septembra 1971 Udeleženci svečane sej< s medobčinskega sodelovanj PROGRAM DELA IN VOLITVE Na prvih popočjtnišikih sestankih so se ormoški ko- munisti pogovarjali o pro- gramu dela ter o volitvah. Tako je sekretar komiteja občinske konference ZK Ormož Silvo Bedrač prejš- nji četrtek sklical dva raz- govora. Prvi je bil s pred- sedniki komisij pri občin- ski konferenci ZK Ormož, druei pa je bil setanek predstavnikov in sekretar- jev občinskih družbenopo- litičnih organizacij in skup- ščine občine Ormož. Na prvem sestanku &o ob- ravnavali program dela za jesensko obdobje in med drugim .<;klenili, df. morajo oredsedniki komisij sesta- viti poročila o dosedanjem delu komisiij ter na- kazati probleme in dati smernice za nadaljnje delo. Dogovorili so se še o orga- nizaciji seminarja za druž- benopolitične delavce ormo- ške občine, ki bo verjetno konec januarja prihodnje leto. Predsedniki in sekretarji družbenopolitičnih organi- zacij in predstavniki občin- ske skupščine so se pogovo- rili o nadomestnih volitvah v gospodarski zbor zvezne skupščine. Informacijo o tem je podal predsednik občin- ske konference SZDL Oi-- mož. Vlado Ožbolt. Nado- mestne volitve morajo biti izvedene zaradi pred časom umrlega Franja Griinfelda, ki je bil poslanec naše vo- lilne enote. Pogovarjali so se tudi o javni razpravi o pokojninskem zavarovanju kmetov. Razprava o ustav- nih amandmajih ustave SR Slovenije bo potekala ( septembra naprej v j nih organizacijah, nih podružnicah in ki nih organizacijah zvei munistov. Na teh sest se bodo pogovorili t) srednjeročnem prof razvoja SR Slovenija javne razprave bodo po videvanjih zaključeni konca prihodnjega me V torek pa so se of komunisti na razširje' ji komiteja pogovorili ključnih razpravahnii ključkih razprave o i' pravljanju. ki bo P"" razprave na seji CK ter o razpisu volitev Več o tem bomo sp''* rili prihodnjič. ČETRTEK, 23. septembra 1971' STRAN S avje v Ptuju (a svečani seji 17. sep- jjjra so plaketo prejeli: iz občine Cakovec: )bčins.ki sindikalni svet jpvec, RKUD »Karlo Mra- fii« iz Murskega Sredi- ^^ lisi »Medimurje« iz Ca- vca, Peter Drk, Alojz Le- čic, Dragubiin Kos, Bliža- la Marčec in LjudevitVu- »ec; iz občine Pbuj: Občinski svat Zveze sindi- iov Ptuj, sindikalna šola Plaketa »Medobčinsko so- delovanje bratstva in prija- teljstva« (delo akademskega slikarja Janeza Mežana iz Ptuja), ki simbolizira med- občinsko sodeLovanje. Pla- keto podeljuje medobčinski odbor, vsako leto ob »Tednu bratstva in prijateljstva« za širjenje bratstva Ln enotao- sli med jugoslovanskimi na- rodi in narodnostmi in za aktivno sodelovaraje v ted- nih bratstva in prijatelijstva in pri razvijanju di-ugih ob- lik medobčinskega sodelo- vanja. Ptuj, Feliks Bagar, Lojze Cucek, Danilo Masten, Si- naoin Pešec, Jože Segula in DPD »Svoboda« Ptuj; — iz občine Varaždin: Občinski sindikalni svet Varaždin, list »Varaždinske vjesti«, RKUD »Sloboda« Varaždin, RKUD železiničar- jev »Ivo Mikac« Varaždin, sindikalni odbor »Varteks« Varaždin. Emil Kernoul, Stjepan Mihalič, Rudolf Po- savec in Ivan Vitez. 'redsedstvo svečane seje medobčinskega sodelovanja v '*rodnem domu, ki se je je udeležilo nad 200 sindikalnih slavcev iz sodelujočih občin in številni predstavniki druž- (tiopolitičnih organizacij, med njimi Tudi Milutln BAL- predsednik republiškega sveta ZS Hrvatske, in Jože W)BACNIK, podpredsednik republiškega sveta ZS Slo- ''iniie. j;* svečani akademiji v ptujskem gledališču je govoril Ivo ( *'«^OVEC. predsednik občinskega sveta 5!;SH Cakovec. »a kuu '^^ pester kulturni program, ki so ga pripravile P^rne .skupine vseh treh sodelujočih občin in vojaki IJ^^^^ garnizije. Na sliki nastop folklorne skupine in tam- . laškega orkestra »Scljačka sloga« iz Nedclišča pri Ca- Občutno povečana družbena pomoč V okviru prizadevanj za uresničitev ciljev, ki jih je v letu 1965 zastavila zvezna skupščina z resolucijo o na- daljnem razvoju stanovanj- skega gos(podarstva v Jugo- slaviji, je slovenska skupšči- na pripravila osnutek reso- lucije o bodoči politiki na stanovanijskem področju na Slovenstkem. Pri slovenskem predlogu gre v biistvu za regeneracijo že sprejete reforme na po- dročju stanovanjskega go- spodarstva. Po šestih letih uveljavljanja stanovanjske reforme moramo žal ugotav- ljati, da mnoga, morda celo izhodiščna določila niso bi- la uresničena. Gre predvsem za naipovedano stabilizacijo cen na stanovanjskem trži- šču, za uvedbo diferencira- nih subvencioniranih stana- rijn, ki naj bi zaživele kot sistem družbene pomoči, spremembo kreditnega siste- ma, načrtno izločanje sred- stev za družbeno stanovanj- sko gradnjo, prehod na re- alnejšo amortizacijo in dru- go. Zal niti eno izhodiščno do- ločilo, v času uveljavljanja stanovanjske reforme, ni bi- lo uresničeno. Nasprotno, stanovanjsko gospodarstvo je šlo družbeno nekontroli- rano pot. Vse to pa je lo- gično povzročalo vedno več- ji prepad med možnostmi ali hotenji in dejanskimi po- trebami. Slovenija je izde- lala svojstven model stano- vanjske politike, ki je v skla- du z našimi možnostmi i« potrebami. Pristop k reševa- nju stanovanjskih proble- mov bo zelo intenziven. V petih letih naj bi bil sta- novanjski primanjkljaj za- ustavljen, v desetih pa po- polnoma odpravljen. Ker je rešitev v veliki meri odvisna od tega,, kako bodo zastavili stanovanjsko politiko v občinah, mora bi- ti zasnovana skupaj, sode- lovati pa bi moral širok krog občanov. Posebna pozornost je po- svečena zakonu o družbeni pomoči stanovanjskemu go- spodarstvu. Družbena po- moč je predvidena v več ob- likah: za subvencioniranje stanarine, to je za delno po- kritje stananin v primerih, kjer dohodek gospodinjstva ni tako velik, da bi lo lah- ko krili sami. O.^tnova jo to- rej dohodek gospodinjstva, ne družine. Po predlogu naj - bi subvencijo uveljavljali na enak princip, kot se uve- ljavlja pravica do otroške- ga dodatka. Pomoč bi lahko bila luS: Dri kreditiranju gradnje na- jemnih stanovanj v družbe- ni lastnini. Tu je mišljemo, (Nadaljevanje na 12. strani) f. REVIJA LJUDSKIH PLESOV V PTUJU v nedeljo, 26. 9. 1971. ob 15. uri na dvorišču mino- ritskega samostana. Spored: 1. Pozdravna beseda (Drago Hasl) 2. Lukarska pesem; poje in spremlja na harmo- niko Martin Polanec iz Krčevine pri Ptuju 3. Plesna družina Markovci pleše: — Dekle razposajeno; — Ob bistrem potoku: — Sirotica: — Mavzolin: — Sedmorka; — Šoštarska; 4. Šla bom na goro visoko; igra na orglice Franc Laporšek iz Jablovca 5. Plesna družina Nedeltšče pleše: — Počelo se protuletje otpirati; — Ti si baba nora; — Žena išla na goste; — Mlinar v krčmi pije; — Janica je fajn snešica; — Falila se Jagica; — Medimurski lepi dečki; — Medimurski drmeš; 6. Nič lepšega na svetu ni, kot je ta vinska trta; igra na haloško žveglo Jožef Lozinšek z Gorce 7. Plesna družina Petrijanec pleše: — Staro sito; — Sirota; — Ceprlin; — Pod most; — Išel Ivo; — Po Zagorju; — Zorja, moja Zerja; 8. Travniki so že zeleni; igrata v dvoje na orglice in žveglo Franc Laporšek in Jožef Lozinšek 9. Plesna družina Beltinci pleše ljudske plesen — Tkalečka; — Šoušterska; — Šamar Janka; — Gospod-gospa; — Simširit; — Sotiš; — Točak; — Po zeleni trati; — Spic polka; — Marko skače; , 10. Moja ljubica; poje in spremlja na harmoniki Franc Janžekovič iz Nove vasi pri Markovcih 11. Plesna družina Cirkovce pleše ljudske plese: — Lovska polka; — Sotiš; — Šamar Janka; — Štajeriš; — Bušulenka; — Poskakača; — Lenart; — Pobreška polka; — Zajček 12. Zaključni ples družin 13. Podelitev spomin.skih zastavic (Jože Štrafela) Program komentira Jože Maučec. V program ljudskih plesov so vključene zaradi popestritve medigre z nekaterimi starejšimi ljud- skimi glasbili, kakor orglice (trstenke). haloške žvegle in harmonike. Da bi omogočili kar največji obisk poslušalstva, je folklorno društvo določilo nizko vstopnino, In sicer za sedež po 5 din, za stojišče po 3 din. V primeru deževnega vremena bo revija v mest- nem gledališč«. Folklorno društvo namerava razen tradicional- nega ptujskega kurentovanja uvesti še redne re- vije ljudskih plesov, pesmi, recitacij in ljudske glas- be. S temi prireditvami želi zbuditi pri občinstvu zanimanje rA staro ljudsko umetnost. Folklorno društvo Pt«j 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 23. septembr Milan Krajnik-novi direktor TGA Kidričevo Po nenadni smrti bivšega generalnega direktorja to- varne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem inž. Franja Griinfelda se je sestal delavski svet pod- jetja ter imenoval razpisno komisijo z nalogo, da razpi- še prosto delovno mesto ge- neralnega direktorja tovar- ne. Komisija v sestavu dipl inž. Vojteha Rajhera, Fili- pa Dolinarja, Adolfa Kosija, Justina Repiča in Franca Ve- hovarja, se je sestala 20. ju- lija 1971 z vodstvom podjet- ja ter predstavniki družbe- no-političnih organizacij. Na tem sestanku so se dogovo- ri... da ne bodo čakali na re- zultate razpisa, ampak bodo v tem času poskušali prido- biti nekatere znane osebno- sti, ki bi imele vse pogoje za tako odgovorno mesto. Če- prav so se trudili na razne načine in vsepovsod, pa je tak način ostal brezuspešen, ker nobeden od tistih, ki so se " njimi sestali, ni bil pri- pravljen sprejeti takega od- govornega delovnega mesta Vendar na se je na razpis le javil človek, ki je že ta- koj v začetku kazal vse mož- nosti, da zasede to odgovor- no vsekakor ne lahko de- lovno mesto. Komisija je pregledala prijavo na razpis in ugotovila, da gre za Mi- lana Krajnika, dipl. oec. — takrat še direktorja »Sigma« iz Ptuja, stanujočega v Ptu- ju, Vičavska pot 11. Komi- sija Je ugotovila, da ima Mi- lan Krajnik. dipl oec. viso- ko izobrazbo smeri, ki je bi- la zahtevana z razpisnimi pogoji ter 9 let in" 5 dni pra- kse. Čeprav pogojev prakse ni izpolnjeval, pa je komi- sija smatrala, da je le pri- meren kandidat za general- nega direktorja TGA Kidri- čevo. V dosedanji praksi je namreč pokazal oziroma do- kazal, da ima veliko sposob- nost za uspešno gospodarje- nje ter široke organizator- ske sposobnosti. In, če je že tako, je nedvomno prav, da naše bralce na kratko se- znanimo tudi z drugimi po- datki : Milan Krajnik se je rodil 28. maja 1937. leta v Ptuju Leta 1941 je bil skupno s starši izseljen v Bosno, kjer je obiskoval osnovno šolo v Banja Luki, pozneje pa še v Ptuju, kjer je tudi končal nižjo gimnazijo, medtem ko Je srednjo ekonomsko šolo končal v Mariboru. Po tej Soli se je vpisal na ekonom- sko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1961 diplomiral. Zelo pomembno in razvese- ljivo je dejstvo, da je Mi- lan Krajnik bil med šola- njem, posebno ps še po šo- lanju zelo aktiven družbe- , riopolitični delavec, ter je večkrat bil že tudi član Ob- činskega komiteja ZKJ. To je še sedaj. Med pomembne zaposlitve sodi tudi zaposli- tev v tovarni Elektrokovina v Mariboru, kjer se je se- znanil s tehnologijo strojne obdelave. V tem podjetju je delal tudi v izvozu, pred-- vsem z državami, v katerih uporabljajo angleški jezik. 1963. leta je bil že strokovni delavec in tajnik za indu- strijo pri novoformirani go- spodarski zbornici (Okrajni) V tem času se je ukvarjal z gospodarsko problematiko razvoja industrije ter sode- loval tudi pri večjem števi- lu sanacijskih programov nekaterih gospodarskih or- ganizacij. V letu 1965 se je zaposlil v sedanjem podjet- ju »Sigma«, kjer je bil do leta 1968 zaposlen kot vodja komerciale, nakar je bil imenovan za direktorja pod- jetja. Milan Krajnik je pri svo- jem delu dosegel pozitivne rezultate, saj je na primer brutto produkt od leta 1968 do letos narastel od 12 kar na 30 milijonov dinarjev in. da bo v okviru zaključnih pogodb in rekonstrukcije, ki je še v teku, dosegel celo 90 do 100 milijonov din reali- zacije letno, kar menda naj- bolj zgovorno dokazuje vso njegovo usmerjenost in ak- tivnost. Pripomniti še je treba, da je bil dve mandat- ni dobi predsednik sveta za gospodarstvo SO Ptuj, tre- nutno opravlja funkcijo predsednika izvršnega odbo- ra Kreditne banke Ptuj, je član komisije za perspektiv- ni razvoj ptujske občine ter poslanec gospodarskega zbo- ra skupščine SRS. Po diplo- mi se je nadalje strokovno usposabljal. Komisija je na osnovi vseh teh ugotovitev bila enoglasna, da je ena iz- med prednosti Milana Kraj- nika njegova mladost, s ka- tero je povezana vitalnost ter volja do dela in ambi- cioznost. Prav gotovo se ni- kakor ne motimo, če reče- mo, da je zares eden izmed tistih strokovnjakov, ki vidi perspelitivo podjetja, med drugim tudi v krepitvi sa- moupravnih odnosov ter v aktivnem sodelovanju vseh zaposlenih pri kreiranju po- slovne politike podjetja. S to utemeljitvijo je komi- sija predlagala delavskemu svetu, da imenuje Milana Krajnika dipl. oec, za gene- ralnega direktorja tovarne glinice in aluminija v Kidri- čevem. Delavski svet je u- pošteval vse predloge razpis- ne komisije ter skoraj sto- procentno glasoval za to. da se imenuje Milana Krajnika za generalnega direktorja tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem. Tako je tovarna dobila no- vega strokovnjaka, ki bo na- stopil službo do druge polo- vice oktobra. Vsi člani delovne skupno- sti TGA želimo novemu ge- neralnemu direktorju zares mnogo ustvarjalnih uspehov pri njegovem napornem in odgovornem delu, pri kate- rem mu bomo skupno s stro- kovnimi službami rade vo- lje in vedno pomagali, trd- no prepričani, da bo prav tako kot doslej tudi v bodoče usmeril vse svoje sile v na- predek in nadaljnji razvoj velikega giganta na Drav- sketB polju. FM Danes seja OS Ormož Za danes, četrtek, 23. sep- tembra, je predsednik skup- ščine občine Ormož Franc Nov.^k sklical skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti SO Or- mož. Odborniki bodo obrav- navali poročilo o požarni varnosti in problemih gasil- stva v občini Ormož. Raz- pravljali bodo o analizi izva- janja otroškega varstva in o stabilizacijskem programu Dnevni red obsega še odlok o ustanovitvi sklada za fi- nanciranje proslav 700-let- nice Ormoža, odločbo o pri- lagoditvi odločbe o ustano- vitvi delavske univerze za- konu o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobra- ževanjem, odlok o spremem- bi odloka o proračunu obči- ne Ormož za leto 1971 in od- lok o usmeritvi sredstev ob- čine Ormož za gospodarske investicije v letu 1971. Pri premoženjsko pravnih za- devah bodo ormoški odbor- niki odločali o dodelitvi pa.r- cele Avtobusnemu podjetju Maribor za gradnjo nove av- tobusne postaje v Ormožu ter o brezplačnem prenosu investicijsko tehnične doku- mentacije in geotehndčnih raziskav Med premoženjsko pravnimi zadevami je še vprašanje brezplačnega pre- nosa parcele ti-govskemu podjetju Zarja, Ormož. Ormoška občinska skup- ščina bo morala danes odlo- čiti tudi o nekaterih ka- drovskih spremembah. Ime- novali bodo komandirja po- staje milice pri Tomažu, rav- natelja osnovne šole Velika Nedelja, ravnatelja osnovne šole pri Tomažu, razrešitev Insedanjega in imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole »Jože Keren- čič« pri Miklavžu ter imeno- vanje oredsednika in dveh '•lanov upravnega odbora sa^^ilskega sklada občine Or- mož. jr Podaljšano bivanjil v osnovni šoli j Vzgojna funkcija v mno- gih družinah iz najrazličnej- ših razlogov slabi, zato os- novna šola, kot družbena u- stanova, prevzema vse več njenih dolžnosti. To ji nala- gajo tudi posebni pedago- ški, psihološki, socialni in zdravstveni razlogi. S po- daljšanim bivanjem v šoli se uspešno in organsko povezu- je pouk tako, da se nudi u- eencu potrebno zavetje v ča su, ko so starši na delu v to- varni ali na polj«. Vzgojno izobraževalno de- lo v oddelkih podaljšanega bivanja se v celoti razlikuje od klasičnega poučevanja. Usmerjeno je k posamezne- mu učencu, ki ga ima uči- telj možnost dodobra spo- znati, mu pomagati pri uče- nju in sistematično usmerja ti nier:o\ razvoj v telesnem, intelektualnem, moralnem in socialnem pogledu. V nepo- .srednem pristopu aktivira o- trokove sposobnosti, prebu- ja samozavest, ga motivira za ;.