Književnost in umetnost. Priporotamovsespodaj navedene knjlga v nabavo uCltelJstvu In ielam, posebne pa lolarsklm, vsam Javnlm Ijudsklm In dru•tvenlm ter uiiteljskim-strokovnim knjlinlcam. Vse tu navedvne knjige »e narotajo tudl lahko potom Uiiteljske knjigarna v LJubljanl, Frantiikanska ulica, Itev. 6. Nove knfige in druge publikacije. —kpl Ramovš Franc: Historična gramatika slovenskeea jezika. (II. konzonantizem). Natisnjla in založila Učiteljska tiskarna. 335 strani velike osmerke. Cena 260 Din. —kpl L. Lipovec: Prekvašeni svet, enodejanka (epilog k ciklusu »Spodobni ljudje«). Splošna knjižnica št. 34. .V Ljubljanf 1924. Založila Zvezna liskarna in knjigarna. Strani 64. Cena broš. Din 9. —kpl L. Lipovec: »Roka roko....«, druga enodejanka iz ciklusa »Spodobni ljudje«. Splošna knjiižniica št. 31. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 40. Cena broš. Din 6. —kpl Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika. Zgodovinska povest. V Ljubljani .1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broš. broš. knjigi Din 17, vezani Din 22, poštnina 75 para. —kpl Janko Kersnik, Cvklamen. Roman. Prirediil dr. Ivan Prijatelj. ,V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Str. 136. Cena broš. Din 22, vez. Din 27, poštnina Dfn 1.50. —kpl Dr. Al. Honian. Somatologija in higtjena« I. del. Kr. založba šolskih knjig in učal v Ljubljani je fzdala v svoji založbi knjigo »dr. Al. Homan, Somatologija jn higijena I. del, človek — telo Jn žitje. Cena broš. Din 50, vez. Din 55.« —kpl L. Lipovec: Živeti! enodejanka (Spodobni ljudje III.) Splošna knjižnica št. 32. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna. Strani 48. Cena broš. Din 6. —kpl Izšla je ravnokar knjiga VoJ. Dj. KosHč »Vojnički bukvar sa čttankom« II. izdaja v oirilici ilustrirana. Cena je 12 DiU Knjigarna, umetnine in muzikaliie Gor.ičar & Leskovšek, Celje. —kpl S. E. Burroughs: Tarzan, sin oplce, roman, poslovenil —z—. Splošna knjižnica št. 29 v Ljubljani 1924. llzdala in natisniila Zvezna tiskarna in knjtgarna. Strani 302. Cena broš. 30 Din, vez. 36 Din. —kpl L. Llpovec: Iskrena ljubezen, enodejanka »Spodobni ljudje« IV. Splošna knjlžnica št. 33. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna fn knjigarna. Strani 28. Cena broš. 5 D!n. —kpl Svoboda Fran: »Poslednil mož«. Veseloigra v treh dejanjih. Poslovenih Fran Govekar. Oder. Zbirka gledaliških iger 7. zvezek. V LjuMLiaTii 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 14, poštnina 75 para več. Ocene. —k Ramovš Franc: Historična gramatika slovenskega jezika. (II. Konzonantizem). V Ljubljanf 1924. Natisnfla in založula »Učiteljska tiskarna«. 335 stran.i velike osmerke. Cena 260 Din. Od tujih znanstvenikov že davno zahtevana in od domačih zr.anstveirikov in rodoljubov željno prfčakovana zgodovinska slovnica slovenskega jezika je pravkar začela izhajati. Nje pisec. redni profesor na vseufiilišču v Ljubljani, ie v znanstvenem svetu znan in splošno priznan strokovnjak. V tem prvem zvezku prinaša zgodovino slovenskih konzonantov v knjtžnji slovenščini Jn naših narečjih, kakor se nam kaže v pisanih in tiskanih spomenikih našega jezika od leta 1000 pa do danes. V knjigi je razloženih okroglo 2500 slovensklih besed, krajevnih in osebnih iimen; alfabetično urejeni registri dajejo možnost. da vsakdo te razlage taknj najde. — Celotna slovnica je preračunana na sedem knjis; že ta prvi zvezek ie dokaz, da bo delo, ne samo singularen pojav na polju slovenske znanosti, ampak tudi velikanskega pomena za slovensko jezikoslovje sploh. Cena prvega zvezka je v primeri z enakimi publikacijami v drugih jezikih nizka. —k Enodejanka »Prekvašeni svet«, ki je pravkar izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjiigarne kot 34. zvezek »Splošne knjižnice«, zaključuje kot epilog ciklus komedjic-enodejank »Spodobni ljudje«. Ostale štiri že izišle enodejanke kga ciklusa so: 1. »Čisto rodoljubje«; 2. »Roka roko...