—
i K. K. 5 a; 8 \N WALTS0HAH maaburo
Emgel^t am * j Rgp fj j«
mit fkOMgm
m. «ariJta
as y / /
r
;« ferreni«' Jd|e ,XatoHi
cest« itev. 3,
ww* CeteHe ta veit& o paSisteo <m*Ma v Maribora s w?4Ujanjein na dom sa «4« tete « M, pe! «la 2 K m a «stil leta 1 Jt KariKBina m Nfnffig ¡5 K,, » dn TiMaSt sam so niess^ pSaia. «a tete sasSfo 3 X. — Nfiso&toa se poiilj* aa-	.¿težaka» GospaAuia8 v MaHboaj. — Uat ee dopoiiija d® »¿¡io»edi —
stote<wio t5»t Sre»V»«b»« jiaroiiBtee. — Pjmja«znl >NfJ tiMsep S6 ute. - OmlniSfe«; Korotka «sti itev. a. — RokopM m m večajo. — UpravnJitvoi Koroi
BarcbcdtaOi tascrata tu refciaiMKaje,
Za tonetesti w> ala&sie od emsatosna p«aivrgta aa enkrat 18 vit:., ati fe.tr je »«to, 1 končni centimeter pr,- are stana 12 vir.. Za vcaarafeie Ojriaac pH»««!	V oddetkn „Malm
»tan« beseda 5 vin. Psrtc in a&hmla vsaka petiivma 'M vin., tejove h» P<?»tauo 36 vin. — ihkdiii »t <wejeraajo «?■> torka opoidne. — Nezaprte teitiattfedj»TO postafne progi*.
Sedma italijanska ofenziva
Položaj,
Na vseh frontah se odigravajo borb« z besno-atjo, kaior 6« je t celi vojski 'nismo zapazili. Cetve-rosporazu» uporablja vse svoje moči, da bi izsilil še pred zimo odločitev. Ne štedi ne z ljudmi, ne z mu-nicijo, ne s časont. Noč i« dan se vrtšijo napadi, mu-nicija se uporablja razkošno in neomejeno, ljudje se žrtvujejo trumoma smrti. Lahko se reče, da človeška kri teč« te dni zares v potokih. Cetverosporazum se boji tirne in za to bi rad že pred zimo dosegel odložitev. Otok j« trenoten položaj.
Busl.
„Moskovskija Vjedomosti" so dobile is vojnih krogov poročilo, da hočejo merodajni vojskovodje t Karpatih ž« zaradi tega položaj dognati do skorajšnje odločitve, ker se naglo približuje zima. Rusi bi le i največjo nevoljo in samo v najskrajnem slučaju bili za zimsko vojevanje v Karpatih, kajti še vedno 90 jim ▼ strašnem spominu velikanske izgube moštva in muniaija ▼ predlanski karpatslri bitki.
„Saoolo" javlja: Angleži so poslali 17 divizij svežega vojaštva na Ironto. Da se boji nadaljujejo brez prenehanja, je dokaz, da hoče šetverosporazum na zahodni ironti doseči še letos odločitev.
Pešpolkn št. 87. slava!
Na primorski fronti so Lahi začeli s sedmo o-fenziTO. Njih cilj je, prodreti naše črte in dobiti prosto pot do Trsta in Ljubljane. Boji so izredno budi. Naše uradno poročilo z dne 18. sept. poroča:
»Včeraj (dne 17. sept.) je tretja armada ponovila napade na našo celo fronto na Kraški planoti. Tudi ta četrti bojni dan so žilavi bra-n i t a 1 j i obdržali svoje postojanke.
•aBSOaeBBKmngmsSSmKmmHmKBmi
Kjer je sovražnik rdrl v prre j&rie, je bil s protinapadi zavrnjen; na mnogih točkah pa so se ajego-vi izpadi izjalovili že v osredotočenem ognju naš« vrle artilerije. O d 1 i S n a m u p«Spolku štev. 87 gre posebna easluga, daje bil pri L o k t i e i uspešno odbit sovražni naval. Na severnem oddelku planote je pe^polk štev, 39 krvavo odbil tri napade italijanskih grenadirjev."
PeŠpolk št. 87 se sestavlja iz n^deničer in mož naših krajev,. Za vsak polk je posetilj», čast, če ga imenoma navaja uradno poročilo. Pelfelk št. 87 ni tokrat prvič imenovan. Za to pa je ponovno imenovanje tega hrabrega polka nenavadno odlikovanje. Mi doma se veselimo tega odlikovanja, pošiljamo svojim bratom, očetom in možem na bojišču iskrene pozdrave ter kličemo hrabremu polku: Slava!