čno in drugo delo v sku- pini ter ga tako humanizira in socJalizira. Kljub vsem navedenim velikim predno- stim podaljšanega bivanja o- trok v šoli in pripravljeno- sti nekaterih šol za to zvrst dejavnosti, nam PrimaniJ je finančnih sredstev. V ormoški občini so k zaorali ledino na tem j ročju in sklenili to ohV\\^ t troškega varstva širiti tjj \ da bo zajela vsa kmečka, 1 dročja, sleherno šolo v ot i ni, čeprav v skromni obli ^ S podaljšanim bivanje^ vseh osnovnih šolah bi 2» i no omilili razlike glede 11 gojev šolanja in ki se v ko i čni stopnji odražajo v socj ni federaciji. Te razlik? znatno omilila tudi razj \ jena mreža predšolske v« i 'e v vzgojno varstvenih stanovah in male šole. Bi doslednega uresničevanjat vidikov organiziranega j skega sistema, kar pa doh ni predvsem ustvarjanje) terialnih pogojev, rezuH tov vzgojno izobraževali! ga dela ne bo mogoče 1 stveno izboljšati. S prizaJ vanjem vseh faktorjev vi čini in ob izdatni moralnii materialni pomoči 6e\m organizacij in krajevi skupnosti bodo v prihi njih letih ugotavljali bolj rezultate, ki bodo odr skupnih naporov in prii devanj. X: PLENUM ObSS ORMOŽ Prejšnji teden v četrtek so se zbrali člani občinskega sindikalnega sveta, pred- sedniki sindikalnih organi- zacij in predstavniki delav- skih svetov ormoških delov- nih organizacij na razširje- nem pleniumu. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik ObSS Ormož Alojz Balažič, so se pogovorili o akcijskem programu slovenskih sindi- katov, ki obsega tudi spre- jemanje samoupravnih spo- razumov v delovnih organi- zacijah. Evidentirali pa so tudi kandidata za zveznega poslanca v gospodarski zbor zvezne skupščine. Sestanka se je udeležil tudi predsed- nik občinske ^konference SZDL Ormož Vlado Ožbolt. Balažič je podal informa- cijo o poteku samoupravnih spo.razumov in poudaril, da morajo biti končani do 15. oktobra letos. Na področju ormoške občine ni nobene delovne organizacije, ki spo- razuma ne bi podpisala. E- dino predstavniki delavcev gradbene dejavnosti so pred- lagali, da razpon osebnih do- hodkov 1:5 za njihovo de- javnost ne bi bil obvezen ampak poljuben s. tem, da bi lahko bil manjši in v no- benem primeru večji. Spo- razum bi po tem takem naj določal samo zgbrnjo mejo. spodnjo pa bi naj posamez- no podjetje določilo poljub- no, pač po svojih možnostih Iz področja drugih dejavno- sti ni bilo na samoupravne sporazume nobenih bistveii pripomb. Videti je, da I ormoške delovne organizat je pravočasno izdelale ini skladile svoje samoupravi sporazume. V razpravi o možnih k« didatih v nadomestnih « litvah za gospodarski zbi zvezne skupščine (voliti morajo biti izvedene zarJ smrti poslsnca GrunfeM so enotno podprlfi kandid turo po predlogu iz Ptuja. Zbori delovTudh skupn« bodo v teh dneh razpravlji o dolgoročnem razvoju i Slovenije in pričeli z ri pravami o ustavnih arnar majih ustave SR Sloveni Občinski sindikalni si Ormož bo organiziral sen nar za vodstva simdikali podružinic in delavskih tov. Seminar bo izveden drugi polovici oktobra. i' TEDNIK vaš lisi — Četrtek, 23. septembra 1971 STRAN 5 |j ge, da smo pri krajevnih skupiic^stih veliko bolj odprti, kadar gre cesto, pokopališče ali komunalno ureditev kot pa v primeru grad- ^ aH urejanja prostorov za vrte šolo ali otroško igrišče fSAKO ČLOVEŠKO BITJE JE BOGASTVO, [I GA VELJA RAZVIJATI > pedagoška teorija v svetu doma poudarja nujnost i^aniizirane predšolske jgoje, saj otrokovo doživ- |jf,je v zgodnji mladosti pliva na poznejši razvoj in i^gljavitev. V času zgodnje niadosti se oblikuje otrokov načaj in njegova duševmost, ,3 katero lahko zelo pozitiv- ,0 vpliva zdravo okolje. MiseJnost našega kmečke- ga prebivalstva o potreb- ,9sti obHk otroškega var- itva se je precej spremeni- )g. V ospredju (tudi) kmeč- kega človeštva je skrb za perspektivo njegovih otrok, ikrb, da bi tudi njegovi o- iroci dosegli primerno stop- ijo izobra-zbe in poznejšo za- poslitev. Izenačevanje pogo- jev za enak start v življenje fseh otrok pa bi se naj pri- telo pri otroškem varstvu. A'eenaka predšolska vzgoja je vzrok neenakemu startu v isnovni šoli, ki pušča za se- boj velik osip v naših os- levtiih šolah in povzroča ne- istreziio strukturo na višjih Id visokih šolah. Predšolska vzgoja je eden Inned temeljev vzgojno izo- braževalnega procesa. Ure- ditev financiranja teh de- javnosti pri nas pa zgornjo trditev izključuje ali pa vsaj Bočno omejuje. Absurdno, loda žal resnično je dejstvo, da se to področje izobraže- vanja smatra kot tako ime- »ovani B program, v kate- rega sodijo: dejavnost vzgoj- no varstvenih ustanov, po- daljšano bivanje, male šole, delavske univerze in še ne- ^aj drugih dejavnosti. Ka- dar zmanjka sredstev za izo- braževanje, potem vedno prikrajšajo finance B izobra- ttvalnega programa. Takim nesmislom bi se morali od- '•čno upreti in zahtevati pre- "os vseh navedenih dejavno- v A izobraževalni pro- fam. s tem bi se izognili vsakoletni negotovi borbi za **nar in financiranje B pro- ffama. Pri otroškem varstvu gre v bistvu za dvojna sredstva: za osnovno dejavnost, kate- ra naj temeljne izobraževal- ne skupnosti zagotovijo za financiranje A in B izobraže- valnega programa ter sred- stva za investicijsko dejav- nost. Slednja se stekajo po zakonu o skupnostih otro- škega varstva v SR Slove- niji. Leta 1971 je republika pre- nesla na občinske skupščine možnost odločanja prispev- nih stopenj, oziroma virov za otroško varstvo. Vse ob- čine v Sloveniji so to mož- nost izkoristile in predpisale jpiaksimalne stopnje. Tako zbranih sredstev za investi- (Nadaljevanje na 12. strani) KANDIDATA STA DANILO MASTEN IN FRANJO GNILŠEK V teh dneh potekajo v ptujski, bistriški in ormoški občini razprave o nadomest- nih volitvah v gospodarski zbor zvezne skupščine, kjer je po smrti Franja Griinfel- da prazno poslansko mesto. Kandidata sta Danilo Ma- sten in dipl, inž. Franjo Gnilšek. Danilo Masten se je rodil leta 1923 v Središču ob Dra- vi, zaposlen pa je kot sekre- tar Sigme v Ptuju. Osnovno šolo je obiskoval v Središču, meščansko v Ormožu, sred- njo ekonomsko v Ptuju, viš- jo šolo za organizacijo dela pa v Kranju. V NOB je sodeloval od le- ta 1944. Po vojni se je naj- prej zaposlil na krajevnem ljudiskem odboru v Središču ob Dravi, naslednje leto pa je bil službeno premeščen na Okrajni Ijuidski" odbor v Ptuju, kjer je vodil oddelek za obrt in industrijo. Od 1951 do 1960 je bil najprej tajnik Okrajne obrtne zbor- nice v Ptuju, po uikinitvi pa je bil zaposlen na Okrajni obrtno-komunalni zbornici v Mariboru. Od leta 1960 je sekretar v Sigmi. V komunistično partijo so ga sprejeli leta 1949. vsa po- vojna leta pa je opravljal številne pomembne funkcije v političnih organizacijah in društvih. Od leta 1963 do 1967 je bil poslanec organi- zacijsko političnega zbora, številne odgovorne funkcije pa je opravljal tudi v sindi- katih, kjer je bil med dru- gim tudi predsednik občin- skega sindikalnega sveta. Sedaj je predsednik zbo- ra delovnih skupnosti SO Ptuj, predsednik medobčin- skega odbora sindikata /3- lavcev storitvenih dejavno- sti občin Ptuj in Ormož, član plenuma predsedstva ObSZD. član predsedstva republiške- ga odbora sindikata delav- cev storitvenih dejavnosti Slovenije in član plenuma centralnega odbora sindika- ta delavcev storitvenih de- javnosti Jugoslavije. Je nosilec medalje zasluge za narod in ordena dela s srebrnim vencem. Dipl. inž. Franjo Gnilšek se je rodil leta 1934 v Slati- ni pri Cirkulanah, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo_. Maturiral je na gimnaziji »Dušana Kvedra« v Ptuju, diplomiral pa na fakulteti za RMKT v Ljubij<>ni. Leta 1959 se je zaposlil v TGA »Boris Kidrič« v Kidriče- vem, kjer je sedaj vodja la- boratorijev. V času študija je aktivno sodeloval v organizaciji ZMS in Zvezi študentov Ju- goslavije, po prihodu v Ki- dričevo pa se je vključil v družbeno-politiično delo to- varne in občine. Dve man- datni dobi ie bil član cen- tralnega delavskega sveta, član izvršnega odbora orga- nizacije sindikata v podjet- ju, član odbora KO SZDL in predsed,nik občinske zveze DPM. Član zveze komunistov je postal leta 1965. kmalu pa so ga izvolili za sekretarja osnovne organizacije v to- varni. Od leta 1957 je tudi član komiteija in občinske konference ZKS. Je tudi član analogne komisije pri občinski konferenci ZKS Ptuj in član kiomisije za mednarodna in ekonomiska in politična vprašanja p«t CK ZKS. Ormoško gasilsko društvo je praznovalo Ob jubileju - nov avto Kljub dežju, ki je pričel padati takoj po poldnevu, so Ormožani 3lovesn.o pro- slavili 85-letnico svojega ga- slLskega društva. Na sloves- nost so se pripravljali že vse leto. Program, ki je ob- segal povorko, krst avtomo- bila, svečane in pozdravne govore ter druge slovesnosti, .S.0 gasilci kljub izdatnemu dežju speljali do konca. Slovestriiost je pričel pred- sednik gasilskega društva Ormož, Franc Pucko. Uvo- doma je pozdravil goste: predsednika SO Ormož, Franca Novaka, ki je bil tu- di pokrovitelj prireditve, predsednika občinske konfe- rence SZDL Ormož, Vlada Ožbolta, tajnika SO Ormož, Milana Vičarja ter številne druge predstavnike ormo- škega političnega in gospo- darskega življenja. Prosla- ve so se udeležili tudi gost- je iz Maribora. Med njimi poveljnik občinske gasilske zveze Maribor Tone Bene- dičič. Prišli so tudii ga-silci iz Varažd'na, Slovenj Grad- ca, Ptuja, Ljutomera ter vseh gasilsikih društev or- moške občine. Po nekaj 3:plošnih besedah o gasilski organizaciji, smo slišali kroniko razvoja ga- silskega društva OiTnož. Po podatkih bi naj orga- nizirana protipožarna dejav- nost v mestu Ormož bila stara že 137 let, vendar je društvo bilo organizirano le- ta 1836 na iniciativo takrat- nega župana Ferdinanda Ka- da. Leta 1834 je že Ormož imel dvokolesino brizgalno, ki je zraven še treh trikoles- nih brizgaln bila predana (1886) novo ustanovljenemu društvu. Sedanji gasilski dom je bil zgrajen leta 1901. Med prvo svetovno vojno je gasilsko društvo poleg ga- silske službe opravljalo še prevažanje boLnikov in ra- njencev od železniške posta- je v ormoško bolnišnico. Po prvi vojni je prešlo do tedaj nemško gasilsko dru- štvo v sloven.ske roke. Prvi poveljciiik je bil Janko Gri- vec, ravnatelj okrajne poso- jilnice v Ormožu. Vse do le- ta 1926 je društvo uporab- ljalo stare ročne brizgalne, ki pa so bile že tako izrab- ljene, da so si morali kupi- ti, za njih prvo, motorno brizgalno znamke »Smekal«. Sedaj jo ima gasilsko dru- štvo Trgovišče. Velja omeniti,.da so se po- .sebej zavzemali za napre- dek gasilstva v, Ormožu Ivan Rakuša rn Jakob Me- gla ter sedaj že poko na Ri- ba rd Havlas in Joško Ba- bic. Med obema vojnama je bilo gas;lsko društvo v Or- možu zelo močno. Vsi ormo- ški obrtniki in številni dru- gi meščani so bili člani društva Leta 1936. ob 50-let- nici so dobili prvi gasilski avto. Pozneje so kupili novo brizgalno znamke »Rosen- bauer« in po di'ugi svetovni vojni še en gasilski avtomo- bil. Leta 1958 je bil nabav- ljen niovi orodni avto z raz- tezalno trodelno lestvo. Na gasilskem kongresu v Ljubljani, avgusta 1939, :0 si ormoški gasilci priborili dragoceno odličje, srebrni pokal, ki ga je za doseženo prvo mesto podelila gasilska zveza Beograd. Kdaj je bil prvi ognjeni krst. ni mogoče ugotoviti. Iz obstoječe požarne knjige pa lahko ugotovimo, da je dru- štvo sodelovalo pri rrinogih požarih. Članstvo je požrt- vovalno opravljalo gvojo na- logo, mnogokrat v zelo tež- kih pogojih in tako rešilo mnogo ljudskega premože- nja. Tudi sedaj morajo ormoški gasilci slediti sodobni pro- tipožarni tehniki, zato so si ob svojem jubileju kupili novi gasilski avto, kombi IMV. Na slovesnosti jim ga je izročil pokrovitelj prire- ditve, predsednik SO Orftiož, Franc Novak. V krajšem na- govoru je čestital društvu ob visokem jubileju in ob izročitvi avtomobila želel, da bi ga v primeru potrebe čimbolje uporabljali. Nato so se zvrstili številni govor- niki, ki so v imenu gostov te prireditve zaželeli Ormo- žacem še mnogo uspehov ori tem humanem poslanstvu. Predsednik GD Franc Pucko je na koncu najzaslužnejšim članom in veteranom gasil- stva podelil diplome. Preje- li so jih: Ivan Rakuša, Ja- kob Megla, Ivan Vaupotič, Ignac Medik. Matija Kova- čič. dr. Jurij Carf. Ivan Ve_- selko. Franc Robinšek, Edi Stropnik, Franc Pučlco, Ma- rMa Horvat, Ivan Skoliber, Berla Letonja in Franc Hor- vat. Po slovesnosti so se gasil- ci in gasilke, čeprav premo- čeni od dežja, veselo zavr- teli v gasilsikem domu. Igra- li so »Veseli pastipji^<. ''fedsednik SO Ormož izroč a ormoškim gasilcem nov « vto kombi IMV. 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 23. septemi^^ Delovni Itolektiv, ki je lahko za vzor Člani kolektiva EMMI v Slovenski Bistrici so v sobo- to slavili jubilej. Ob 25-let- nici so v domu kulture pri- pravila proslavo, ki so se je udeležili tudi predsednik skupščine občine Miro Ko- lenko, podpredsednik Bran- ko Vasa, sekretar občinske konference ZK Franjo Le- dinek in drugi zastopniki družbeno-političmih organiza- cij. Zbrane je pozdravil pred- sednik delavskega sveta E- mil Sega, direktor podjetja Inž. Franc Sift, direktor pod- jetja: »S ponosom se lahko ozremo na prehojeno pot...« inž. Franc Sift pa je sprego- voril o delovnih dosežkih minulih let. 38 članom ko- lektiva sta predala spomin- ska darila, člani bistriške Svobode pa so pripravili re- cital in glasben spored. Na slovesnosti je direktor poslovnega združenja Agens Ivan Uranjek predal kolek- tivu zlato plaketo za izred- no uspešno delo, vodji proiz- vodnje Stanku Kelerju pa srebrno. Poudaril je tudi, da uživa EMMI med poslovnimi partnerji velik ugled, ki je tudi porok za še bolj uspeš- no delo. Ob 25-letnaci so izjavili: Miro Kolenko, predsednik skupšoime občine: »25. let ni dolga doba, vendar predstav- lja jvibilej in mejnik, ob ka- terem se morarno ustaviti, ter se ozreti na prehojeno pot. Ozreti na vse uspehe, zmage pa tudi težave, ki so spremljale razvoj in ras^ ko- lektiva. Bogato lesno zaled- je Pohorja daje široke mož- nosti razvoju lesno predelo- valne industrije v občini, ki danes že predstavlja eno izmed najbolj močnih pa- nog na našem področju. Viidno mesto brez dvoma lavzema kolektiv — s^avlje- rec, saj se lahko ponosno ozre na uspehe, ki jih je v času od ustanovitve dO da- nes dosegel, v glavnem z lastnimi močmi, brez večje pomoči širše družbene skup- nosti. Iz majhne obrtne delavni- ce je zraslo podjetje z mo- dei-n.jmi osnovnimi sredstvi, ki dajejo vse možnosta do- brega uveljavljanja na za- htevnem tržišču. Ustvarjena ,sredstva pričajo, da se vsi člani kolektiva trudijo kot dobri gospodarji ustvariti več in bolje. V imenu občinske skupšči- ne želim podjetju pri nadalj- njem razvoju še mnogo de- lovnih uspehov, ki jih bo kolektiv prav gotovo dose- gel, za kar je trden porok dosedanja pot .slavljenca.« Inž. Franc Sift, direktor podjetja: »Praznovamje 25-letnice obstoja podjetja je brez dvo- ma velik dogodek za ves ko- lektiv. S ponosom se lahko ozremo na prehojeno pot, ki največkrat ni bila lahka; vendar za kolektiv, ki gi je trdno zastavil cilj ustvarja- ta sebi in novim sodelavcem boljše delovne in druge po- goje, ne nepremagljiva. Se- daj je ustvarjena dobra ka- drovska in materialna osno- va za še hitrejši napredek. Solidna kvaliteta izdelkov, konkurenčne cene in točno izpolnjeni dobavni roki, pa so ocena notranje organiza- cije podjetja, ki je potrjena v dolgoletnem sodelovanju z velikimi tovarnami, kupci, kot so: Impol Slovenska Bi- strdca. Gorenje Velenje, Pri- mat Maribor, Sloboda Cačak itd. Ob tej priložnosti se za- hvaljujem vsem bivšim in sedanjim čla-nom delovne skupnosti za prispevek k u- stvaritvi podjetja, kakršno je danes.