«; 3. »Ziveti!«; 4. Iskrena »ljubezen«. Vsaka teh petero komedjic - enodejank, — kakor jih imenuje avtor L. Lipovec, je sicer zase zaključena enota, ki se lahko vsaka zase samostojno uprizori, vendar tvori ta ciklus idejnosorodno skupino. Sorodnost pride tudi vidno do izraza v epilogu »Prekvašeni svet« na ta način, da v tem-le nastopajo razen treh bolj postranskih dekorativnih oseb glavne osebe iz ostalih četver<> enodejank. Tipi teh oseb, kakor so bili zasnovani v prvih štirih igrah, so v histvu po svojih temeljnih značajih ohranjeni tudi v epilogu. Naravno pa, da so vsled razlike časa (prve štiri enodejanke israjo pred svetovno vojno, epilog pa v prvem letu po svetovni vojni) ,in pod vplivom povojne psihoze ti junaki ,in junakinje prekvašeru, kakor je prekvašen svet (odtod naslov igre) v katerem se sučejo. Prejšnji malomeščanski, ozkosrčni. pavšalni tip.i so prevlečeni z lakora vojne Jn povojne mentalitete: — verižništvo, valutne spekulacije, lov za koriti, oboževanje zlatega teleta, parvenijstvo, preko noči zamenjani poklici, razkošno blagostanjc, ki se mu pozna prej preži1vela beda, spolna nemoralnost, intrigantstvo, nizfcf instinkti, samoljubje itd. ves niz nečednih kreposti, ki so posledita vojnega in povojnega konjunkturnega prevrata, gre bujno v klasje. —k Pisatelj L Lipovec (psevdonim > ie priredil pod skupnim naslovom »Spodobni Ijudje« oikius petero enodejank, katerih zadnja predstavlja epilog k oiklusu. Druga enodejanka v tej vrsti »Roka roko « je tudi pravkar izšla v založbi »Zvezne tiskarne in knjigarne« v Ljubljani, kot 31. zvezek »Splošne knjižnice«. — Ta enodejanka je kaj drastična sl.ika slavohlepja, salonske osladnosti, plemenitaškega birokratizma in malomeščanske intrige iz predvojne dobe. Trgovec z deželnimi pridelki na sedežu okrajnega glavarstva in okrožnega sodišča je odlikovan z naslovom cesarskega svetnika. Za svoje ali čegave zasluge? Po čegavem prizadevanju? Problemf enodejanke: odlikovanec in njegova žena, cesarska svetnica, — manija za naslovi—, in vsak po svoje globoko občutita doseženo pooeščenje, posebno na solncu plernenite gospe glavarjeve in visoko — nizkotnega gospoda glavarja, ki pa v senci tega odlškovanja črpata materijalna sredstva za svoje noblese n"n extravagance. Vse v vsem je enodejanka konkavno zrcalo, iz katerega odsevajo zadeti in dobro karakterizirani tipi iz predvojne dobe, ki pa tudi danes niso izginili. — Ta igrica, kakor vse druge tega ciklusa »Spodobni ljudje« bo kakor nalašč ppimerna za uprjzarjanje na naših odrih ob raznfh prilikah zlasti na deželi, a je tudi za bralca nič manj zabavno in mično čtivo. —k Kot tretja v vrsti je v okvtru clklusa L. Lipovec: »Spodobni Ijudje« izšla pravkar enodejanka »Živeti!« —¦ Dejanje te igre se vrši v večjem mestu nekaj mesecev pred svetovno vojno. Beda penziijonirane vdove in sfirote je.ozadje, stremljenje mlade življenja polne Beate po uživanju, po rešitvi iz težečih spon bivšega pokvarjenega ljubimca — izkoriščevalca, iz ozračja morečega idealnega oboževalca, te tiačeče materijalne bede pa je platforma, na kateri se razvija kos življenja, poln konfliktov in zagat. Moralna stran ozkoobzornega življenja se pojavlja v vseh svojiih malih in veMkih vzrokih m konsekvencah. Nlzlci instinkti se dušijo in prodirajo. Različni, markantno orisani tipi, večinoma prežeti le od lastnega egoiizma siliio s parolo: Živeti! v ospredje. Enodeianka je zelo zanimiva po svojem deianju, po svoii satini po verno prikazanem življenju. Gledalcu