Glas o Slovencih.
Pod naslovom: „Vrzel t avstrijski zgodovini" piše dunajski Ust „Information":
Ob složnem nastopu narodov, ki žive v Avstriji drug poleg drugega« ter so vajeni dehti med seboj srečo in nesrečo, so se sedaj v vojni tudi naša jugoslovanska ljudstva, Slovenoi in Hrvati, sijajno izkazali kot zvesti državljani in kot do smrti pogumni branitelji vladarske rodovfine. Prod vojno se je le redkokedaj nudila prilika, da bi bili kaj natančnejšega izvedeli o bistvu in pomenu zlasti Slovencev, ki prebivajo na širnih, deloma zelo rodovitnih ozemljili južne Avstrije: na južnem Štajerskem, velikem delu Koroške, v celi vojvodinji Kranjski in delih Istre. Kar smo tuintam zvedeli, je pričalo o zdravi življenjski moči nadarjenega, kjvišku stremečega. naroda. Zelo je obžalovati, da se do-
sasBascom™?»?
OSTEM,
V	41-«	*	V •
viharni noci.
Fr. D.
Cea nekaj časa se žena malo pomiri. Sama že ni vedela, ah je vse to, kar se godi ž njo, res, ah ima
samo tako čudne sanje. Bila je popolnoma zmo-Sena, Nekaj časa hodi po sobi semtertja, .potem pa sede za mizo, si podpre glavo z rokami in zre srpo pred se. Začelo se ji je temniti pred očmi. Nič ni videla, le kadar se je zunaj zabliskalo, je videla malo svetlega. Grmenje, tulenje viharja in šum naraslega potoka je i>a dobro slišala. Groza jo je zdajci obšla. Toda od skrbi, žalosti in razburjenja je bila tako u-trujena, da se ni mogla več držati pokonci. Glava ji zamahne na mizo in žena zaspi . . .
Nekaj časa spi mirno, brez sanj. a kmalu začne njen razburjen duh zopet delovati. Zasanjala je. Bila je s svojim možem na ladji. Peljala sta se iz iAmerike. Sedela sta na krovu ladje med drugimi ljudmi, se pogovarjala to in ono in opazovala krasoto morja. Morje je bilo popolnoma mirno. lesketalo se j« r svetlih solnčnili žarkih, kakor bi bilo eno samo neskončno veliko zrcalo, pokrito z dragimi biseri. . Lahen vetrič se je zdaj pa zdaj malo poigral z njim, ter ga zazibal t ljubke, peneče se valove.
Z «na že komaj Čaka, da bi bila brž doma. Ze si predstavlja, s kakim veseljem jo bodo pozdravili otroiiii, to pride, domov, kako jih bo ona objela, ka-
a
\ ?
ko jih bo mož poljuboval. Pred sabo vidi že vso srečo, ki jim bo cvetela zanaprej tako neskaljeno in neovirano. Sedaj je konec njenega dolgoletnega trpljenja, konec skrbi, ki so jo dosedaj tlačile in ji grenile življenje. Otrokom, ki jih ljubi bolj kot vso na tem svetu, ne bo treba trpeti pomanjkanja. Preskrbljeni bodo z vsem, popolnoma vsem. Neka notranja sila jo začne vleči domov k svojim otrokom, k svojcem, Rada bi vživala veselje, ki jo čaka; obenem ji pa pride na misel, kaj neki delajo njeni otroci doma, kdo skrbi zanje, kdo jim daje jesti, kdo jih varuje pred nezgodami. Najraje bi se dvignila in poletela preko morja domov. Ze se poizkuša dvigniti, toda ne gre, ne more se dvigniti kvišku.
Na nebu se začno zbirati temni oblaki. Videti je, kakor bi rastli iz morja. Cimdalje več jih je, čim-dalje temnejši postiajajo. Kmalu zagrnejo solnce, ki je dosedaj tako ljubko sijalo na morje in zlatilo veličastno morsko gladino. Iz daljave se začuje rahlo, zateglo bobnenje. Začne se bliskati in grmeti. Zeni postaja vedno tesneje pri srcu. Kaj bo iz tega? 0-zre se okoli sebe in zakliče moža. Toda groza . . .1 Nikjer ni bilo ne moža in ne koga drug»g*. Nobenega človeka! Sama žena je ostala na krovu. Okrog nje se gode čudne, da, grozne reči.
Morski valovi se razburkano premetavajo semtertja, zaganjajo se na krov ladje, kakor bi hoteli že požreti ubogo ženo v svoje nenasitno žrelo, v morsko gtobočino. Sirota se jim umiče, skače semtertja, vpije, kliče na pomoč moža, a vse zaman! Nikogar ni, da bi jo rešil, da bi ji pomagal.