« Emil Sega, predsednik de- lavskega sveta: »Ob tem pomembnem ju- bileju izrekam posebno za; hvalo in priznanje vsem, ki so plodno in požrtvovalno delovali v organih upravlja- nja. Hkrati s fizičnim razvo- jem podjetja se je razvijalo tudi samoupravljanje ter do- seglo tako kvalitetno rast. ki nam odpira najboljše mož- noesti za delo v naslednjih letih. Prepričan sem, da je tudi delo naših organov uprav- Ij^a-nja opravičilo revolucio- narno idejo o samoupravlja- nju delovnih ljudi, poroje- no pred 21 leti.« Delo je bilo tisto, ki je u- stvarilo novo moč. Tovari- ški odnosi, delovna discipli- na in marljivost, so momen- ti, kd govore, da si podob- nih podjetij lahko le želimo. D. Utenkar Emil Sega, predsednik de- lavskega sveta: »Upravičili smo revolucionarne ideje o samoupravljanju ... « POZORNOST NAJMLAJŠIM V Slovenskd Biistrica so se sešli člani občinske komisi- je za orgamizacijo proslav. Posebno pozornost so name- nili prazniku pionirjev, ki bo 28. septembra. Nanj so se na šolah že pričeli pripravlja- ta in pričakovati je, da bo- do prireditve, kd naj bi bile samo na sam dan praznika, uspele. Razpraivljali so še o 14. oktobru, medJiarodnem prazniku otrok, o dnevu air- tilerije in dmevu JLA. Med razpravo smo izvedeli, da ne načrtujejo večje pri- reditve ob 29. novembru, e- den izmed udeležencev pa je menil, da bi morale biti proSilave povezane z različ- nimi uspeha, ki jih dosega- jo občani, le-teh pa je žal bolj malo. Dodamo naj le še, da bo- do verjetno člani delovnega kolektiva EMMI iz Poljčan slavili prav ob 29. novembru pomemben delovmi uspeh- Obratovati naj bi namreč pričel nov obrat Pa tudi Šmartno na Pohorju bo prav takrat vredno Dozornosti, saj bo otvoritev novega trgov- skega paviljona. Torej pri- reditvi, ki bi ju lahko zdru- žili s praznovanjem dnev« republike. -d UVOZ ZDA V LETU 1971 Od 39.963 milijard dolar- jev vrednosti, ki so jo Zdru- žene države Amerike uvozile lansko leto odpade na indu- strijske dežele 29.262 mili- jard dolarjev, na dežele v razvoju pa 10.450 milijard dolarjev. Po posameznih regijah je struktura izvoza v ZDA na- slednja: Kanada — 11.091. Latinska Amerika (19 repu- blik) — 4779, Zahodna Ev- ropa — 11.175 milijard do- larjev, vzhodna Evropa 226 milijonov dolarjev, Azija — 9049 milijard dolarjev, od tega odipade na Japonsko — 5857 milijard dolarjev in Afrika — 1088 milijard do- larjev. Na vrhu seznam.a največjih uvoznikov v ZDA so: Kanada, Japonska. ZR Nemčija. Velika Britanija in Italija. Jugoslavija je lansko leto izvozila v ZDA 7.a 96 milijonov dpla^je^v blaga. Pred referendum mom v Kidričeve v našem listu smo že po- ročali o razpisu referendu- ma v Kidričevem. Sedaj s^o tako daleč: Referendum, ki bo na območju krajevne skupnosti Kidričevo (izvzev- ši Kungoto, ki ima že uve- den samoprispevek in tudi že novo asfaltirano cesto) v nedeljo, 26. septembra 1971, bo tokrat že drugi, ker, kot je znano, prvi pred leti ni uspel, ker so občani menili, da je premalo pripravljen. Tokrat je krajevna skupnost in krajevna organizacija SZDL Kidričevo izvedla te priprave temeljiteje v upa- nju, da bo tokrat uspel, se- veda, če občani v KS gle- dajo na rešitev še mnogih nerešenih problemov tako, kot je treba. Vedeti je nam- reč treba, da je le-teh še mnogo in, da je eden izmed njih tudi asfaltiranje še pre- ostalega dela ceste od šikol- ske ceste proti gradu in do letnega kopališča, da o zgra- ditvi rekreacijskega centra sploh ne bi govorili, ker smo o njem že mnogo pisali. Vse- kakor je vredno omeniti, da že nekaj dni vojaki iz ptuj- ske garnizije pridno delajo nri zemeljskih delih, pri že obstoječem letnem kopališču :n mini-golfu, kar bi naj de- lovalo na stanovalce naselja Kidričevo I. vzpodbudno Vsekakor ne gre prezreti te- ga dejstva in bo moral sle- herni občan — volilec na ob- močju krajevne skupnosti Kidričevo zares temeljito razmisliti o nadaljnji usodi svojega kraja, preden bi re- kel »NE«, kajti takšen ve- činski ne lahko pomeni uso- dno prelomnico v nadaljnji izgradnji komunalnih objek- tov in rekreacijskega centra v Kidričevem. Mislim, da ni več potrebno poudarjati, da nam v bodoče denarja ne bo nihče več dajal, če ne bomo stanovalci Kidričevega pri- pravljeni tudi sami nekaj žr- tvovati. Ob priliki razdelitve letošnjih dotacij s strani TGA je že bilo opaziti,, koli- bo manj sredstev je bilo od- merjenih za KS in, da so se nekateri iz drugih krajev pritožili celd na te z motiva- cijo, da je treba sredstva da- jati takim, ki tudi sami kaj žrtvujejo. Morda imajo prav, ko vidijo, da se v mnogih va- seh zbirajo že samoprispevki medtem, ko v Kidričevem dosedaj Se tega ni! Pred dnevi se je sestal tudi odbor SZDL Kidričevo ter obravnaval vse priprave na izvedbo referenduma v nedeljo. 26. septembra ter sklenil, da bodo člani odbo- ra sitorili vse, da bi stano- valcem čimbolj jasno in kon- kretno dokazali vse potrebe takega zbiranja sredstev v naslednjih letih, kar se v posameznih družinah ne bi mnogo poanalo, medtem, ko bi se v krajevni skur. tako zbrana sredstva I la in bi se z njimi tu^ lo marsikaj urediti. ^ do volišča v naselju I, selju II, stari postaji j vercah, je treba pov«^ tudi to, da se bodo vsj stva, ki jih bodo tb^ teh območjih krajevne nosti ostala v kraju x ditev krajevnih potreJ> za reševanje problen« lotne krajevne skupnos;' je tudi povsem prav i: i steno. ker_ bo le edin« ; prišla do izraza volja ;■ Ija občanov v svojem i. Predsednik KO SZDL^ čevo Stane Hojak in J krajevne skupnosti %\ Cestnik sta tudi po skem radiu pozvala vs-; čane — volilce z obe krajevne skupnosti j čevo, da se v nedeljo, 28, tembra polnoštevilno u žijo glasovanja in dat jo svoj glas za rešei mnogih še nerešenih pr mov. V teh dneh bodo i že dobili vsi občani-v obvestila o tem, kje 1 njihova volišča in tudi gram, za kaj bodo srei namenjena, če bo ref« dum uspel. Čeprav S€ i| teri še vedno obotavljaj govorijo proti takemu i nu zbiranja sredstev, pi do stanovalci v Kidrič« le končno sprevideli, da do morali tudi sami « prispevati, ter pri čemei do brez dvoma imeli v pred očmi enotno akciji si Kungote, ki je tudi močje KS Kidričevo ii je v izredno kratkem z izredno voljo in željo segla to, da imajo dan« falt, vaški park, teleic mrežo, pravkar pa že t« rejajo razna športna '8 medtem ko bodo uredi vasi do šikolske ceste pešpot za pešce. KO SZDL ter KS Ki< vo vabita še enkrat v« čane-volilce, da se v 26. septembra polnost« udeležijo glasovanja te dajo svoj glas za nap in nadaljnji razvoj K' dričevo. TEDNU vaš Vit ^ ČETRTEK. 23. septembra 1971 STRAN 7 PREDSODKOV... D.Utenkar ^teljstva, prijateljstvo septembra leta 1961 je (, Ptuju prva seja občin- I svetov Zveze sindika- Cakovca, Varaždina in jg. Pričelo se je sodelo- jg, ki je v desetih letih [jlo pomembna družbe- politjična, gospodarska, tunna in športna manife- ;;ja. Priključile so se še ijje Koprivnica, Ormož in ^.enska Bistrica, ki je bi- spomladi tudi prireditelj ^lejinih srečanj. iovam priznati, da sem malce presenečen, ko n izvedel, da bodo jubilej (»slavili še enkrat. To pot ujčami, Varaždinci in Ca- (vcani. Seveda so povabi- itudi ostale akterje brat- b in prijateljstva. Prav \[m\ pa se mi je porodilo nekaj vprašanj, ki si jih ni- sem mogel razjasniti. Cemn je bilo potrebno prirediti še eno proslavo desetletnega sodelovanja? Zakaj dajati poudarek trem »ustanovite- ljicam«, ko pa so se sindi- kati ostalih treh občin ena- kovredno vključili v sode- lovanje? Ali morda Bistriča- ni niso pripravili dovolj do- stojnega praznovanja oblet- nice? Res, da je teden prijatelj- stva prerasel prvotne okvire. Sodelovanje se je poglobilo, dobilo mnogo večji pouda- rek, prireditve pa niso več domena enega tedna. To je prav in gotovo §e bolj po- glablja prijateljstvo med narodoma. Moti me le dvoj- nost jubileja. blontirajmo volontersko Beseda volonter je fran- Vnega izvora, v sloven- bm jeziku pa je enaka pro pljcu. Volcnterka je pro- [voljka, volontersiki pa je Bstovoljsiki. Za volonter- ro stoji v slovarju, da po- tni prostovoljstvo, prosto- Ijna služba. Volontirati — li volonter, se pravi de- li t>rezplačno. Poglejmo ne- ij primerov iz naše vsak- nje prakse. Volonter je cimo gasilec. Potem so vo- ulerji tudi amaterski kul- rni delavci. Volontirajo lii nekateri športniki v finjših krajih in vaseh, listavimo se še pri volon- irki. Značilen primer za- iti so stare mame, ki se vo- "itersko ukvarjajo z naši- mi najmlajšimi. Potem lah- ko volonterke najdemo še pri Rdečem križu, včasih pa jih je bilo veliko tudti pri AF2. Ljudje volontersko gradi- jo vodovode, gasilske domo- ve, volontersko popravljajo ceste, včasih volontirajo iz- gradnjo športnih in kultur- nih objektov. Volonter j i pa so tudi ne- kateri funkcionarji, le da vo- lontirajo za honorarje, ven- dar to volonterstvo s tistim, ki prihaja iz francoskega je- zika, nima veliko skupnega. Ko bodo Francozi priprav- ljali nov besednjak, bomo lahko dodali pomembno štu- dijo volonterizma. lultura gre tudi skozi želodec I Ni še tako dolgo, ko so ■ iladinci bistriške »Planike« I slanovili mladinski aktiv. *veda 30 si začrtali pot in Izstavili naloge. Pričeli so 4 tudi uresničevati. Dogo- 1 so se, da bodo pripra- lli modno revijo in se spra- ■ ^ k delu. Seveda je bilo j i^trebno najti primeren pro- < *0f. Potrkali so na vrata bi- , itfiške Svobode, ki ima kul- ^ dom in v njem veliko ; |vo_ra,no, seveda primemo ''^ izvedbo modne revije. 'Kulturniki« so kaj hitro } Prišli s ceno na dan in do- '^ie je sindikat? Kolektiv ob letnega podjet- ij Embalaža in mizarstvo Slovenske Bistri- pripravil proslavo ob ^^tindvajsetem jubileju. U- ^'e?iU so se je mnogi pred- '^»VTiidci družbenega življe- občine, pogre.šal pa sem ^^*Oipnako občinskega sve- kazali, da se spK>znajo tudi na gospodarske_ posle. Pri- pravljeni so bili zaračunati 1400 din za najemnino. Mla- dincem je zaprlo sapo. Res, da so iz trgovske stroke, ki bi pač naj imela debelo de- narnico, toda še vedno so mladinski aktiv, ki si posku- ša s prireditvijo prislužiti kakšen dinar. Kakšen je bil dokončni razgovor ne vem, upam pa, da sta kultura in trgovina le našli skupen je- zik in da bo zanimiv načrt realiziran. ta Zveze sindikatov. Upam, da niso »š|>ricali« zaradi us- pešnega poslovanja Emmija, kajti izključeno je, da va- bila niso prejeli. Lahko bi prišli, kajti priznanje za us- pešno po.silovanje, je kolekti- vu tako dalo poslovno zdru- ženje AGENS. Šmartno na Pohorju POMEMBNI PRIDOBITVI Novo trgovino na Šmartnem težko čakajo ... Pisali simo že, da so v po- horski vasici Šmartno priče- li z gradnjo gasilskega do- ma in trgovskega paviljona. Obe zgradbi sta že dobili svoji podobi, ob obisku pa smo izvedeli, da gre vse po načrtu. Trgovski paviljon bi moral biti nared do 29. no- vembra, vse pa kaže, da bo »likof« prej. Gradnjo pavi- ljona financira Stanovanj- sko podjetje Slovenska Bi- strica, v zgradbi bo tudi bi'- fe. Sedanja trgovina, ki je v nekdanjem zadružnem do- mu, je že zdavnaj doslužila domačini pa upajo, da bodo z notvo, deležnd tudi bolj pe- stre iz:bire. Tud^i gasilci se upravičeno vesele, čeprav njihov dom še ne bo tako kmalu končan. Se bo potrebno zbirati sred- stva, čeprav so v lesu in de- lu že doslej prispevali ve- liko. V gasilskem domu bo tudi dvorana, ki bo služila krajevnim potrebam. Upati je, da bo po nekaj letih spet zaživelo kulturno delo. še bolj pa gasilski dom Kdo potrebuje tehtnico? Bo še dolgo samevala? Velikokrat lahko slišimo tarnati vaščane, ki si priza- devajo, da bi v svojih kra- jih dobili tehtnico. Takšndh prol)lcmov v Srna rinem na Piohorju zagotovo n/imajo. Njihova tehtmica, na ovin- ku pred vasjo, sameva in na- sploh kaže znake zanikrno- sti. Po-skušali smo izvedeti, kako je s to stvarjo, pa .^mo imeli smoLo^ kajti obrnili smo Se na same neprave na- slove. Menda je tehtnica last Kmetijskega kombinata (prosim, nikar nas ne držite za besedo!K slišali pa smo, da bi z njo rada upravljala krajevna skupnost. Na Po- horju ie resda veliko več le- sa kot živine, kljub temu pa bi se tehtnica »izplačala«. Na pol zabito okno priča, da je problem morda le polo- vičen in bi se ga dalo od- praviti z malce dobre volje. Prav bi bilo, da bi jo nekdo uredil, da mimoidoči ne bi že pri vhodu v vas dobil sla- bega občutka. -d PREOZKA CESTA Slika prikazuje ovinek Ptujske ceste pred bifejem »Market« na mestnem trgu v Ormožu. Tovornjak-hladil- nik in avtobus sta preveč ši- roka, da bi se v tem ovinku lahko mirno in brez težav o- gnila drug drugega. Slika je posneta pred nekaj dnevi, ko je bila na Ptujski cesti v Ormožu nepopisna gneča. Nesreča je hotela, da sta se tu srečala avtobus in tovor- njak. Avtobus, ki je pripe- ljal iz smeri Ljutomera v Ormož, se je skoraj zaletel, le za las je manjkalo, v na- proti vozeči tovornjak, ka- kor vidite na sliki. Toda šo- fer avtobusa je bilo toliko priseben, da je vozilo pra- vočasno ustavil, isto pa je napravil šofer tovornjaka, ki očitno ni poznal, kako za- hrbten je ta ovinek. In če bi recimo prišlo do nesreče, kdo bi bil kriv? Ce- sta je tu tako ozka. da je pravo čudo. da se tukaj ne pripeti več nesreč. To se vi- di tudi po tem, da so var- nostni drogovi ob notranji strani ovinka večkrat polom- ljeni. Predvsem večja vozila se ob vožnji skozi ta ovi- nek ogibajo vse bolj na des- no, ko pripeljejo na Mestni trg, zaradi nasproti vozečih vozil. Pri tem pa zadevajo ob varnostne drogove in jih polomijo. Stanovanjsko-ko- munalno podjetje Ormož jih redno obnavlja, toda rezul- tat tega popravila so čez ne- kaj dni spet polomljeni dro- govi. Vsiljuje se vprašanje, zakaj tega ovinka ne poiz- kušajo urediti tako, da bi delal čim manj sivih las ti- stim, ki se skozenj vozijo. Ljudje, ki se zadržujejo v Mestnem trgu, radovedno o- pazujejo to gnečo. Tekst in slike: F. Kelemina Novinar, ki je obiskal Hollywood, je bil povabljen na svečano kosilo, ki se ga je udeležila tudi neka slav- na film.ska z^vezda v izjredno drznem dekolteju. »Povej no. kako pa je bila oblečena zvezdnica?« je vprašala žena svojega moža- novinarjia, kp s« je vrnil do- mov. »Ne vem. Nisem pogledal pod mizo!