ob uprizoritvi te igre ali pa bralcu bo ta enodejanka brezdvomno služila v prijetno zabavo, a tudi v resno razmišljanje. Oprema knjižice je, kakor sploh vseh zvezkov »Splošne knjižnice« okusna in veledostojna, cena pa, ki ie izredno nfzka (Din 6), gotovo ne bo nikomur ovira, da bi si ne nabavil knjige. —k Janko K^snik je slikar slovenske malomeščanske in podeželske inteligence, ki nastopa v vseh njegovih romanih. V veliki slfki je prvič pokazal ta sloj v romanu Cyklamen, kakšen je doma, v gostilni in v čitalnici z njegovim narodnim in polrtičnim mišljenjeni v času, ko se je začel zavedati svojega slovenstva. Na knjižnem trgu tega romana že več let ni in zato bo izdaja Tiskovne zadruge, ki je prav lepa in poceni, dobrodošla vsem ljubiteljem naše književnosti, zlasti pa knjižnJcam ddjaštva. —k Jov. S. Jovanovid: Pregledl za muški ručni rad 1924. Izdanje Podmladka Društva Crve nog krsta kralievine SHS u Beogradu. Državna štamparija kralievine SHS Beograd 1924. Str. 136. Cena 20 Din. (Čir.) U ovoj knjizi nalaze se pregledi za ručni rad u osnovnim i gradanskim školam ,iz modelovanja, pletarstva, kartonaže i stolarstva. Odeljak iz modelovanja je nov ostalo u sve izašlo još 1900. g. u knjigama g. Jovanoviča koje se sada ne mogu nigde dobiti. Da se ovakovi predmeti kakve je ovde autor izneo mogu izradivati (izuzeo modelovanje) potrebne su naročMe radionice sa skupiTti alatima za koje sumnjamo da če nam šk. odbori staviti' materijalna sredstva za ostvarenje. Sve je ovde tačno propisano na mm koliko mora biti dugačko, široko ,i visoko. Prava nemačka kaplarska pedanterija. Iz iskustva znamo, da to deca ne volu gde ie njihova sloboda skučena merom, kakvog zadovoljstva može biti kad reoimo na izlozbi vidite sve kutije na mm jednake, jednim papiTom obožene i oivJčene bez ikakve promene i slobode stvaranja. Ovakov ručni rad ubfo je ideju u Hrvatskoj, a sumnjamo da nije i u SrbijM bio uzrokom nemaru učiteljstva prema ručnom radu, inače kako da se razume fakt da je list »R u č n i r a d« u tredoj godini dzlaženja imao 70 pretplatnika. Ovaj pregled mogu nabaviti oni koji ručni rad predaju u gradanskiim i višim osnovnim školama gre su deca iača i razvtjerrija, ali u osnovnim školama malo je ovde radova koje se mogu u školi izvoditi izuzeo modelovanja i isecanja od papira, ka posledniem listu autqr veli: »Uput za rad po ovim pregledilna izači če u zasebnoj kn}izi, ako se prijavi dovoljan broj pretpiatnika.« Knjfga u kojoj su samo pregledi bez teksta može se dobiti kod autora Jov. S. Jovanovtea upravitelja učiteljske škole u Aleksincu (Srbija). , D. M. J. —k Tarzanove knjige, ki so izšle v angleškem Jzvirrtiku. kakor tudi v drugojezičnih prevodih, so se razširile v velikanskih izdajah. Teh Tarzanovah povesti je več. Vsaka knjiga je zase zaključena in posebna enota, tako, da se lahko bere vsako posebej brez zveze z drugimi. Prva taka knjiga je izšla sedaj tudi v slovenskem prevodu v okviru »Splošne knjižnice« kot 29. zvezek. Dejanje je vseskozi novo in napeto in se razvija v okviiru pretresljiv.ih pragozdnih prizorov, kakor jih je komaj opisal kak pisatelj te vrste. Tarzan je sin angleškega lorda, ki je bil s svojo mlado ženo o priildki uradne misije izpostavljen od uporne ladjine posadke na afrikansko pragozdno obal, kamor še ni prestopila človeška noga. Pod največjimi nevarnostmi se mladi par vzdržuje nekai časa v boju s prebivaloi divjega pragozda. Mali deček — kas»eji Tarzan — se porodi med grozovjtostmi džungle. Komaj eno leto star, izgubf mater vsled bolezni in očeta vsled nenadnega napada orjaške človeške opice. Dete odnese velika opica — samica, ki ji je po naključju poginil njen mladič, in ga neguje, redi in vzgoji po svoje. Radr tega: Tarzan, sin opice. Sam skoro opica, doživi Tarzan v svojem divjem okrožju nebroj pustolovščin. Ničesar mu ni znano o človeku, a njegov človeški razum raste in ga dviga nad njegovimi tovarišiLopicamJ. Pripravi si primitivno orožje, s katerim prevladuie vsled svoje orjaške mooi vse zverine džungle in slednjič predere do prvih ljudi, do ubegUh kanibalov-ljudožrcev. Iz njih naselbfne pridobiva neopažen po zvijači nadaljnja pomožna sredstva. Medtem se mu posreči pod nepopisnimi težavami nauaiti se brati in pisati, ker ie našel v koči ob obali' knjige pokojnega očeta. A divjii pragozd ga vedno in vedno zvabi v svoje naročje. Zla usoda vrže na divjo obal belokožce. On jih instdktivno rešuje iz največjih nevarnostf in vedno jim izginja izpred oči kot gozdni bog ker ne razume kulture človeka z njegovimi krutostmi in ker se čuti napram njemu nesvobodnega. Njemu manjka kulture, njemu manjka daru govora. A tudi tega si po mnogem trudu in mukah pridohi. Tarzan gre z enim rešenih belokožcev v kuiturni1 svet svojih staršev. Zapusti pragozd. ker hoče poiskati mlado, lepo Američanko, ki jo ie svojčas med lizstavljenfmi belokožci rešil iz groznega zobovja orjaške opice in katere sliko si ie utisnil neizbrisno v srce. Tudi med kulturnfm svetom doživi Tarzan marsikai nepričakovanega in nezapopadnega. — Skratka, kmiga je od začetka do konca napeto in prijetn0 zabavno čtivo, ki se ie težko odloži iz rok. —k Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika. Ko se je koncem 16. stoletja reformacijsko gibanje po naših krajih že moralo umikati brezobzirnim metodam protireformacije, je še skušal po gorenjski strani prediikant Kupljenlk priboriti novi veri zmago. A škofjeloškt gospod ga je dal zapreti ter ga nato lizročiti fanatičnemu goriškemu župniku Nepokoju. Tako je Peter nastopil v vojaškem spremstvu svoj križev pot, črigar prva postaja se je zaključila v tolminski grajski ječi, katero je kmalu zamenjal z iečo goriškega gradu. K telesnim mukam so se nagromadile še duševne: po zvesto vdanem rojaku Gompi izve o smrt! očetovi. ljubljena hčerka Štefaniia mu je onečaščena in ujeta, žena mu je porodila božjastnega sina. Žarek upanja na rešitev v poglavarjevi kapelici mu je komaj zasijal, a tudi že ugasniil: trpin nastopi tretjo postajo mučeništva protl Vidmu, kjer izreče »sveti sod« tiad njim obsodbo, ki bi se gotovo tudi izvršila, da se ni človeško čutečemu generalnemu tajniku posrečilo naiti v jeQi pota do Kupljenikovega srca. Pisatelj nam je podal izredno plastično sliko časa, ko je n. pr. začela verska sekta skakačev uganjati svoje orgije in je še cvetelo inkvizitorstvo. Ostra karakteristika oseb od fanatika Nep<)koia pa do simpattičnega starčka patrijarha Grimanija. izpiljena pesniška dikciija — vse to daje povesti trajno literarno vrednost. —k »Iskrena ljubezen« je četrta enodejanka v ciklusu »Spodobni Ijudje«, ki je ravnokar izšia v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. (Prve tr,i že izišle enodejanke tega ciklusa so: »Čisto rodoljubje«, »Roka roko« ... in »Ziveti!«) Ta mična komedjica, ki igra v patriiarhalnem ozračju navidezno srečnega in mirno potekajočega, konservativnega družinskega življenja vpokojenega davkarja, njegove verne in skrbne družice in nedolžno-naivne hčerke, poteka v prvf polovici v mirnem itdiiičnem tiru. A kmalu se nad jasnino družinskega miru razgrnejo temni oblaki, k,i se razkade z bliskom in ploho maziljenih besev in nepričakovanih iznenadenj v viharček, ki sicer razčistr ozračje, a prej vzravnano debelce Pavlinkine nedolžnosti je okrnjeno, četudi so je skrbni vrtnarji podprli s kolom rešene oficijelne morale. Stari jovijalni zdravntk. kii je povoljno vravnal vso zamotano zadevo, se izraža h koncu napram stari Anči, vdani in preprosti služkinji starega kova: »Pomagali smo, da smo rešili — oficijelno moralo, da veste. Ampak kaj je to, tega vam ne moremo dopovedati. To ni nič za vse navadne Ijudi. To je nekaj za — bolišo družbo!