« 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 23. septembra i Sodelovanje med občinskima organizacijama ZRVS Ormož in Varaždin je že tradicionalno in tesno Vaje na ivanjkov- skem območju Letos, 2. oktobra, bo orga- nizator vaje člainov občin- skih organizacij zveze re- zervnih vojaških starešin ob- čin Varaždin in Ormož, ob- činska organizacija Ormož. S tem se Ormožani oddolžu- jejo svojim varaždinskim prijateljem, ki so bili gosti- telji enakega srečanja lan- sko leto. Sodelovanje med obema občinskima organiza- cijama ZRVS je že tradicio- nalno in zelo tesno. V pogovoru z Edvardom Pajekom, predsednikom ob- činske organizacije ZRVS Ormož smo izvedeli, da bo skupna vaja potekala na ob- močju krajevnega združenja ZRVS Ivanjkovci. Obsegala bo testiranje iz letošnjega programa. Vsak tekmovalec bo moral pismeno odgovori- ti na 20 vprašanj ter narisa- ti 1Q taktičnih in topograf- skih znakov. Vseh vprašanj, ki se jih morajo tekmovalci raučiti, je 217 iz programa strokovnega usposabljanja rezervnih vojaških starešin. Taktičnih in topografskih znakov pa morajo tekmo- valci poznati približno 150, kar vse skupaj kaže, da bo zahtevnost izredno visoka. Poleg tega bodo tekmovalci ekipno reševali taktično na- logo in to v vlogi komandir- ja čete ali komandirja voda. Pohod se bo odvijal po vri; sani progi na zemljevidu ali po azimutu, ki ga bodo tek- movalci morali izmeriti. Vsa- ka občinska organizacija bo na tekmovanju sodelovala z dvajsetimi člani. Zbirno me- sto bo pri osn©vni šoli Ivanj- kovci pri Svetinjah, kjer bo- ' do tudi uredili začasno stre- lišče. V pohod in tekmovanje spada namreč tudi strelja- nje z vojaško puško. Pričakujejo izredno močan boj obeh organizacij. Zato je organizacija ZRVS Or- mož, ki je znana sirom Slo- venije in Jugoslavije po svo- jih uspehih aktivirala svoje najboljše tekmovalce, kate- rih vsak ima že nekaj veli- kih uspehov in priznanj. Tekmovanje bodo končali z ogledom tega dela Sloven- skih goric, zlasti Jeruzalema, kjer bo organizator priredil tovariško srečanje. jr FOTOGRAFIJA OB SLOVESU Udeleženci III. slikarske kolonije na Borlu so se raz- šli. Navdahnjeni z novimi idejami, bodo doma obliko- vali podobe iz naših krajev. Ob letu se bomo spet sre- čali z njihovimi stvaritva- mi in rodni kraj bomo do- življali tako, kot so ga u- metniki, ki so bili med na- mi D čem neki se pogovarja- jo ob slovesu Janez Mežan iz Ptuja, Viktor Goričan iz Zagreba, sicer haloški rojak in Erich Unterweger iz Gradca? Morda o snidenju prihodnje leto?! -d PRIZNANJE IN NAGRADA ZA ZRVS ORMOŽ PRIZNANJE — Organizacija zveze rezerv- nih vojaških starešin Or- moi je pred kratkim dobila ie eno priznanje. Med slo- Tensklmi občinskimi organi- sacijsmi ZRVS, ki so sode- lovale pri akciji zbiranja na- roSnikov za revijo »Naša ob- ra«tba« je dosegla I. mesto in ms^io prejela nagrado Par- tizanske knjige v znesku 50W dinarjev. Ob dejstvu, da je v ormo- ški občini vseh oficirjev in podoficirjev približno 280 in so mnogi na delu v inozem- stvu, je v ormoški občini na revijo »Naša obramba« naro- čeno 2806 naročnikov. Tu naj omenimo še podatek, da pa je gospodinjstev približ- no 4800, kar kaže, da več kot polovica gospodinjstev pre- jema to revijo. S tem števi- lom je »Naša obramba« naj- močnejši tisk. ki prihaja v ormoško občino. jr JEDILNIK ZA KRAVE Časi, ko so poleti krave žrle travo pozimi pa seno, $o skoraij za nami. Njihov jedilnik se je močno izpo- polnil — pač tako, da dajejo kar največ mleka. Pravijo celo, da kravjo kr- mo najbolje določa računal- nik. Nekatere velike kmeti- je v Zahodni Nemčiji ima- jo periferne enote, ki so pri- ključene na osrednji raču- na-lnik v Kolnu. Vsak dan vprašajo računalnik za op- timalno mešanico krme in takoj za tem teleprinter že Iz.piše navodilo. Elektronika torej prodira tudi v živinorejo. Bi bili za- to, da bi računalniki tudi ljudem določali količino in sestavo hrane? Bočno sta trčila v nedeljo, 19. septembra, ob 14.30 je prišlo do pro- metne nesreče na Ptujski gori v križišču cest drugega in četrtega reda med voz- nikom avtobusa Aleksan- drom Sedla kom iz Herma- nec pri Ormožu in voznikom osebnega avtom.obila Bori- som Mohorkom iz Ljubljane. Do nesreče je prišlo, ko je voznik Sedlak zavijal v levo na cesto četrtega reda. z des- ne pa je pripeljal Mohorko Ker Sedlak ni mogel izvo- ziti ovinka, je z vozilom ma- nevriral, voznik osebnega av- tomobila pa je medtem pri- peljal pred avtobus, zaradi česar je prišlo med voz-ilo- ma do medsebojnega trčenja. Skupne škode na ^beh vozi- lih je 7,ri okrog 1550 dinar- jev. -y{d~ PRIJELI VLOMILCA IN TATU Prejšnji mesec so se v Or- možu vrstili vlomi in razne tatvine. Storilca pa niso mo- gli izslediti. V noči od 10. na 11. avgust je bilo vlom- ljeno v bife na ormoškem kopališču. Cez približno pet dni je takrat se neznani sto- rilec vlomil v skladišče ben- cinske črpalke v Oi*možu, ne dolgo za tem so imeli noč- ni »obisk« v začasni shranje- valnici orodja na gradbišču stanovanj, poslovne zgradbe v Ormožu. 27. avgusta je iz zaklenjenega avtomobila, parkiranega pred hotelom Jeruzalem Ormož, izginil ženski plašč. Naslednjo noč je bil vlom v delavnico sla- ščičarne Jakoba Vaupotiča v Ormožu. Isto noč je nekdo z granitno kocko razbil šipo na parkiranem avtomobilu- prikoličarju, last Ljubljana transporta ter šoferju Fran- cu Kosiju in njegovemu so- potniku odnesel nekaj oseb- nih predmetov. Med drugim tudi usnjeni suknjič na za- drgo, ki pa je bil za tatu usoden. Tako spretnega m vsestranskega tatu, ki je kradel vse od denarja, raz- ličnega orodja, aparatov, pi- jač, oblek do predmetov o- sebne "rabe, ie izdala velika neprevidnost in pa. seveda, brez srečnega naključja ni šlo. Ravno v času, ko je tal. kot vsakdanji meščan pri- šel v slaščičarno po sladoled, oblečen v suknjič, ki ga je ponoči ukradel, je bil v lo- kalu tudi lastnik suknjiča, Franc Kosi. Tako je bil vlo- milec razkrit. To je Anton Košutar. rojen 1 januari? v vasi Radovec poštp Ccstica. občina Varaždin. Po strp.nskem poklicu (prvi mu ie bil kraja ir vlomil -e bil zidarski delavec, pismen. brez otrok in do sedaj še ne- kaznovan. Vlomilec si je v ormoškem mestnem parku napravil pravo skladišče. Skupna vrednost ukradenih predme- tov, storjene škode in u- kradenega denarja znaša približno 1,2 milijona starih dinarjev. Kar lepa bera za en sam mesec »dela«. Videti je, da se je vlomilec proti koncu preveč zaveroval va- se in to ga je tudi pokopalo. Te dni je organom milice vsa dejanja tudii priznal. jr IN ŠE O PTUJSKIH ULICAH Imate avtomobili Prav, no če ga imate, vam nekaj svetujem, i Ko se boste peljali cesti pred ptujskim ho- telom boste moreli zelo zmanjšati hitrost in bi- ti pravi strokovnjak v spretnostni vožnji, hočete, da vam že po naslednjih nekaj m«, tirih ne bo potrebno kli- cati strokovnjaka, da varn bo zamenjal vzme- ti pri avtomobilu. •. Cestno-komunalno podje- tje je sicer že po- pravljalo ta del cesti- šča. Promet je bil zaprt tri ali štiri dmi, in kc so delavci odšli, je osta- lo vse tako kot prej Zato se ljudje opraviče- no sprašujejo, kaj so sploh delali? Dve veliki jami sredi ceste pred hotelom pa še vedino čakata na av- tomobili ste iz vseh kon- cev sveta, da se bodo tu naučili spretnostne vožnje, v najiboljšem primeru pa bo kdo še kakšno krepko povedal na račun tistih, kj so za to odgovorni in tudi na račun turizma v Ptuju. Upam pa, da ne bodo krivdo toliko posiplošili, da bi za to bili krivi mi vsi. M. No vin 3 PRIMER. KI SI GA VELJA ZAPOMNITI Pred dnevi sem se mudil pri predsedniku gasilskega diruštva Majšperk-vas Ciri- lu Murkotu. Našel sem ga, kakor tudi ostale člane dru- štva, pri delu na prekriva- nju zdravstvenega doma v Majšperku. Zainimalo me je, zakaj so se gasilci odločili prevzeti to delo? »Predvsem zaradi denar- ja,« mi je povedal predsed- nik in nadaljeval: »Društvo ki bo letos praznovalo 45- letnico svojega obstoja, je bilo do seda\i brez prave in nujno potrebne gasilske o- preme in kar je še najhuje, brez gasilskega avtomobila. Zato je bil že skrajni čas, da sme se odločili za naba- vo najnujnejšega in to je: avtomobil, nova brizgalna. morali pa si bomo nabaviti tudi agregate za gašenje s peno. ker je naše področje zelo hribovito in se nam je že večkrat zgodilo da .smo prišli k temu ali onemu na pomoč, vendar nismo mogli opraviti svojega, ker nij bii vode. Zavarovalnico Maribo simo zaprosili za posojilo i tudii dobili smo 50 000 dinai jev. Tako je sedaj društ^ že kupilo avtomobil. Vsek kor pa je posojilo samo pr malo, če hočemo nabavi tudi ostalo gasdlsiko oprem predvsem pa brizgalno. ,Z; to smo prevzeli delo ' zdravstvenj postaji, kjer b mo zaslužili okrog 29O0 d narjev. Omeniti pa moral da smo vse člane društv ki delajo, tudi zavarov^ kar pa je bilo vezano s pf' cejšnjimi finančnimi sre frtvi.« Zapustil sem predsedni' in ostale majšperške gasil* in odšel z občutkom, da ta primer delavnosti skromnosti velja zapomni' da bi ga lahko povedal ^ mu drugemu, kakemu df' gemu društvu ali organih ciji. ki ne ve. kako ie ^ goče dobiti denar M. Novina p^fIK — Četrtek, 2.3. septembra 1971 STRAN 9 jl(a družina Vinski vrhovi pri Miklavžu ^prla nov lovski dom Ispeh je poplačal trud jjevilni prijatelji in člani ze- if bratovščine so se prejšnjo jeljo zbrali pri Miklavžu. yska družina Vinski vrhovi po triletnem, lahko bi rekli ijj-niškem delu, dogradila dom. Ob tej priložnosti so nikajšnji lovci priredili veli- I slovesnost, ki jo je v po- ,ldanskem času prekinil dež, ito so s proslavljanjem svo- ,ga velikega uspeha nadalje- ,li minulo nedeljo, vendar v anjšem obsegu. Otvoritveni govor je imel flidanji dolgoletni predsednik p Vinski vrhovi, Avgust Ja- ežič. Številne goste in doma- ine pa je v imenu kombinata ,VL samostojnega obrata »Je- uzalem« Ormož pozdravil tudi );ago Zabavnik. . V pogovoru s sedanjim pred- (dnikom_ LD Vinski vrhovi vanom Šnajderjem ter lovci Štefanom Vogrinom, Cirilom frstenjakom in Jožetom .Jane- iičem srno zvedeli nekaj zani- mivosti o gradnji doma. Ideja za postavitev doma in evji delež pri uresničitvi na- Ma pripada bivšemu predsed- liku družine Avgustu Janeži- fu. Graditi so ga pričeli leta 1968. Okoliški kmetje so daro- vali nekaj lesa, lovci pa so opravili mnogo udarniških de- lovnih ur, ki bi preračunane v denar, znašale 3 milijone sta- rih dinarjev. Pri gradnji so se srečevali s težavami, l^^t jih doživljajo vsi tisti, ki gradijo: pomanjkanje gradbenega ma- teriala itd. Gradbena dela . je opravil zidarski mojster Martin Ivanuša iz Šalovec. Okna in vrata je napravil mizar Stanko Praprolnik iz Krčevine, bal- konsko ograjo pa ključavničar Anton Zoreč. Kleparski moj- ster Edi Volč iz Ormoža je montiral kapne odvodne cevi (žlebove) ter lovcem podaril material in delo. Sedaj lovci cenijo svoj dom na približno 20 milijonov starih dinai-jev. Vse, kar je bilo dosedaj na- pravljeno, je tudi plačano. Lov- ci pa so povedali še, da bi radi dogradili podstrešne sobe, kjer bi lahko v času lovnega turiz- ma dobili stanovanje posamez- ni predvsem tuji lovci. Vse je seveda odvisno od financ. Lovska družina Vinski vrho- vi s sedežem pri Miklavžu šte- je 21 članov in razpolaga z 2220 hektarji lovišč. Največ dohod- kov imajo od turističnega lova, ki se je v tem kraju zelo do- bro razvil. V loviščih imajo največ fazanov in zajcev. Naj- večja želja teh prijateljev ze- lene bratovščine je, dobiti še nekaj denarja za dograditev doma. Med skrbmi pa zavzema prvo mesto obvarovanje doma, da ga namreč poznejše genera- cije ne bi »zapravile«, kot so dejali moji štirje sogovorniki. Lovska slovesnost seveda ne more in tudi ne sme miniti brez streljanja, zato so se lovci pomerili v streljanju na glina- ste golobe Prej.šnjo nedeljo je tekmovalo 11 lovskih družin: Velika Nedelja (2 ekipi). Or- mož, Ljutomer (2 ekipi). Ra- denci. Središče, Kog, Bresnica, Prežihovo Kotlje in Ivanikov- ci. Zmagala je skupina Velika Nedelja T pred skupino Ormo- ža in Ljutomera T. Med posa- mezniki je bil najboliši Bran- ko PuSejijak iz Ljutomera. Drugi je bil Rihard Vnupotič iz Ormoža, tretii pa Stanko Hrg\ila iz Velike Nedelje. Minulo nedelio. ko so lovci nadnlievnli s praznovanjem otvoritve svojega doma pa so se streliania na glinaste ffolo- be udelf^žile lovske družine: Ormož. Velika Nedelja Preži- hovo Kotlie. Kog in Miklavž Ekipno ie zmagal Ormož nred Veliko Nedplio in Koeom Med posamezniki pa so bili nai- boliši: I Franc Zidarič. LD Ormož: IT Vinko Boksa LD Volika Nedelja: IIL Franc An- tvM, L.D Ormož. jr Zgradba lovskega doma pri Miklavžu. TABORNIŠKA ORGANIZACIJA VKIORIČEVEM- PREMALO AKTIVHA? Seprav sm# pred letom lini menili, da boimo lahko v tem letu na področju ta- borniške organizacije dose- gli nove uspehe, je po dose- (ianjih uspehih moč sklepa- ti, da le ni šlo vse tako kot bi bilo treba. Taborniška organizacija v Kidričevem je nekdaj slovela kot zelo i^'-^vna organizacija in je po nekih presledkih s to tra- dicijo nadaljevala tudi še pozneje. Sedaj pa aktivno delo v tej organizaciji pada iz leta v leto, čeprav si ne- h\en starejši člani odtoora 'ega ne želijo in hočejo vse obrniti v pravo smer. Pred dnevi je odbor taborniške organizacije imel sestanek 3li bolje rečeno posvet, kaj narediti in kako končati le- tošnjo, lahko rečemo ne- uspešno sezono, ki nj prine- sla taborniški organizaciji tistega slovesa kot se je pri- čakovalo. Res ie. da je tudi '^tos šlo v taborniško šolo *ef mladih tabornikov, da 50 imeli tudi postavljenih nekaj šotorov pred šolo, ds ^0 sodelovali na otvoritvi o- troškega igrišča oziroma so Sodelovali na proslavi 4 ju- (vendar Isni — ne letos), da so sodelovali na proslavi f Mostju letos ob 4. juliju dosegli lep in zavidljiv j^speh. toda vse to ie za ta- ^0 organizacijo bore malo. tem sev,tanku je bilo tu- ^.'..'i^otovljeno. da organiza- ^'•ii manjka program dela P*^ katerem bi se naj odvi- v.'5a njena dejavnost. To •'^ nedvonnno največja na- Paka vcdst^'a da ni izdelalo P^^ograma. Ce že ne more- mo trditi, da je organizacija v letošnjem letu delala bore malo, pa lahko trdimo, da z takim delom v bodoče ne more naprej, in da je po- trebna temeljita analiza do- sedanjega dela ter priprava konkretnega programa bo- dočega dela organizacije. Velika pomanjkljivost je tu- di v tem, da mnfiigi starši nočejo pustiti svojih otrok v organizacijo ter na razna taborenja, čeprav je s stra- ni odbora in starejših čla- nov vse poskrbljeno, da se bodo njihovi otroci v tabo- ru odlično počutili, in da jim je namenjena vzgoja kot je treba za prave tabor- nike. Starši bi namreč mo- rali razlikovati tabornike od tistih, ki brezdelno pohajku- jejo po naselju in tako rah- ljajo zaupanje staršev v svo- je otroke. Sklenjeno je bilo. da bo organiziran nekak.šen izlet za Vse aktjvne tabor- nike, na katerem bi naj bil opravljen tudd občni zbor, če bi seveda bili polnoštevilni in sklepčni, da b; lahko no- vo vodstvo takoj pričelo z delom ter skušalo rešiti o- majan ugled organizacije, k^ je nekoč žela mnogo uspe- hov. V Kidričevem so še ljudje, ki sO sposobni rešiti organizacijo. Taborniški pro- stor, ki ga je krajevna skup- nost namenila tej organiza- ciji bi mora] biti v bodoče veliko bclie urejen, ker tudi ta nudi sliko delovanja or- ganizacije. Upajmo, da bomo v kratkem lahko poročali kai boli ur^cdnego o tabor- nikih iz Kidričevega' F. M. Šporliiikom razdelili denar Nedavno je .sikupščina ob- čine SloveniS-ka Bistrica ime- novala nove čla-ne upravne- ga odbora sklada za telesno kulturo, kii so se pod pred- sedBtvoim Franja Ledineka že sešli in razdelili razpolož- ljiva ■ srediStva. Pred leti so v občini priče- li z novim n.ačinom financi- ranja telesne kulture. Z de- lovnimi organizacijami so sklenili pogodbe, s katerimi so se le-te obvezale, da bo- do vplačevale v skJad po- sebne prispevke od izplača- nih osebnih dohodkov. Tri leta je bilo vse v redu. po- tem pa so pogodbe potekle in nastale so prve težave. Napaka je bila v tem, da jih niso pravočasno obnovili, mnoge organizacije pa so »pozabile« na to obveznost. Letos naj bi podjetje vplačalo v sklad 2 promili od izplačanih osebnih do- hodkov, žal pa je doisleij po- godtbe picdpisaJo le 18 de- lovnih organizacij. Na prvem sestanku so se dogovorili, da bodo sl^upno s predstavniki občine ol^i- sikali kolektive in jim po- jasnili težave, s katerim, se nenehno .srečujejo športni kolektivi. Prav gotovo ne bi bilo prav, če bi naleteli na zaiprta vrata. Sklad je razpolagal s tri- desetimi tisočaki, v obliki a- kontacij pa so jih razdelili tistim kolektivom, ki so sre- di tekmiovanj in denar seve- da nujno potrebujejo. Raz- delitev je bila naslednja: NK Ooekar, NK Osankarica in NK Poljčane 3.5O0 din, OK Polskava. OK Crešnje- vec in šahovski klub 2000 din. Partizan Slovenska Bi-, strica 4.500 din. Partizan Poljčane 2500 in judo klub Impol 8000 din. -d Ormož-Krog 14:15 V nedeljo, 19. septembra, so moški člani vzhodnoslo- venske rokometne conske li- ge odigrali četrto kolo v le- tošnji jesenski tekmovalni sezoni. To pot so ormoški roko- metaši igrali v Krogu, kjer so se pomerili z domačim moštvom in tekmo izgubili s 15:14 (polčas 8:7 za Krog). Čeprav so gostje cb polčasu vodili, so gostje v drugem polčasu uspeli izenačiti in tudi povesti. Tri minute pred koncem tekme so gost- je še vedno vodah za en za- detek, vendar so domačini začeli s pressing igro in ta- ko uspeli Ormožane zadr- žati, obenem pa preiti v si- lovit protinapad, kaf pa je za domačine bilo uspešho. saj so tako dosegli dva za- detka in za en zadetek po- vedli (15:14), ko je sodnik Bratkovič odpiskal konec tekme. Ormožani so se borili vso tekmo, vendar priložnosti za strel niso vedeli izkoristiti tako, kot bi to sicer lahko. 2e to kaže usipeh. da so Or- možani takoj v začetku sko- raj podlegli fizično močnej- šemu nasprotniku, ko je ta povedel kar za šest zadet- kov, toda gostje so rezultat izenačili in celo povedli. Si- cer pa ie sodnik Bratkovič delal na terenu tako upad- Ijive napake, da je to opazil celo vsak laik. Kljub vsemu temu na je bila tekma res tovariška in športna, saj do- mačini niso povzročali no- ben.ih 'zpadov Usppšni strelci za Krog so bili Kreft 5. .Tanko Gombo- či 4. Borovič 3. Titan 2 in Heceduš 1: za Ormož pa Stanko Persar 5. ?.nidarič in Polak no 3, Snlek 2 in Han- želič 1. Prihodnjo ned<'ljo se bodo OiTnožani pomerili dn- mn z ekino i'z Griž Še na kratko: Ekipa Veli- ke Nedelje bi preteklo nede- ljo morala odigrati prven- stveno tekmo s Petrovčami v Petrovčah. Ker pa roko- metaši iz neznanega vroka niso dobili prevoza, so osta- li doma in tako izgubili z 10:0. -FK- STRELSTVO Na ptujs.kem strelišču so zaključili tradicionalno je- sensko tekmovanje v stre- ljanju z malokalibrsko pu- ško in pištolo. Zbralo se je 62 strelcev in strelk iz 7 strelskih družin Dtuj.«;ke ob- čine, ki so se pomerili ekip- no in posamezno. Največ u- speha so imeli zopet strelci iz Turnišča, saj so v strelja- nju z MK piiško dosegli ne- kaj zavidlji;i?ih rezultatov. Ekipno: Turnišče I. 1198 kro- gov, Kidričevo 1075 krogov, t irnišče II. 1035 krogov, železničar 1010, Podlehnik 864, Sigma 761, Grad. pod. Drava 717 in Slov. Gorice 686 krogov. Najboljši posamiezniki med člani: Slavko Gole (251). A- dolf Mihelač 246. Ivan Ra- tajc 241, Stanko Pulko 239, Ivan Kosi 231. Marjan Kun- stek 230. Članice: Angela Skok. Tur- nišče 233 krogov. Zinka Ko- si 197 in. Angela Kramber- ger 194 krogov (obe Kidri- čevo). Mladinci: Stanko Rogina, Turnišče 227 krogov. Veli- mir Pražič (.TLA) 187 kro- gov. Stanko Trafela. Pod- lehnik. 163 krogov itd' Mladinke: Zdenka Skok, Turpi.^če, 239 krogov. Mar- jan? Krambereer. Kidričevo, 232 krojrov itd. V streljanju z malokalibr- sko pištolo je bila najuspeš- nejša ekipa .Jože T^cko II., ki ie nastreliala 867 Vrngov. (Tominšek, Ivanovič. Pra- žič, TodorovičV ' Alojz Koželj STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK, 23. sept.emUra PRAVOČASEN NAKUP GNOJIL Ne pozabimo na slabe iz- kušnje iz preteklih let, da gnojil v trgovini zmanjka prav pred pričetkom jesen- ske setve. Če smo gnojenje z umetnimi gnojili za polj- ščine oevojili kot enega od temeljnih in najekonomič- nejših ukrepov, potem mo- ranK) dosledno s tem misliti na njihov nakup. Predvsem* če kupimo gnojila izven se- zone, jiih lahko dobimo po nižjih cenah, to pa zmamjšu- je stroške kmetijskega pri- delovanja. Pozneje se v to- varnah gnojil pojavijo kup- ci velikih količin s svojimi zahtevami, mali porabniki pa ne morejo več računati na pravočasno dobavo gno- jil. Prepričani smo že lahko, da je razen dobrega semena in ustrezne sorte odločilno za velik pridelek tudi gno- jenje z rudninskimi gnojili. Ob letošnji suši so namreč zadovoljivo obrodili samo tisti posevki, ki so jih pri- delovalci dobro pognojili je- seni in dognojili spomladi. Zato naj bo že zdaj naša po- glavitna skrb, da si poleg dobrega semena zagotovimo tudi dovolj rudninskih gno- jil in jih potrosimo na njjve, ki smo jih namenili pšenici, ječmenu in ržii. Pri tem u- poštevajmo seveda, kako smo gnojili prejšnjemu po- sevku. Kjer smo prejšnjemu posevku obilo gnojili s hlev- skim gnojem, trosimo manj fosforovih, kalijevih in du- šičnih gnojil oziroma njiho- vo mešanico. Njivam, ki smo jim dali malo gnoja in gnojil za prejšnji posevek, pognojimo bolj bogato z gnojili. Pšenica nam bo za našo skrb povrnila z obil- nim pridelkom. ML SMRT V VODNJAKU v četrek, 16. septembra, ob 14.15 uri se je pri popravi- lu studenčnega vodovoda smrtno ponesrečil 43-letni Silvo Kovačič iz Gerečje va- si 77 a. Pokojni Kovačič je želel popraviti ventil na vo- dovodni črpalki za hišni vo- dovod pri svojem sosedu An- tonu Sagadinu v Gerečji va- si 78. Ker pri Sagadinovih ni bilo nikogar doma, se je opravila lotil sam. Kovačič je v 14 metrov globok stu- denec spustil lestev, na ka- teri bi naj med popravilom stal. Do spuščene lestve se je nato, tako domnevajo, spustil po vodovodni cevi, ki je bila precej gladka in mu je zato spodrsnilo. Pri tem pa ga je pri sponki približ- no 6 metrov nad vodo obr- nilo tako, da je padel v stu- denec z glavo navzdol in u- daril z njo v 15 centimetrov široki betonski rob in se u- bil. Pozneje so ga sosedje in domači potegnili iz studenca mrtvega. -FK- Padel pri zaviranju V petek, 17. septembra, ob 05.45 se je pripetila pro- metna nesireča na cesti I. re- da v Budini zaradi nepra- vilnega prehitevaoja. Tur- ški državljan Osman Ersoy iz Istambula je vozil osebni avtomobil proti Ptuju. V Budini je prehiteval skupi- no kolesarjev in voznika motornega kolesa Alojza La- zara iz Nadkrižovljana 3 pri Cestici. Ker je vozniku o- sebnega avtomobila napro- ti pripeljal tovornjak, je za- vil tik pred Lazarjem moč- no v desino. Da bi preprečil trčenje, je Lazar močno za- vrl, kar je imelo za posledi- co, da je Lazarjevega sopot- nika Marjana Lazarja vrglo v prednji levi blatnik na- sasproti vozečega tovornja- ka, ki je pred nesrečo usta- vil. Marjana Lazarja so tež- ko poškodovanega prepeljali v ptujsko bolnišnico. Škode je za okrog lOO dinarjev. -FK- Občinska nogometna liga V nedeljo je bilo na igri- Sčih občinske lige precej ne- discipline, tako da bo imela tekmovalna in disciplinska komisija precej dela. saj se ekipe ne zavedajo členov disciplinskega pravilnika ter želijo posamezniki krojiti u- sodo svojega moštva. Doseženi so bili naslednji rezultati: Dornava — Zavrč 4 4 Partizan Ptuj — Rogoz- nica 5-8, Stojnci — Gorišni- c? 8 1. Markovci — Prvenci 2:0 Desitemik — Cirkulane 6:2. Kidričevo — Lovrenc 3:2, Gerečja vas — Skorba 2:3. Hajdina — Majšperk9:0, Videm — Zlatoličje 5:4, Le- sk«3vec — Prepolje 5:7. Tekme so bile prekinjene v Kidričevem in Vidmu, ne- redi pa so biU v Gerečji va- si, Leskovcu in Hajdini, kjer so bili igralci tudi izključe- ni. V nedeljo se prvenstvo nadaljuje in se srečajo: Za- vrč — Carkulane, Prvenci — Destennik, Gorišnica — Markovci, Rogoznica — Stojnci, Domava — Partizan Ptuj, Lovrenc — Prepolje, Zlatoličje — Leskovec, Maj- šj^erk — Videm. Skorba — Hajdina, Kidričevo — Ge- rečja vas. Se enkrat: »Kaj je z elektriko v Apačah?« v 25. številki našega lisU smo na 14. strani objavili sestavek pod naslovom »Kaj je z elektriko v Apačah?« v katerem smo opisali kako gledajo vaščani te vasi na odnos do njih glede elektri- ke. Pred dnevi se je ponov- no oglasil pri meni predsed- nik KO SZDL Lovrenc na Dravskem polju ter prosil, da ponovno poročamo o tem problemu, ki je nastal! De- jal je takole: 2e dan pred objavo tistega sestavka v 25. številki Tednika so prišli od Elektra Maribor DE Ptuj ter pričeli z deli na trans- formatorju v Apačah. Va- ščani so smatrali, da je konč- no le rešitev problema z e- lektriko v teku in, da se jim obetajo boljši časi. Toda ce- lotna zadeva se je ponovno zapletla, tako da vaščani zo- pet še naprej tarnajo ob televizorjih in ostalih apa- ratih, ker takega toka, kot bi bilo treba spet ni. Zato nam je predsednik KO SZDL Maks Tominc dejal: Dva meseca je že minilo od tega, kar nam je v našem kraju Elektro Maribor — delovna enota Ptuj napeljala vodni- ke in uredila montažo nove- ga transformatorja. To pa je bilo zaenkrat tudi vse! Ko je namreč trebalo vodnike, kateri so na novo napeljani, priklopit, pa so ponovno od- šli z izgovorom, (v kolikor to seveda drži), da nekdo v vasi Apače ni hotel podreti nekaterih dreves, ki so edi- no le za drva in ničesar dru- gega. In prav zato želi on v imenu vseh vaščanov in od- bora SZDL, da bi jim Elek- tro Maribor — delovna eno- ta Ptuj odgovorila na vpra- šanje, kje je dejanski vzrok, da ta dela niso bila konča- na. Zaradi tega je v vasi spet prišlo do neprijetnih scen in obtožb, saj eni obtožujejo svojega sovaščana, ki — ni hotem monterjem iz obrata elektro Ptuj ugoditi, da bi svoje delo lahko v redu opravili in tako končno reši- li ta pereč problem v tej va- si, medtem ko druga stran še vedno obtožuje Elektro Maribor — enoto Ptuj, da ni opravila del kot bi morala, istočasino pa na vse načine in od vseh strani pritiskajo na odbor SZDL Lovrenc, da ukrene vse potrebno, da bi vas končno le prišla do toli- ko pričakovane elektrike o- ziroma močnega toka in kot to imajo tudi v drugih va- seh okrog njih. Želijo nam- reč, da bi po tolikem času le že enkrat bil rešen ta pereč problem, da bi lahko v miru gledali TV program ter po- slušali radio. 7xiaj to ni mo- goče, čeprav morajo plače- vati isto naročnino kot tisti, ki imajo tok v redu in lahko nemoteno gledajo TV pro- gram za kar so oni — ne po svoji krivdi oškodovani. Ob koncu mi je tovariš pred- sednik KO SZDL Lovrenc, Maks Tominc dejal še: Mi nikakor ne želimo valiti vse odgovornosti in krivde na E- lektro Maribor — delovno enoto Ptuj in na njiihove monterje, vendar želimo, da nam odgovorni v delovni e- noti Ptuj sporočijo, oziro- ma ob jasni jo kdo je pravi krivec za tako stanje, da še vedno ni priklopa na novi transformator, od katerega so vaščani toliko pričakovali. Ce je res, da je vmes eden njihovih vaščanov, bodo iste- ga seveda na primeren in zakonit način kaznovali. Va- ščani ne morejo dovoliti, da bi jim lahko nekdo toliko časa oviral dobavo dobre lektrike. In ob koncu te polemike naš komentar: Vsekakor smatramo, da je resnično najbolje in najbolj prav, da prizadetim vaščanom na vse odgovori Elektro Maribor — delovna enota Ptuj, da ne bo več krivih namigovanj ter obtožb. Smatramo namreč, če so vaščani resnično toliko plačali ter žrtvovali za novi transformator iti vložili tudi prostovoljne ure, da so pov- sem upravičeni, da izvejo pravo resnico in. da se konč- no ta problem spravi n dnevnega reda v obojestiran- sko korL-st! M. P. Pravočasno obiranje sadja Naša konkurenca doma Ln na tujem v kakovosti in ce- nah sadja narekuje, da se usmerimo na sodobnejše in gospodarnejše pridelovanje, posebno pa na pripravo in prodajo pridelka. Izkazalo se je, da smo premalo pro- žni in premalo načrtno skr- bimo, da bi obvladali tudi s temi ukrepi razmere v trgovini s sadjem. Obiranje sadja je eno iz- med najpomembnejših opra- vil v sadovnjaku. Zaman bodo skrbi, vložena sred- stva in ves trud, če ne bo- mo zinali sadija pravočasno obrati in ga čimprej shra- nili oziroma posredovati u- porabniku. V katerem času bomo sadje obirali, je od- visno predvsem od tega, v kakšne namene ga bomo uporabljali. Kadar obiramo sadje, ki ga mislimo proda- ti, mora biti toliko zrelo, da lahko prenese prevoz brez kakršnihkoli znamenj zuna- njih ali notranjih poškodb. Posebno pomembno je, da trgamo hruške še pred dre- ve.s,no zrelostjo. Drevesna zrelost nastopi takrat, ko se skoraj povsem razvije delil- no tkivo, ki loči pecelj od rodnega lesa. Ce nam sadež prezori, zgubi svežino, aro- mo in čvrstost ter postane moknat im mehek. Pri obi- ranju zimsikih sort jabolk je bilo nekoč zmotno mnenje, ko so se držali pravila, da jih je treba pustiti čim da- lje na drevesu. Nekatere sorte so zato trgali že pre- več zrele. Ne samo to, da je sadje izgubilo sveži.no in a- romo, bilo je tudi podvrže- no različnim skladiščnim na- pakam in bolezinim. Jesen- ske sorte sadja trgamo ta- krat, ko začne zelena osnov- na barva prehajati v rume- no in se daijo jabolka odtr- gati, ne da bi se pri .tem lo- mil rodni les. Vsaka sadna vrsta in sorta pa ima svoje značilnosti in zato tudi zjna- menja zrelosti niso povsod enaka. Znamenja, ki so za ene sadne vrste in sorte značilna, lahko pri ugotav- ljanju zrelosti drugih po- vsem odpovedo. Zrelost sa- dja ugotaivlja^io tudi po čvr- stosti mesa, in sicer s pen- trometrom. To je naprava, s katero se meri odpor mesa, ko vanj zabodemo iglo. Po- nekod so pa dobri pripo- močki za ugotavljanje zrelo- sti tudi barvne le.Sitvice. Važno je tudi upoštevati pravi čas obiiranja in da pač določeno sadno vrsto obe- remo v pravem času kar najhitreje. Upoštevanje na- potkov za pravilno zastav- ljeno obiranje in spravilo sadja omogoča zmanjševa- nje stroškov in očuvanje ka- kovosti pridelka, s tem tudi večji dohodek. ML Zakonska polovica pride pozno ponoči domov. Žena ga sprejme: »Kaj? In ti s.i upaš takole stopiti pred moje oči?« Mož zmiga z rameni: »Se- veda, se boš vsaj spet lahko prepričala, kako pogumnega moža imaš!« ^pfiPNIK — ČETRTEK, 23. septembra 1971 STRAN 11 PRVIČ V ŠOLI Malo je življenjskih do- godkov, ki za človeka pome- nijo tolikšno spremembo jjot začetek osnovrošolskega pouka. Različni dogodki v poznejšem življenju so ve- like spremembe, a jih od- rasli doživljajo šele takrat, ](G že imajo izkušnje. Toda ){0 otrok prične hoditi v šo- jo, nastane zanj nekaj pov- sem novega in pride v čisto novo, doslej tuje okolje. 2anj nastanejo okoliščine, feakršnih še ni bilo. To so zelo drastične spremerobe. Dokler je otrok v družini, je nekakšno središče, okrog katerega se sučejo vsj do- godki. Navajen je, da star- ši in okolica pozorno poslu- šajo vse, kar reče. Otrok ve, da bodo njegove besede naj- večkrat tudi upoštevali, skratka — počuti se pomencr bnega. Prepričan je, da b. tako tudi v bodoče. S pjiho- dom v šolo otrok včasih bo- leče občuti, da v bodoče ne bo več tako. Naenkrat so ob njem drugi otroci, ki bi ra- di prav tisto kot on. Morda mu bodo ti otroci to doka- zali z udarci, zasmehova- njem, omalovaževanjem. Za otroka se nenadoma prične ostra borba za prostor v sku- pini, kjer nima zaščite in kjer ni staršev. Novo okolje vsiljuje nove vrednote in principe in otrok mora vse to sprejeti, če bi rad ostal v skupini kot njen enakopra- ven član. Včasih so ta nova gledanja ali sistem vrednot drugačni od tistih doma, za- to je otrok zmeden. Tudi u- čiteljica je rekla kaj, kar se mu zdi drugače, kot je va- jen. Kaj zdaj? Komu verjeti: staršem, učiteljici ali tova- rišem v razredu? Ko se prične šolanje, dobi otrok nenadoma vrsto dolž- nosti in obveznosti. Zgodaj mora vstati in priti točno v šolo. Doma se mora .naučiti tisto, kar je ukazala učite- ljica, to pa otroka ovira, da bi se vključil v igro na dvo- rišču. Nič ne pomaga jok med drugimi otroki. Vedno bodo takšni, kj se bodo bo- lje učili in bolje delali do- mače naloge. Otrok mora do- jeti, da so eni ljudje vešči tej stvari, drugi spet drugi. Jasno mu mora postati, da sleherni človek doživlja po- raze. Otrok se mora naučiti novih pravil, kot so pozdrav- ljanje učiteljev, vstajanje, kadar odgovarja na vpraša- nja, čakanje, dokler ne dobi dovoljenja, da sme govori- ti, miren odihod iz razreda in podobno. Za otroka so to res- ne dolžnosti, ki terjajo dolo- čeno telesno in duševno zre- lost. NEVSAKDANJA ZANIMIVOST Franc Matulj iz Stoperc se tudi letos ni izneveril tra- diciji. Priredil je svoj »show«, s katerim gi Je pri- dobil že veliko občudoval- cev. Vnet čebelar je, da pa je tudi dober poznavalec najbolj marljivega rodu prav gotovo prdča tudi naša sli- ka. Njegovo telo je pokrito s tisoč čebelami, M so obdale matico, le-to pa je malo pre- je vzel iz panja. Takšno igro si lah*ko pri- vošči samo mojster. Tudi drugi se ukvarjajo s podob- ndmi rečmi, vendar s i>omoč- jo najrazličnejših- zaščitnih sredstev. Iz čebeljega zaroda si je Franc naredil celo bra- do, tako da je mnogiim g'le- dalcem pohajala sapa. Vse- ga skupaj je imel na sebi o- koli 4 kilograme čebel, ko- likšna nevarnost je to, pa si lahko samo predstavljamo. Pa ne, da bi pomislili, da ga nobena ne piči. Po končani predstavi je imel v telesu več kot stio žel, vendar mu to ne povzroča nobenih pre- glavic Ko se je otresel svojih »spremljevalk« je povedali, da se z njimd vedno rad mal- ce poigra, da pa so mu ne- koč zasadile sikoraj 250 žel, vendar je tudi takrat doka- zal svojo sposobnost. Gledal- ci so odihajali na domove, mnogi izmed njih pa so na lastni koži čutili, da se s če- belami lahko poigrajo le ne- kateri; najbolj pogumni in odporni — taki kot je Franc Matulj. Te mode dekleta prav goto vo ne bodo posnemale ... Trgovsko podjetje »Povrtnina« Maribor, Tržaška 111, objavilo a prosti delovmi mesti TRGOVSKEGA POSLOVODJE — POŠLOVODKI- NJE TRGOVSKEGA POMOČNIKA — POMOČNICE za poslovalnico v Podflehniku. Pogoj: 1. trgovski poslovodja ali pomočnik z večletno prak,so, 2. trgovski pomočnik. Delo za nedoločen čas. Pismene poitudbe pošljite na tajništvo podjetja Maribor. Tržaška 111, najka- sneje do 1. oktobra 1971. Trgovsko podjetje »Povrtnina« iVIaribor TEDNIK, vaš list PRVIČ V GORAH Bilo je letos, konec avgu- sta. Avtobus je oeljail proti Kamniku, lepem mestecu pod Kamniškimi planinami. Prvikrat sem se peljala v to smer, svoji davni želji na- proti. V -planine! Iz Kamnika je peljal avtobus še naprej do Stranj in nato po kanjo- nu proti Kamniški Bistrici. Končna postaja je bila pod žičnico, ki vozi čez dan vsa- ko uro na Veliko planino. Objel me je oster, svež pla- ninski zrak. Potok Kamni- ška Bistrica je mlečnobel br- zel po strugi, gore so zatira- le pogled. V Ljubljani je bi- lo vroče in sončno, tu pa mi je bilo kar hladno, čeprav je bilo precej izletnikov, ki so imeli — posebno ženske — lahke svilene obleke brez rokavov. V kabini, ki je vo- zila na Veliko planino, še ni bilo hladno, ker smo se sti- skali kot v škatlici, polnivži- galic. Toda ko smo sedli na sedežnico, so mnogi lahko- miselni izletniki trepetali od mraza. Jaz sem imela oble- čeno jopico in vetrovko, pa mi še ni bilo toplo. Stiska- la sem roke v žepih, kjer sem našla zimske rokavice, ki so ostale tu še od zime. Kako prav so mi prišle! Go- ste megle so se valile po hri- bih, začelo je rahlo pršiti. Še preden smo stopili s se- dežev, je pričelo rnočno de- ževati. Tako so me sprejele Kamniške planine. Seveda ni nikjer zapisa- no, da bi moralo ravno son- ce sijati, ko bi se jaz pojavi- la v planinah. Deževalo je kot za stavo. Se sreča, da je bila naša planinska koča »Kočna« blizu. Ce rečena »naša«, ne smete tega vzeti dobesedno, kot sem jaz, ko sem bila na morju pred le- ti. »Poglej,« je rekla mama, »tista ladja je pa naša.