« ^k »Ženski Svet«. S preceišnjo zamudo, katero so zakrivile prevozne težko5e, je te dni dospela osma številka »Zenskega sveta« s pestro vsebino. Zanimiva je študija o naši domači umetnici Ivani Kobilca izpod peresa Ivanke Klemenčičeve. Dr. Jože Gl^onar zaključuje v tej številki pisma Pavline Pajko ve. Vida Jerajeva ima torej globoko zamišljenih pesmi. Duhovita je 5rtica »Zenski klobuki«. od Jos. RibiSiča. — Izvestja prinašajo mnogo zanimivega drobiža. Priloga za ro5na dela ima več tepih na5rtov. Posebno pozornost vzbujajo krasni zastori in posteljna odeja. Vsebine bogati so razgovori v prilogi. Tej številki so priložene položnice vsem onim, ki nimajo še poravnane naročnine za tekoče leto. Zamudnice naj jih Magovolijo Simprej uporabiti. ker list zahteva •ogromnih gmotnih žrtev, in je le v vestnosti naročnic mogo5 njegov obstanek in napredek. — Ker so upravi številke prvega polletja pošle, ne more novim naročnicam več doposlati celega letnika. Na razporago je le še nekaj izvodov od julija dalje. —k Nušič Branislav: »Občinsko dete«. Roman dojenčka. Poslovenil Cvetko Golar. V Ljubljani 1924. J. Blasnika nasledniki. Povest bi se lahko imenovala tudi »Žalost in veselje«, saj ie v njej po- leg vse žalostne usode zapuščenega dQjenčka, ki nima ne domovine, ne staršev, in ki roma iz rok v roke. nadrobljeno tudi to^iiko veselih prigodb in smešnic, da se čitatelju eno oko včasih solzi od žalosti, drugo pa od smeha. Knjigo bodo z zanimanjem brali tudi oni, ki bi radi po njej spoznali srbsko življenje v malih srbskih mestjh in v Beogradu. Tukaj jim bo Nusiič došer vodnik; on je eden med najboljšimi srbskimi pisatef!ji in pozna svoje rojakie, kakor malokdo. Da zna tudi prav prijetno pripovedovati. to pri5a vsaka stran te knjige. Knjiga ima na ovitku lepo risbo. šteje 231 strani in stane samo 15 Din. Kupi in beri. Ne bo ti žal. —k G. Keller: »Regina«. Poslovenil dr. Joža Glonar. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila tiskarna J. Blasnlka naslednikov v Ljubljani. »Regina« je povest uboge služkinje, ki je postala žena visokega gospoda, zgodba o sicer postenem zakonu, kojega s!laba stran je bila edino ta, da zakonca nista razumela drug druzega in ki je zaradi tega žalostno končal. Dejanje se vrši deloma v Nem5iji, deloma v Ameriki, opisano Je tako živo, da knjige ne odložiš, dokler je nisi prebral. Prepričani smo, da bo povest tega znamenitega švicarskega pisate'!ja ravno tako ugajala, kakor jim je svoje dni njegov »Don Correa«. Knjiga je lepa, obsega 92 strani in stane samo Din 5. Izdajateljem je šlo za to. da s ceno izdajo omogočijo njeno nabavo najširšemu sloju našega naroda. —k »Zeleni kader«. V založbi tiskarne J. Blasnika nasledniki v Ljubljani je izšla ljudska ipovest »Zdeni kader«, ki \o je spisal Ivan Zorec, znan slovenski pisatelj. Povest je zanimiva. ker opisuje življenje in dogodivščine vojaških ubežnikov med vojno, ki so se skrivali po bosanskih hostah kot organizirani uporniki ter pripravljali s svojimi upornimi dejanji konec vojne. Naslovna stran knjige je lepo ilustrirana. Knjiga stane 14 Din. s poštnino 1 Din več. Naroča se pri tiskarni J. Blasnika nasledniki v Ljubljani, Breg 12. Naroči se lahko z dopisnico. —k Pravkar je izšla v zalogi Tiskovne zadruge Svobodova veseloigra »Poslednii mož«. ki bo prav dobro došla vsem podeželskim odrom. Nanjo orx>zarjam vse naše čitalnice, bralna in izobraževahia društva. ki prirejajo ljudske predstave. — Naroča se pri Tiskovni zadTugjjv_Ljublj.ani.