« Ko sem videla, da vstopajo na »našo« ladjo tudi drugi ljud- je, sem rekla mami veliko- dušno: »Kajne, mami, saj se lahko tudi drugi peljejo na naši ladji?« Ko smo prišli v kočo, sva se z mamo najprej preoble- kli v suho obleko. Mama je takoj začela z gospodinjski- mi deli, brat je nasekal dr- va in tršice, mene pa sta na- gnala, ko je dež malo pone- hal, po mleko. Saj ste gotovo že brali pravljico o hiidobni mačehi, ki je pastorko na- gnala sredi zime po jagode za svojo hčerko. Prav tako sem se počutila jaz, ko naj bi v gosti megli, v neznanem planinskem svetu, med sa- mimi skalama, šla iskat mle- ko. »Ali naj skale pomol- zem?« sem jezno vprašala mamo in brata. »Tu, na Ve- liki planini,« je rekla mama odločno, »so krave. In kier so krave, je tudi mleko. Glej, da se ne izgubiš!« md je še zci- bičala. »goste megle so v hri- bih nevarne. Sicer si pa do- volj velika. In hitro pridi!« Brat mi je z okna še za- klical, v katero smer naj grem, potem pa sem se zna- šla sama, v megli, med ska- lami, v neznanem svetu. Ne- kaj časa sem hodila, ko sem zagledala nekaj črnega. Bil je smerokaz, ki je imel vse mogoče puščice. Kočna, 2 uri, Grintavec, 5 ur itd., itd- V vse smeri je kazal kaži- pot, samo do krav in do mleka ne. Zazdelo se mi je, da slišim_ iz megle nekakšen »muuu« in ubrala sem jo po srednji poti, ki je vedno naj- boljša. Hitreje sem stopila in vedno razločneje slišala »muuu«. Vsa srečna sem ste- kla v smer. kjer sem zasliša- la ta premili kravji glas, in skoraj padla v poln škaf mleka, ko sem se zaletela v vrata planšarske koče. Doma, se pravi v »naši« koči, pa sta se mama in brat že bridko kesala, da sta me spodila siiroto nebogljeno v tuji svet. Oba sta se že pri- pravljala, da me gresta iskati ko sem se izvila iz megle z mlekom v roki oz. kangli in se zmagoslavno pojavila pred kočo. Cisto privoščila sem jima malo strahu, saj sem se ga tudi s*ama naužila. V koči je bilo že prijetno toplo. Mama je medtem že pospravila kramarijo, ki smo jo prinesli s seboj. Skuhala je sladko planinsko rhleko, v štedilniku je prijetno gorelo, imeli smo prižgano svečo za razsvetljavo in jaz sem na pogradu v trenutku zaspa- la. Zjutraj so me zbudile ov- čke, ki so se prdšle pasit pred našo kočo, sijal je lep dan> V planinah, prvič v plani- nah! Vesna Vreš Slovenska Bistrica Rdeči križ Slovenije vas vabi na odvzem krvi Za kritje vseh potreb po krvi je potrebno, da pride let- no na odvzem krvi 70.000 ljudi, in sicer vsak od-v^zemni 6aa 200 ljudi. Zato pričakuje organizacija Rdečega križa, da se bodo na odvzem krvi odzvali vsi zdravi občani. Da bi si prebivalci občin, kjer je redna krvodajalska akcija, lah- ko pravočai-no rezervirali čas. objavljamo program rednih krvodajalskih akcij za mesec oktober 1971. Ker samo kri nadomesti kri, je razumljivo, da sa jo z darovanjem zagotovimo tudi sebi in svojim najbližjim, če bi jo potrebovali. Rdeči križ vljudno prosi prebivalce spodaj navedenega kraja, da se čimiprej javdjo občinsikejrku odboi-u Rd<>čega križa in mu siporočijo. kateri dan želiio oriti na odivzena krvi. S)oven,ska Bistrica, 12., 13. oktober 1971. 12 5TRAN TEDNIK — ČETRTEK. 23. septembra 1975 OSAMLJEI»IA jElVIOBOSfm POSTAJ,^ Marsikdo se ustavlja ob tablj, ki označuje avtobusno postajo blizu Bernatove do- mačije v Pavlovcih, vendar čaka zaman. Mimo pelje pr- vi avtobus, nato drugi, tret- ji, četrti . . , toda nobeden ne ustavi Čakajoči zabrun- da nekaj v l:>rado, zamahne z roko in jo mahne peš proti Ormožu. Tabla za avtobusno posta- jo je bila postavljena pred dobrim letom. Postavilo pa jo je Avtobusno podjetje Ma- ribor. Toda zakaj na tej av- tobusni postaji stojijo samo nekateri avtobusi, ne pa vsi? Avtobusi Izletnika Celje. Ljubljana-transporta in pa Kranjske Creine .sploh ne u- stavljajo, prav tako pa tudi ne nekateri avtobusi AP Ma- ribor Vsekakor ni v redu, da na avtobusni postaji u- stavljajo samo nekateri av- tobusi. Tako se ie lahko tudi to pripetilo: Iz Ljutomera seje peljala z ljubljanskim avto- busom priletna ženica in pri omenjeni avtobusni tabli že- lela i^s'.opiti. Ko je šoferju to povedala, jo je zavrnil -J besedami: »Ja, gospa, tu pa ne stoji- mo!« »Toda kako vendar naj pridem domov?« »To me prav nič ne briga, samo tukaj ne bom ustavil.« 2enica je sedla na bližnji sedež in se odpeljala proti Ormožu, V Ormožu, ji je sprevodnik, simpatiče^a mlad mož. preden je izstopila, de- jal: »Gospa, morate doplačati tri kovače!« »Zakaj vend:ir?« je vpra- šala ženica. »Nimam toliko denarja, da bi ga lahko kar takole razmetavala.« »Ja. gospa, karto ste nla- čali dc Pavlovec, peljali sle se pa uo Ormoža.« »Kdo pa bo plačal gospe to. da bo morala iz Ormoža domov peš?« sem se vpletel v. pogovor. Sprevodnik me je jezno pogledal in dejal: »Vi pa ni- mate kaj pri tem. Jaz se po- j/ovarjam z gospo, ne pa z vami« Mesto ženice sem nlačal tri kovače, nakar je ženica izstopila, jaz pa tudi. Take in podobne nevljudnosti se dogajajo skoraj vsakodnev- no na tej relaciji. Kdaj in kdo bo uredil, da se to ne bi dogajalo več? F Kelemina SZDL želi čim več predlogov (Nadaljevanje z 2. strani) ne pravice kot ostali delov- ni ljudje. Z novim zakonom bodo prišle tudi nove obreme- nitve. Kaj mislite o tem? Ne bo to za naše kmete pre- veliko breme? Ali ne bo pri- šlo do takšnih zaostritev kot pri zakonu o zdravstvenem zavarovanju? Znano je, da kmetje odklanjajo plačila za svoje zdravstveno zavarova- nje, ker so previsoka? Pri obremenitvi kmetij- stva naj se v večji meri u- pošteva minulo delo; soli- darno pa naj prispevajo tudi tisti, ki imajo že nadpopre- čen standard. V drugih po- klicih je mnogo delavcev, ki jih je zredila kmečka zemlja, pa tudi industrija in trgovi- na se že 25 let napajata iz kmetijstva. Mislimo, da je prav, da naši kmetje to na zborovanju povedo ter pred- lagajo postopno uveljavlja- nje popolnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, ki je tudi nakazan v izhodiščih dolgoročnega družbenega razvoja Sloveni- je, k Vsako Človeško bitje je (Nadaljevanje s 5. strani) Olje pa je kljub navedenemu odločno premalo Dinarjem, natečenim po odloku, bo treba dodati še dinar, zbran kot proračunski prispevek, samoprispevek in prispevek delovnih organi- zaci.j. Zdi se, da smo pred- vsem pri krajevnih skupno- stih veliko bolj odprtih rok, če gre za cesto, pokopališče ali komunalno ureditev kot pa v primeru gradnje ali u- rejanja prostorov za vrtec, šolo aH otroško igrišče. Kra- jevne skupnosti niso imele v svojih programih teh vpra- šanj, čeprav je vzgoja in izo- braževanje otrok perspektiv- na naložba v naše gospodar- stvo. V delovnih organizaci- jah, v krajevni skupnosti in med občani na sploh, bi mo- rali razvijati pozitiven od- bogastvo ... nos do otrokovih potreb. Po- dročje vzgoje in Izobraževa nja mora postati sestavni del komunalne politike in inte- gralni del programa vsake delovne organizacije ali dru- žbenopolitične skupnosti. , Pri predšolski vzgoji je pomemben zlasti optimizem, ki pomeni zaupati v otro- ka in njegovo prihodnost, za- upati v bo.gastyo vsakega človeškega bitja, ki ga, ve- lja odkriti in razvijati,, omo- gočiti mlademu človeškemu bitju polno in intenzivno doživljanje mladosti, ne pre- hitevati razvoja,! ampak iska- ti ravnotežje med željami in' potrebami otrok, ter jih va- rovati včasih prav nadležne- ga pritiska sveta odraslih. Iz gradiva za razpravo o otroškem varstvu SO Or- mož, jr Občutno povečana družbena pomoČ (Nadaljevanje s 3. strani) da naj bi iz teh sredstev gra- dili stanovanja za osebe z mžjimi osebnimi dohodki, mlade družine in ostarele ljudi. Možno bi bilo tudi primer- jan ic namenskega varčeva- nja za stanovanja S tem bi uvedli stimulirano namen- sko varčevanje, kar bi lah- ko privedlo do večjega za- nimanja za varčevanje. Vprašanje pa je. če bodo vzajemni skladi finančno sposobni to obliko uvesti ta- koj?! Prtgoje. pod katerimi bodo posamezniki upravičeni do družbene pomoči v kateriko- li obliki, bodo določile ob- činske skupščine, operativno oa bo delo vodil organ ob- činskega vzajemnega stano- vanjskega .sklada Ostaja pa še veliko odprto vprašanie: kolikšen del sred- stev stanovanjskega pri- sr>evka bi kazalo zajeti za družbeno solidarnostno po- moč in katera .^rcdsitva bi namenili temu skladu? . -d CENE V PTUJSKI POVRTNINI Krompir 1, čebula 2,40, rdeča pesa 3, solata 7, ohrovt 4,50, zelje 2,40, fižol 6,50, česen 8. kislo zelje 3,50, jabolka 3, hru- ške 4,50, grozdje od 4 do 5, ba- nane 6,40, limone 7,80, p.šenica 2, koruza 2, ječmenova kaša 3,90, jajčka 0,80, breskve 5, pa- radižnik 4, paprika 4 do 4,50, kumarice 3 in stročni fižol 4,50. Obenem smo v po.3lovalnici mariborske Povrlnine v tPuju izvedeli, da imajo na zalogi vsa semena cvetlic za vrtičkarje, med njimi holadnska semena tulipanov v najrazličnejših barvnih niansah, holandska se- mena hijacint, krokusov, nar- cis in tako dalje, Proti koncu tega meseca bodo dobili še se- mena in sadike vrtnic najraz- ličnejših barv. Vrtičkarjem to- rej sporočamo, da so v ptujski Povrtnini zanje kar dobro po- skrbeli. Ker med prebivalstvom vla- da veliko zanimanje za stiskal- no grozdje, naj povemo, da bo grozdja za stiskanje na pretek v ptujski Povrtnini nekje okrog 25. septembra. Cene te- ga grozdja še natanko niso do- ločili, neuradno pa smo izvede- li, da se bo sukala od 2 din do 2 dinarja 20 par za kg. Ce želite kupiti to grozdje za sti- skanje, se pravočasno oglasite v ptujski Povrtnini. -FK- LABODJI SPEV LABODOM V nekaterih evropskih dr- žavah, predvsem pa v Za- hodni Nemčiji, Švedski in Angliji, so postali labodi v javnih parkil? pravi javni problem. Preveč jih je in so predvsem v parkih z narav- nimi ali pa z umetnimi je- zeri postali prava nadloga. Izračunali so, da pojedo tri- je odrasli labodi v enem dnevu toliko trave, kot eno govedo. Poleg tega uničijo v ribnikih in okrasnih jeze- rih vse ribe. Priznanji Bistričanoma V Mariboru je bila skup- ščina Judo zveze Slovenije, katere so se udeležili tudi zaistoipiniki bistriškega Impo- la in ptujske Drave. Udele- ženci go dali posebno pri- znamje Stanku Topolčniku, najbolj šemu slovenskemu judoistu ter njegovemu tre- nerju Francu Pliberšku. ki je že nekaj let med najbolj- šimi slovenskimi učitelji Ju- da. Veliko so govoi-ili tudi o pomoči manjšim klubom. me;d katerimi je tudi Drava. ki preživlja težke ča,se večji problem predr,tavj^ jo dragi rekviziti ;n Pomai,i kanje trenerjev. Kljub i^ je število klubov v Slove^iJ zelo n.ara.5>Lo in jih je .^J! že 32. Judoiati so skleinili.j! se bodo bolje po^vezaij štabi teritorialnih enot, 5, drug drugemu lahko veli^ pomagajo. Za predsednik«T so DCnijv no izvolili Dušana Kolnik; sekretarsko mesto pa , spet zaupali tren6^1 u 1^5^, i a. Francu Pliberšku. Uspeh košarkarjev Partizana Košarkarji bistriškega Partizana so v nedeljo za- beležili še eno zmago. V II. republiški ligi so premaga- li Laško 80:56 in so tako spet na vrhu lestvice. Uspe- hi v letošnji sezoni so toli ko bolj pomembni, ker s mladi Bistrič.an! sipet cr- puščeni sami seb'. saj so ji stali brez trenef'a . . . nogometašev Osankarice in Opekarja V tekmovanju celjske no- gometne podzveze. kjer na- stopajo nogometniši bistriške Osankarice, so igrali že tret- je kolo. V orvem so Bistri- čani v gosteh izgubili z Bre- žicami 0:3, v druaem kolu :2rali doma 2:2 s Celulozar- jem. v nedeljo pa so v Ro- gatcu presenetili in si pri- borili mlnimalno»zmago z re- zultatom 1:0. Se boli usne?r.o so star- tali nogometaši pragerskes; Opekarja, ki tekmujejo; mariborski nodzvezi. V o- vem kolu so doma prem;, gali Rače 5:2. v nedeljo p; so gostovali v Svečini in w dili proti Mejniku kar 3:| Zal so domačini poskrbelii: pretep, kajti niso se mog'. sprijazniti z dogodki na igr- šču, in sodmik je tekimo pre kinil, tako da bo svoje dala še tekmovalna komisi- ja. . . . ter odbojkarjev Polskave Ze tretjič zapored pa so uspeli tudi odbojkarji Pol- skave. Doma sO se pomerili 7. Ljutomerom ;n zmagali 3:2. Srečanje so o-ričeli od- lično in povedli 2:0. Gostje pa so kasneje izenačili in potreben je bil še peti set, ki se je končal v korist d«- mačinov. Po tem uspehu 3« Polskavčani najbolj resni kandidati za osvojitev prve- ga mesta v II. republiški li- gi. ZLATOPOROČENCA IGNAC IN BARBARA FRAS IZ DESTERNIKA V matični dvorani v Ptuju je bila 18. sept. 1971 dopoldn zlatoporočna slovesnost za 50 let poročeni par Ignaca Frasa 7. 1897) in Barbaro roj. Arnuš (1. 12.' 1901). Zlatoporočenca sedaj živita na svoji kmetiji na Desternik 54. Jubilanta sta se poročila 25. 9. 1921. Tokrat sta ]ima bil priči Cvetko Furman in Janez Buger v polni dvorani sorodnikov in znancev sta izročila jubi lantoma odbornik SO Ptuj Franc Tomanič in matičarka Id Planine šopek in poročno darilo, obenem pa sla jima želela tu di v bodoče zdravja in zadovoljstva, kakor tudi vsi ostali Tekst in posnetek: Petra Langerhol gpNiK — ČETRTEK, 23. septembra 1971 STRAN 13 popevka Vesele eseni *71 25. septembra bo v dvo- jni B mariborskega sejmi- fa zabavnoglasbena prire- jitev Popevka vesele Jeseni J Organizator prireditve je ^vod Stadion. jjamen prireditve je pope- [riti slovensko zabavno ;Iasbo. 'prva tovrstna prireditev je ,ila v Mariboru leta 1962. [nien.ovala se je Katedra, Driredijli pa so jo mariborski študentje. _ Naslednja prire- ditev je bila leta 1965 in se je že imenovala Vesela je- jen. tretja pa kar štiri leta isiem, torej leta 1969. Zavod Stadion je bil prvič organizator Popevke Vesele ies€oi lani, ko je ta kljub mnogim težavam neverjetno uspela. Zmagoviti popevki Stajer'c in Ključ sveta (za }be je napisal glasbo Berti Rogošek. za naslednjo pa be- sedilo Vladimir Gajšek) ter nekatere popevke kot Ta vražji telefon, Dala si mi vse. Povsod je moj dom. Do- bri pajdaši in Oči. ki srcu so la.pale, so še sedaj zelo priljubljene med slovenskim občinstvom. [ Zavod Stadion je tudi le- |tos prireditelj Popevke Vese- le jeseni, ki je peta po vrsti. Na razpis je prišlo 55 po- pevk, od katerih je žirija iz- brala 16 najboljših. Od vsakega avtorja sta bi- le lahko sprejeti le dve po- pevki. Ker so med izbranimi (in tudi prispelimi) skladba- mi le tri z narečnim besedi- lom (Mi smo mi, Prlek, Se en gvažek), so bili organiza; torji pri mora ni spremeniti prvotni koncept prireditve, tako da ta sedaj ne bo delje- na. Vrstni red popevk bo do- ločen z žrebom, po^pevke pa se bodo potegovale za na- slednje nagrade: 1. Nagrade strokovne ko- misije: v višini 2000 din v višini 1500 din v višini 1000 din 2. Nagrade publike: v višini 2000 dm v višini 1500 din v višini 100 din 3. Nagrada za. najbolj iz- virno popevko v enem iz- med slovenskih narečij: v višini 2000 din 4. Nagrada za najboljši a- ranžman: v višini 800 din 5. Nagrada za najboljši tekst: v višini 800 din Zlati klopotcc podeljuje prireditelj najboljši popevki festivala. Na Popevki Vesele jeseni 71 naj bi predvidoma peli: Irena Kohcnt, Alenka Pinte- rič. Elvira Stelcl, Marjetka Falk, Doca Rajkovič, Ditka Haberl, Lado Leskovar, Bor Gostiša, Andrej Grabar, Ed- vin Flisar, Alfi Nipič, To- maž Domicelj, Charlie Ar- har, Jože Koblerin Slavija 5. Pevce bodo spremljali Mla- di levi, okrepljenimi z goda- listi iz opere SNG Manbor. Letošnjo prireditev bo po- leg radia Maribor neposred- no prenašala tudi RTV Ljub- ljana, kar je za organizator- je kot prireditev največje priznanje. OTROK V AVTU Sedem-, osem-, ali več mesečnega otroka vozite v košarici, ki jo pritrdite na zadnji sedež in obložite z blazinami. Ce opravlja vozi- lo vaš mož in če vožnja A oredolga, vzemite raje otro- ka na krilo in sedite na zad- nji sedež. V primeru trčenja aili naglega zaviranja boste tako mnogo varnejši. Tudi starejšega otroka ne Posajajte na .sprednji sedež. Ce Pa je to že neizogibno, f^ajprej preverite, če so vra- ta dobro zaklenjena; vozite Počasi in skrajno previdno. Med vožnjo ne bodite raz- treseni in prisluhnite otro- l^ovim željam. Ce je potreb- "9- vozilo večkrat ustavite, ^ikar ne pustite otroka ska- '^ati po avtomobilu in ne po- zabite, da je kroženje zra- '^a različno na prednjih in zadnjih sedežih. h, slesar Izza maske Scanlon se je prebudil z mislimi v ogledalu. S poste- lje je vrgel od kave umaza- no pregrinjalo, vstal in se pretegnil. Potem se je pri- bližal zamegljenemu, poče- nemu ogledalu, ki je viselo v kotu sobe. Bilo je mračno, zato je pri- žgal luč. Bela svetloba je napolnila umazano sobo. Scanlcn je spet stopil Ic o- gledalu in se pogledal vanj. Vtis je bil močan. Poraščen z gosto brado, je bil kot ne- kakšno dlakavo strašilo. Ce bi ga kdorkoli videl takega, ne bi mogel niti pomisliti, da je to človek, ki ga v An- gliji najbolj iščejo, morivec in ropar banke, ki ga išče ves policijski aparat. Njegovo sliko so pokazali na televizijskih zaslonih, Scotland Yard je njegovo sli- ko poslal redakcijam, ki so jih objavljale na naslovnih straneh listov z milijonskimi nakladami, njegova slika je bila tudi obešena na vidnem mestu na vsaki policijski po- staji. Vsakdo v tej državi je vedel, kakšen je Scanlon in vsi so ga iskali. Scanlon je v tej sobi ži- vel kot preganjana zver v jami. Želel si je svežega zra- ka, toplih jedi, rad bi se sko- pal, še posebno pa obril. Svoj obraz je opazoval v o- gledalu in proučeval napre- dek, ki ga je dosegel s tem, da se ni bril. Imel je polne brke, obraz pa porasel z go- sto brado. To je bil rezultat mesec dni dolgega in potr- pežljivega čakanja. Z brado je bilo lahko, brki so bili bolj problematični. Se nikoli prej jih ni nosil in prve dni so mu nagajali. Zdaj so se lepo ulegli in mu povsem spremenili videz. To si je tudi iz vsega srca že- lel. »Niti mati me ne bi spo- znala,« si je Scanlon rekel zadovoljno, ko je skrbno o- pazoval svojo podobo v po- čenem ogledalu. »Zdaj lahko zagotovo zapustim to pod- ganje gnezdo.« Vzel je ostre škarje in pričel skrbno oblikovati svo- jo brado in brke. Pri tem se je trudil, da bi svoj pravi obraz čim bolje skril za to razmršeno masko. Skrbno je oblikoval brke in brado. Vsak urez škarij je dolgo preizkušeno ocenjeval. To je bil pravzaprav nje- gov potni list za svobodo, saj bo le tako lahko zapustil to izbo in si poiskal varnej- še mesto, kjer ga policija ne bo mogla najti. V glavi je imel že točno pripravljen načrt. Najprej se bo podal v Irsko, od tam pa bo kot ,bradati morski volk' že na- šel kako ladjo, namenjeno v Južno Ameriko. Umil se je in oblekel. Novi Scanlon je bil videti bolje oblečen kot tisti stari. Gosta brada in brki so mu dajali dostojanstven videz. Še en- krat je vse skrbno pregle- dal, potem pa je stopil k o- gledalu in mu z nasmehom poslal poljub: »Na svidenje, stari, dobri prijatelj!« Počasi je odklenil vrata in stopil po stopnicah. V obraz mu je udaril val svežega zraka in prijalo mu je kot kapljica viskija. Do- slej tega občutka še nd po- znal. Sonce se je. že pojavilo nad strehami hiš. Življenje je vdrlo na ulice. Nedaleč, na nekem trgu, se je igrala skupina fantičev. Eden od njih ga je radovedno opazo- val. Scanlon se mu je na- smehnil. To je bil sedaj pov- sem drug človek. Scgnlona roparja in ubijalca je zame- njal bogat gentleman dosto- janstvenega videza. In ču- den občutek sreče in samo- zaupanja ga je ponesel po ulici. Ko se je na prvem vogalu približal policijski postaji, je Scanlon zadržal kojak. Srce mu je pričelo hitreje utri- pati, ko je zagledal policaja, stoječega pred poslopjem. Toda takoj se je umiril in o- pogumil. Ničesar ni bilo, kar bi ga lahko skrbelo. V očeh se mu je pojavila slika iz ogledala in nasmeh je pre- letel njegov obraz. Scanlon je svojo pot mi- mo policaja, ki ga je opazo- val, mirno nadaljeval. To- da... »Hej, počakajte za trenu- tek!« ga je dosegel glas za njim. Obrnil se je in spet zagle- dal policaja. To je bil zanj prvi udarec, njegovih kora- kov za seboj ni niti slišal. »Aretirani ste!« je dejal policaj. Njegova roka je trd- no držala Scanlonovo ramo. »Zakaj?« ga je vprašal s hladnim in zbranim glasom »Brez dvoma, vi ste Scan- lon.« Brez upiranja se je s po- licajem podal na postajo. v glavi se mu je mrzlično zvr- stilo tisoč misli. Kje je na- i paka? Morda je to samo na- ] vadna slučajnost? Kaj ga je i izdalo? Za trenutek je postal pred policijsko postajo, saj ga je nase opozorila tabla s foto- grafijo človeka, za katerega so izdali tiralico. Toda to ni bil njegov ob- raz. Potem pa mu je v trenut- ku zaigral pred očmi lik, ki ga je malo prej zapustil na počenem ogledalu v svojem skrivališču. Lik izza maske. Neki paglavec je hotel na njegovi fotografiji dokazati svoj gmisel za humor. Brke in brado mu je skrbno do- dal — s svinčnikom. goriSnica 26. septembra poljski film MALI VITEZ. LJUTOMER 23. septembra japonski film INVAZIJA IZ vse- MIRJA; 25. in 26. septem- bra italijanski film DVOJNI OBRAZ; 29. septembra ame- riški film BOSTONSKI da- VITELJ. PTUJ 23. septembra ameriški film DREVO SPOZNANJA; 24. in 25. septembra fr.-it. film KRAJ ZA LJUBIMCE; 26. septembra ameriški film ŽIVI, SE BOLJŠE MRTVI; 28. in 29. septembra franco- ski film REVOLVERASI. slovenska bistrica 23. septembra ameriški film SERIF v NEW Y0R- KU; 25. in 26. septembra a- meriški film TUJSKA LE- GIJA: 29. septembra film KRVAVI PLEN. tomaž pri ormožu 26. septembra ameriški film BILLY THE KID. 14 SPRAN TEDNIK — ČETRTEK. 23. septembra I97, Vrnila se je brez nog Pisati o dekletu, ki ga je usoda življenja tako nena- doma in hudo — za vse živ- ljenje prizadela, je težko. Njej, Jožici iz Cirkovc, je bi- lo tisti dan. še nepolnih 31 let, ko je odšla od doma nič hudega sluteč, še celo vesela, da po dolgem času obišče svojo sestro, ki živi v na- šem glavnem mestu Beogra- du. Tja se je odpeljala kot sopotnica v tovornjaku A- grotransporta v Ptuju, za kr- milom je sedel mlad voznik V. V. Na cilj sta srečno pri- spela. Hitro je prišel tudi čas po- vratka. Z voznikom sta se odpeljala iz Beograda neka- ko ob 6. uri zvečer, dne 29. Jožica Kovačič januarja 1969. leta. Ker je bilo sredi zime, je bilo v kabini najprej malce hlad- no, pozneje je postajalo vse topleje, kolesa avtomobila so kar požirala kilometre in Beograd je kmalu izginil za njima. Vozila sta mimo ne- štetih vasi in krajev po av- tomobilski cesti proti Zagre- bu. Avtomobili so vozili mi- mo njiju v obeh smereh in vožnja je, vsaj za Jožico Kovačič, postala nekam eno- lična, utrudljiva, da jo je kmalu premagal spanec. Prebudila se je, ko je ne- kaj silovito počilo. Najprej se ni niti zavedla, kaj se je z njo zgodilo, tudi ni takoj čutila bolečin Sele, ko je pod seboj zagledala kri. je opazila, da ima noge okova- ne med železje. Obšla jo je slabost in groza, ko je spo- znala, da je v trenulJku 0- stala brez obeh nog .. . Pri- šli so reševalci, jo naložili v rešilni avto in prebudila se je v bolnišnici, daleč od do- ma in svojih najbližjih. Tu je bila mesec dni nato so jo odpeijali v Ljubljano v Za- vod za rehabilitacijo na Lin- hartovi cesti, kjer je ostala polnih devet mesecev. Na- posled se je vrnila domov v svoio rojstno vas brez obeh nog V Zavodu za rehabilitaci- jo so se trudili, da bi Jožici olajšali življenje. Učili sojo hoditi s pomočjo ortopedskih pripomočkov, nog pa ji se- veda niso mogli vrniti kot jih ji ne more še tako izpo- polnjena medicina. Danes ima sicer invalidski voziček, za katerega so ji v največji meri prispevali denar dobri ljudje ter jim je za to zelo hvaležna kot je hvaležna tu- di številnim sovaščanom, ki imajo do nje mnogo razume- vanja. Med njimi še pose- bej učiteljski kolektiv šole v Cirkovcih, sosedje in mno- gi drugi, ki jo radi obiskuje- jo. Naj med drugim omeni- mo sosedo Marijo Ekart, ki ji je darovala kakih 6 ku- bičnih metrov borovega le- sa, ki ga Jožica potrebuje za gradnjo stanovanjske hi- še. Pri gradnji ji radi po- magajo tudi mnogi sovašča- ni, ki jim je prav tako zelo hvaležna. Povedala je, da človeka spoznaš šele v ndh sreči. Naj navedemo še en pri- mer človeške solidarnosti. Sredi bele Ljubljane, v Ilir- ski ulici živi Gabriela Ora- žem, ki je Jožici prav tako že večkrat poslala denarno pomoč. Naj se sicer za tre- nutek povrnemo še k Ekar- tovi mami v Cirkovcih. Ko smo zvedeli za njeno huma- no dejanje, smo se oglasili tudi pri njej, jo celo želeli fotografirati. Vsak pogovor pa tudi fotografiranje je od- klonila z izgovorom, da je pač storila svojo človeško dolžnost. Razumljivo je tu- di, da ob gradnji njene hi- še ne stojijo ob strani nje- ne sestre in bratje. Angela, Nežka, Slavko in Franc. Po svojih močeh pa ji pomag;^ tudi njena že ostarela mami- ca pa tudi hčerka Metka, ki je sedaj stara devet let. Najhuje je, da je Jožica praktično bi-ez vsakih sred- stev za preživljanje. Bila je sicer zaposlena v Opekarni v Pragerskem, kjer pa je de- lo vsled bolezni matere za- pustila ter ji stregla, pozne- je pa se seveda ni več zapo- slila in tako v času promet- ne nesreče ni bila niti so- cialno zavarovana. O nezgodi sodišče še nt iz- reklo zadnje besede. Po vseh človeških merilih človek, ki si ni sam kriv nesreče, ne bi smel ostati brez sredstev za preživljanje in za svoj ob- stoj. Vedno tudi ne more bi- ti odvisen od dobre volje so- vaščanov... Tekst in foto: Franjo Hovnik ZDRAVJE V SADNIH SOKOVIH Jagodni sok je koristen zlasti v letih rasti. Priporo- čajo pa ga tudi ljudem, ki bolehajo za revmo. Malinov sok je odlično sredstvo za krepitev živčnega sistema. Ugodno vpliva tudi na dihala. Jabolčni sok priporočajo strokovnjaki rekonvalescen- tom in revmatikom. Ureja delovanje črevesja, če pa ga pijemo pred zajtrkom, ima antidiaretične lastnosti. Ribezov sok vsebuje vita- mina S in R. Zato ga pripo- ročajo zoper skorbut. Pijemo ga razredčenega z vodo. do- dati pa moramo precej slad- korja, ker je ribez kisel. Slivov sok je imenitno od- vajalno sredstvo. Cešnjev sok koristi pri ra- sti. Priporočajo ga tudi dia- betikom, seveda nesladka- nega. Poleg tega imajo tudi vsi sadni sokovi tudi redilne lastnosti. Liter čistega groz- dnega soka, napr., zaleže e- nako kot dva litra mleka. Naravni sladkor, ki ga vse- bujejo sadni sokovi, koristi neposredno telesu in deluje nanj osvežilno. kaj se zgodi, ce udari strela v avto Ze dolgo vemo, da preo spat, storijo to iz pov- sem drugačnih razlogov, kot smo to omenili pri hladno- krvnih živalih. — Modri kit je največji Predstavnik dandanašnjih sesalcev na svetu in obe- nem največja žival. Trdijo celo. da večje živali na Zem- lji še ni bilo. Tehta lahko tudi do 120 ton, dolg pa lah- ko tudi do 3.5 metrov. Pla- va pa s hitrostjo 37 kilome- trov na uro. — Na Kajmakčalanu, to je gori, ki je znana po prebo- ju solunsike fronte, je ero- zija oblikovala velike s-kale v_ nenavadne podobe. Najza- nimivejša je nekaj sto ton težka skala, ki je izobliko- vana v velikanskega kuščar- ja z privzdignjeno glavo in položenim repom. Ce jo o- pazujemo s podnožja, nam zlasti zvečer pričara podo- bo prazgodovinskega plazi']- ca. — Prvo francosko-britan- sko nadzvočno letalo, imeno- vano »Concorde«, se je dvignilo v zrak z letališča v Toulousu 2. marca 1969. le- ta. Prvi polet tega letala je sledil večletnemu delu, ki je stalo Francijo in Britanijo nekaj milijonov funtov. Zdaj že dalj časa preizkušajo ta letala in posebnost pri njem je gibljiva kabina, ki se lah- ko povesi, med poletom pa zravna. Ob pristajanju se spet povesi, da lahko pilot vidi pristajalno stezo. Po večmesečnih poskusnih letih bodo ta letala začeli izdelo- vati za velike svetovne le- talske družbe. Vsako letalo bo lahko sprejelo tudi do 128 potnikov in bo letelo s hi- trostjo 2400 kilometrov na u- ro, torej dvakrat hitreje od zvoka. Letalo ima spravlje- no gorivo v deltastih kotlih ali posebnih krilih. Goriva pa ne potrebuje samo za po- gon motorjev, marveč poma- ga absorbirati toploto, ki na- staja zaradi velike hitrosti. — V pomorskem muzeju v Olebiču na polotoku Pelje- šcu hranijo originalno lopa- to, s katero je nekdo ko- pal Sueški prekop. To do- kazuje, da so pri kopanju so- delovali tudi ljudje iz tega polotoka. — Vsakdo je verjetno že opazil, da se mačje oči v mraku svetijo kot reflektor- ji. Zlikaj? Na to vprašanje je odgovor kaj preprost. Mačje oči se svetijo zato, ker je membrana na dnu mačiega očesa sestavljena iz celic, ki odbijajo v mraku tudi najmanjši svetlobni ža- rek. Delajo torej na prin- cipu »mačjega očesa« na zad- njem blatniku kolesa, ki s.prejeto svetlobo prav tako odbija. Zato je to steklo do- bilo ime »mačje oko«. — Skoraj gotovo ni potni- ka v Indiji, ki mu ne bi za- čelo srce hitreje utripati, ko stopi skozi vrtna vrata slo- vite Tadž Mahal. Ta stoji kak poldrug kilometer iz modernega mesta Agre. To znamenito arhitektonsko de- lo štejejo strokovnjaki za e- nega največjih in najlepših graditeljskih dosežkov. Je pravzaprav nagrobni spome- nik, ki ga je dal postaviti šah Džahan v spomin na svo- jo ženo Mumtaz-i-Mahal. Zidati so ga začeli leta 1632. dokončali pa čez 17 let. Za gradnjo so uporabili ogrom- no denarja, arhitektom pa menda izplačali naravnost bajeslovne vsote. V mavzole- ju je pokopano tudi truplo šaha Džahana. Palača je se- zidana iz belega marmorja, na vsakem oglu kipi v zrak vitek stolp, visok 40 metrov. Kupola j& visoka skoraj 60 metrov. Svetloba prihaja v notranjost skozi marmorna- te reeštke, tako da je v pro- storu VSe nekam skrivnostno zastrto. Notranjost je boga- to okrašena z dragocenimi kamni, veličastne loke pa krasijo čudoviti in prekrasni ornamenti. Tadž Mahal, ki ga nekateri imenujejo naj- lepša zgradba na svetu, sto- ja skoraj v pravljičnem oko- lju. To so marmornate te- rase, jezera in vodometi. Ves čudoviti vrt je pravokotne oblike in se razteza ob ob- režju reke Džame. -FK- Dober den bog daj no lep po- zdrovček — vsen vkup! Jojmene, pomola j te, za j se .ie po začeja naš podeželski turi- sem. Jebal ga na iglin špic, tej- ko »turistov« kak mame jih zaj tot« jesenske dni v naši Prleki- ji — celo leto nesmo meli. Pa saj vena vete, ke ne hodijo k nan samo zavolo friskega liifta no lepih jesenskih forb naše ro- mantične pokrajine. Zaj so za- vohali, ke so obrodil žiili naše- ga celotnega dela kak so: krom- pir, jobolka, griiške, sJive no sevea sladko grozdje. Jas sen meja to v nedelo na obiski vso svojo toplo no mrzlo žlofato, ki mi je prišla hvolit, kak mamo debeli krompir, lepe jobolka no druge kmetijske montre. Seve- da so si pripelali vsi kre sebe prozne prtložnike, ke so si leh- ko skoro za bog lonaj naložli vse, ke je za pojesti no spiti. Nekšni moj prijotel mi je pri- pela za 40 kil krompira tri raz- trgane robače no ene fejst po- nošene moške hlače. Pje mest- janari, vseh razteganij no za- mozanih cot pa tudi mi na de- želi ne nosimo vsoki den. Zaj v jesen so vsi prijoteli z nami, na spomiod no poleti, kdo mo- remo fejst delati, pa se nas ni- ben hiijdič ne spuni, ke bi nan priša vsaj eno tri viire pomogat delat. Moja hčer, ki je negi v Celji ožejena, si je pripelala kre sebe še celo rendo svojih sosi- dov. Toti so se resen skozali, saj so mi fse pošteno pločali pa še zahvolili so se mi lepo. Ce smo glih že pri totih kme- tijskih problemih, te van moren povedati, ke je meja v soboto kmetijski kombinat Ptuj eno vejko svečanost. Bila je proslo- va 10-letnice kmetijskih mon- ter, nopudne bla po ptu.jskih gasah duga procesija kmetijskih strojov, o kerih se meni pa tii- strojov, o kerih se meni pa tu- di driigin kmetom že celo de- setletje seia, pa si jih nemremo kiipiti. Pred toto prancesjo so Sli tiidi konji, ki so jih jezdli kmetijski stručnjaki. Resen blo jih je lepo pogledati. Najbolj veselo blo je seveda na Tiirno- Sah pri Ptuju. Tan je bila glov- na svečanost, na keri so razto- lali tudi 60« ročnih viir. I>obli. so jih vsi kombinatov! delavci, ki so bli v podjetji zaposleni več kak 10 let. Po vsen ten skleplemo, ke našemi kmetij- stvi še ne bije zodja viira. Naj- boj veselo blo je pač večer, gdo so Kmetečovi muzikanti raztcg- noli svoje inštrumente, eni pm so s« začeli, kak je to že štora navoda no praksa, s kupicami no glaži zadevati. Enih por je bilo precik krvovili no poškrom- panih. Juhu-hu, veselo no liišt- no pa je le bilo! Kot kooperant sen ba tiidi jas povobleni na toto slovje. Ročne vure nesen doba, pač pa me je eden pomo- toma pošteno po hrgaji čohna. Vena te se pitali, kak to more biti, ke sen jas na vsoki veseJi- ci bit. Vete, man pač nekšno toko srečo, ke povsodik nos vcoj podržin, no se me te pač keri »usmili« s kokSnin poglov- nin dobitkon. Drgačik je duma pri nas vse v najlepšen redi no de vena te- čas, ke nemo sprešali Smarnice, tui tak ostalo. Vete, klet mamo že ugo prozno no zaj z Micoj nemarna kondicije, ke bi se leh- ko skregala. Deca hodijo prid- no v šolo, knig no zvezkov ma- jo še samo polovico, saj so na- ma z Micoj sfalili penezi, ke tal jin lehka vse kupila. Zaj čoka- mo na ceno mošta, če mo se te malo boj finančno opomogli. Zaj tote predbrotvene dni sen cele dneve v gorici, ke škorce pregojan, saj mi je Mica rekla, ke sen jas najbojšo strašilo za tote leteče uzmoviče. Ce una provi, te je vena že tak resen, saj sen van že poveda, ke i» moja ta štora že od negi negda gazda pri naši hiši. Glih zaj gdo van to pisen, me zove moj ta mlajši pobec, ki ml je priša povedat, ke mi je neSe ponoči klopotec v gorici prive- za. Ne ven, če mi neje toga moj sosid našpiča, saj se ml je že večkrot toža, ke ponoči zavolo ropotaja nemre spati. Najbrž pa si je hteja gverati tisto, ke se» mo jas pozimi štalinko doj za- bija — glih te gdo so hteli pra- šička klati. Te pa srečno, no dobro se mejte. I^epo vas pozdrovla L>ujzet[. VODOVOD ZA PODLEHNIŠKO ŠOLO Te dni izdaja komunalno podjetje Ptuj zaključna dela pri gradnji vodovoda, ki je namenjen predvsem novi os- novni šoli v Podlehniku. Vo- dovod je speljan od kokošje farme v Selah, čez La-ncovo vas in delno čez Tržeč do Podlehnika. Novozgrajeni vodovod je vsekakor velikega pomena za vasi, saj se bo možno nani priključiti tudi tistim, ki še tega niso storili. Novi vodovod pa je za Podlehnik še posebno po- memben in predstavlja iz- jemno pridobitev. Podlehnik je s tem dobil nekaj, kar so v tem kraju najbolj oogre- šali. to ie zadostne količine za Haloze dragocene pitne vode. B. J. 16 S,TRAN TEDNIK — ČETRTEK, 23. septembr. NEliCI^JA, 26. septembra 4.:;o-8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Z vami na izletu 5.45 EP 6.00 Ju- tranja kronika 6.30 EP 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.20 EP 7.30 Za kiTietijske proizvajalce 7.50 EP 8.00 Poročila — Radijski in TV spored 8.05 Radijska igra 8.48 Skladbe za mladino 9.00 Poroči- la 9.05 Iz naših krajev 10.00 Po- ročila 10.05 Se pomnite, tovari- ši .. . 10.25 Pesmi borbe in dela 10.40 Pet minut za EP 10.45—13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00—11.20 Poročila 12.00 Poro- čila 13.00 Poročila 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba 13.30 Re- portaža 13.50 Domači ansambli 14.00 Poročila 14.05 Slovenske narodne 14.30 Humoreska tedna 14.50 Kitara v ritmu 15.00 Poro- čila 15.05 Veliki zabavni orke- stri 15.20 EP 15.30—17.30 Športno popoldne — vmes ob 17.00 Poro- ročila 17.30 Radijska igra 18.17 Melodije za razvedrilo 19.00 La- hko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nede- ljo zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Plesna glasba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. PONEDELJEK, 27. septembra 4.33—3 00 Dobro jutro! Poroči- la — vrn55 ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.4r> EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7 45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Iz partitur Marjana Vodopivca 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Gla^jbon: intermezzo 15.40 Poje moški zbor iz Dornberga 16.00 Vrtiljak 10.40 Orkester Lex Bax- ter 17.00 Poročila 17.10 Glasbeno popoldne 13.00 Poročila 18.15 »Si- gnalih 18.35 S pianistom Borutom Lesjakom 18.45 Kulturni poletni vodnik 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Jožeta Krežeta 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Verdi: odlomki iz opere »Rigoletto« 20.55 Od melodije do melodije 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Po- ročila 23 05 Literarni nokturno 23.15 Zabivna glasba 24.00 Po- ročila. TOREK, 28. septembra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kronika 0.30 EP 6.50 Na današ- nji dan 7,00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 18 tednov — 18 oktetov 14.40 »Na poti s kitaro« 14.55 EP 15.00 Do- godki in odmevi 15.30 Glasbeni Intermezzo 15.40 Recital Karla Bradača 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z orkestrom RTV Ljubljana 17.00 Poročila 17.10 Simfonični kon- cert 18.00 Poročila 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Zabavni or- kester 19.00 Lahko noč, otroci! : 19.10 Obvestila 19.15 Trio Jožeta j Burnika 19.25 EP 19.30 Radijski i dnevnik 20.00 Prodajalna melodiji (stereo) 20.30 Radijska igra 21.45 j Lahka glasba 22.00 Poročila 22.151 Vokalna lirika Marjana Kozine : 23.00 Poročila 23.05 Literarni ; nokturno 23.15 Zabavna glasba j 24.00 Poročila. SREDA, 29. septembra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poročila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kronika 6.30 EP 6.50 Rekreaciia 7.00 Po- ročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Ob lahki glasbi 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki ln odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Plesni ritmi 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Orkester Boston Pops 17.00 Poročila 17.10 Madžar- ska simfonična glasba 18.00 Po- ročila 18.15 Iščemo popevko po- letja 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Gtasbene razglednice 19.30 Radijski dnev- nik 20.no Simfonični orkester 21.30 Zabavne melodije 22.00 Po- ročila 22.15 J izz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. ČETRTEK, 30. septembra 4.30—8.00 Dobro Jutro! Poro- čila — vmes oV> 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutra- nja kronika 6.30 EP 6.50 Na da- našnji dan 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 11.00 Poročila 14.10 Lahka glasba 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbe- ni intermezzo 15.40 Eksotična folklora IG.OO »Vrtillak« 16.40 Z orkestrom Carmen Dragon 17.00 Poročila 17.10 Po željah poslu- šalcev 18.00 Poročila 18.15 Iz ka- setne produkcije RTV Ljubljana 18.30 Z ansamblom Jožeta Priv- ška 18.45 Naš podlistek 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Atija Sossa 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domače pesmi 21.00 Vabimo vas na bralno vajo 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Na- ša nova muzika 23,00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 23.40 Godala za lahko noč 24.00 Poročila. PETEK, 1. oktobra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Ob lahki glasbi 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki ln odmevi 15.30 Napotki za turi- ste 15.40 Iz opusa Zvonimirja Cigliča 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z orkestrom Leroy Anderson 17.00 Poročila 17.10 Človek in zdrav- je 17.20 Operni koncert 18.00 Po- ročila 18.15 Glasbeni vsakdan 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Orkester Radia Stuttgart 19.25 EP 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00 Koncert zbo- ra francoske Radiodifuzije 20,30 Top-pops 13 21.15 O morju in pomorščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz logov domačih 23,00 Poročila 23,05 Literarni nokturno 23,15 Jazz 24.00 Poročila. SOBOTA, 2. okt(A)ra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5,30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Na današnji dan 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14,10 Vesela godala 14.30 Solisti Ljub- ljanske opere 14,55 EP 15,00 Do- godki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 16,00 »Vrtiljak« 16,40 Ob isti uri 17.00 Poročila 17.10 Gremo v kino 17.50 Klavir v ritmu 18.00 Poročila 18.15 Odmevi iz Španije 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Lojzeta Slaka 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00— 22.00 Večer z napovedovalko Nadjo Peterin — vmes ob 20.30— 21.15 Radijska igra 22.00 Poroči- la 22,20 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05—01.00 S pe- smijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila 01,00 Poročila. PETEK 11.00 Angleščina. 14.40 Televi- zija v šoli (ponovitev). 16.10 Osnove splošne izobrazbe. 16.40 Madžarski TV pregled. 17.00 Posneli smo za vas: POTUJ- MO v NAS SVET. 17.25 ME- STECE PEYTON, serijski film. 18.15 Obzornik. 18,30 VA- TERPOLO: Sovjetska zveza— —Madžarska, prenos s Hvara. 19.30 Zabavnoglasbena oddaja (Zg). 19,50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.40 3-2-1. 20,50 KID GALAHAD, ameriški film 22.25 JAZZ: Cris Barber Band. 22.55 Poročila. SOBOTA 9.35 Televizija v šoli (Zg). 17.50 PO DOMAČE: Krapina 71 - I. del. 18.20 Obzornik. 18.35 NICHOLAS NICKLEBV. serijski film. 19,25 Mozaik. 19.30 TV kažipot. :9.50 Cikcak. 20,00 TV dnevnik, 20,25 3-2-1. 20,35 VESELA JESEN 71 — prenos iz Maribora. 21.35 NI- KOLI GRDE BESEDE, serij- ski film. 22.15 Poročila. 22.20 VATERPOLO: Jugoslavija— —ZDA. NEDELJA 8.55 Madžarski TV pregled. 9.35 PO DOMAČE: ansambel Dorka Skoberneta in Jurij Re- ja. 10,00 Kmetijska oddaja (Bg). 10,45 Mozaik. 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Prija- telj Ben, Svet, v katerem ži- vimo. 11.40 MESTECE PEY- TON, serijski film. — ŠPORT- NO POPOLDNE. — 17.15 PRI- , ZNANJE SLABEMU ČLOVE- KU, ameriški western. 18,45 VATERPOLO: Jugoslavija - Italija, prenos s Hvara. 19,50 Cikcak. 20,00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20,35 HUMORISTICNA ODDAJA (Bg). 21.25 VIDEO- FON (Zg), 21.40 Športni pre- gled. 22,20 Poročila. PONEDELJEK 9,05 Odprta univerza (Bg). 9.35 Televizija v šoli (Zg). 10.30 Nemščina. 10.45 Angleščina. 11,00 Osnove splošne izobraz- be. 14.45 Televizija v šoli (po- novitev). 15,40 Nemščina. 15.55 Angleščina. 16.10 Francoščina — do 16.40. 17.15 Madžarski TV pregled. 17.45 DREJCEK IN TRIJE MARSOVCKI, otro- ška lutkovna igra, 10. oddaja. 18,05 Risanka. 18.25 Obzornik. 18.40 Mozaik. 18.45 VATER- POLO: Jugoslavija — Sovjet- ska zveza, prenos s Hvara. 19,50 Cikcak. 20.00 TV dnev- nik. 20.45 3-2-1. 20.55 NEKOC TE MORAM ČAKATI, make- donska tv igra, nato Kulturne diagonale in poročila. TOREK 9.35 Televizija v šoli (Zg) 10.40 Ruščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 14.45 Tele- vizija v šoli. 15.35 Ruščina. 15.55 TV vrtec (Zg). 16.10 An- gleščina. 16.45 Madžarski tv pregled (do 17,00). 17.50 PRI- JATELJ BEN, serijski film. 18,15 Obzornik, 18,30 STARE KRCME — Pri Zabarju na Viču. 19,00 Mozaik. 19.05 Naše in tuje mineralne vode. 19,30 OSEBNA NEGA - nega obra- za. 19,50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.45 3-2-1. 20.55 TE- TA CITA, francoski film (Joa- na Shimkus). 22,30 LIKOVNI NOKTURNO — svetovna raz- stava naivcev. 22.45 Poročila. SREDA 8.15 Televizija v šoli (Zg) 17.50 ERAZEM IN POTEPUH, četrto nadaljevanje. 18.15 Ob- zornik. 18.30 PRIJATELJI GLASBE (Zg). 19,00 Mozaik. 19.05 Od filma do filma. 19,20 PO SLEDEH NAPREDKA — Osuševanje močviinili zem- ljišč. 19,50 Cikcak. 20,00 TV dnevnik. 20,25 3-2-1. 20,35 Smo- le: ANTIGONA, predstava SG Trst, 22.35 Poročila. 22.40 NO- GOMET: Hajduk — Valencia. IŠCEM hišno pomočnico, veščo kuhanja, k štiričlanski družim. Naslov v upravi. PRODAM fiat zastavo 750 — let- nik 1965 v dobrem stanju. Vpra- šajte pri Mariji Kolednik, ka- varna-kuhinja. DVE KOMPLETNI ležišči, sko- raj novi z jogi vložki, prod.im. Naslov v upravi. SAMSKI šofer i.šče sobo v Ptu- ju ali okolici. Naslov v upravi. KUPIM malo rabljeno spalnico in štedilnik na drva. Naslov v upravi. R.AZNO POHIŠTVO za dnevno sobo ln gramofon ugodno pro- dam. Masten. Trubarjeva 8. POCF.NI prodam dve sobni peči. S 1. oktobrom dam v najem lo- kal. Informacije v Prešernovi 20, Ptuj. SPALNICO pro«^^m. Trubarjeva 7/1. nadstropje. Alojz Poljanšek. PODPISANA Marija Lah iz Mo- škanje 24 se opravičujem .Jožetu Klincu iz Gorl.šnice za besede, ki sem jih izrekla, in se mu za- hvaljujem, da je odstopil od tožbe. PROD.AM lepa jabolka na dre- vesu po 1—1,50 dhiarja za kg. .lože Medved, Podlože 44. p. Ptujska gora. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na 3 plo.šro, hladilnik, plinski kuhal- nik in otroško košarico z vlož- kom prodam. Vidovič. Ciril Me- todov drevored 19, stanov:inie 50. ISCEM sobo v Ptuju s 1. novem- brom. Ponudbe pod »medicinska sestra«. OPOZORILO! Opozarjam vsalu gar, da nisem plačnik moi« bitnih dolgov žene Justike. m Rodovšek, Mestni vrh 89 p. Ptij UGODNO PRODAM trakti znamke steyer, 30 KM, s pij ključki (koso, dvorezni plugi jermenico. PRODAM HISO Z 10 ari zemlji šča 2,5 km iz Ptuja v OreSj 22. Gena Alimanovič, Pokrajin ski arhiv Koper, Trg revolucij 4, tel. 21-824. ZLAT KO VESELJAK, ki sW vojaški rok v Beogradu, p( zdravlja svoje domače in sosi de iz Zabjaka, prav tako znai ce in znanke iz Ptuja. »LES<, lesno industrijsko i trgovsko podjetje Ptuj, Rogozniška cesta 4 razglaša prosta delovtna sta 3 PRODAJALCEV za prodajalno »Gramat« Ptuju. POGOJ: kvalificirani trgo ski delavec kovinske s'-'' ke. Poleg razpisanega po^f je zaželena vsaj 3-le'' praksa v prodaji gradi nega materiala. Poskusni rok je tri mes« Pismene ponudbe pošljite 1. oktobra 1971 na gonnji ' slov. TEDNIK "zdaja časopisni tavod Ptujski tednik Ptuj Flerois Lacka 2. — Oreluie ure