, Krog nje vlada popolna tema. ¡Zdaj pa »daj jo raasreti blisk toliko, da ridi dalež tja po morju, la-
alej Se ai naiel zgodovinar, M bi nam bil posredoval zadostno znanje o zgodovini in razvoja atrstrija-kega slovenstva. Naše zgodovinsko slovstvo podaja le mimogrede knjige in spise, ki se omejujejo na ra»-prave o krajevnih razmerah in zadevah; pregledna-ga in obsežnega dela o našem slovenstvu pa žalibog manjka. To je ravno v sedanjem trenotku, ko j« zvestoba teh Slovencev, o katerih so bili zlasti pri naših sovražnikih razširjani čisto krivi, izpačeni nazori, tako s i-jajno prestala ognjeno preizkušnja — jako obžalovanjavredna vrzel v našem avstrijs--kem slovstvu, ker pač ni brez vrednosti, da bi pravilen, temeljit opis bistva in pomena naših Slovencev splošnost pobliža seznanil s tem ljudstvom. Zdi se nam, da bi bilo hvaležno ako bi n. pr. naše na-učno ministrstvo, morda v sporazumu s cesarsko a-kademijo znanosti in v poštev prihajajočimi zgodovinskimi družbami dalo pobudo za izpolnitev te vrzeli v avstrijski zgodovini in se v to svrho ogledalo pa poklicanih in v to sposobnih krogih. Vspored za delo, ki bi se morda potom posebne ustanove najbolje pospešilo, bi bila dana z dveh vidikov: prvi del naj bi bil objektivno-zgodovinski, drugI pa naj bi podal pregleden opis razmer, v katerih žive in se razvija» jo Slovenci sedaj ter osvetlil tedaj kulturne, gospodarske in politfCne strani.
Ta glas o sebi vzamemo na znanje.
v
Žito, krompir in seno.
„Slovenski Gospodar" skrbi, da se naše ljudstvo dobro pouči o vseh izjemnih vladnih odredbah^ Najvažnejše vprašanje sedanjega časa je, kjako sa bomo preživeli na kmetih, kako se bo preskrbelo vo-jajštvo z živežem in kako bodo shajala s kruhom i» drugimi živili mesta, industrijski kraji in pokrajine,, ki ne pridelajo čisto nič ali pa zelo malo živil. Sov«
ko se peni, kako valovijo velikanski valovi drug 6e« drugega, kakor bi se bojevali med sabo.
Veter se zganja z vso silo v ladjo, jo neusmil« jeno premetava semtertja, kakor neznatno orehov« lupino, jo dvigne kvišku, a jo kmalu zopet izroči v»* lovom
„Izgubljena sem! Ni je več rešitve zanme. Zda| pa zdaj se pogrezne ladja v globočino. . » Janez, > Janez, kje si vendar, zakaj si me pustil samo tu h* se mi skril?! Kje ste ljudje, pomagajte mi, rešite me . . .!'
Vse zastonj! Nihče ji ne pride na pomoč, nobenega odgovora ne dobi. Žena hoče zbežati v ladjo, toda nikjer nobenih vrat, nikjer nobenega vhoda. li' bogi otroci! Kaj bodo počeli zdaj sami ? Kam se ba» do obrnile uboge sirote? Kdo bo skrbel potem zanj«, če ostanejo sami, sami brez matere, brez očeta . . * Grozno, grozno . . .
Bliska se še venomer. Grmenje, tuljenje viharja in bučanje morskih valov se ponavlja vedno močneje. Vsak čas se pogrezne ladja med peneče valtn ve. a pride kmalu zopet na površje. Vihar se z dvojno močjo zakadi v ladjo, valovi planejo s poBvojenu silo v njo in ladja se ne more obdržati več na povr» Šini. Ko žena zapazi, da se potaplja, pade na kol»* na, dvigne roke proti nebu in pravi:
„O Bog, tvoja božja volja naj se zgodi! Lep« je bila moja lxidoČnost, a prečrtal si jo, prekrižal fli mi računi"
Do krova je bila ladja že v vodi.
„Vse je izgubljeno", pravi žena, in ral, Fl gc je pridrvil močan veter iz daljifcve, je zagrnil ubog* la*a . .
(Konec prihodnjih.)
L
Siran 2.
SLOVENSKI GOSPODAH.
ražniki Avstrije so nam zaprli uvoz od vseh strani. Se celo Ogri nam ne marajo odstopiti svojih odvisnih zalog. Da torej kljub neugodni letini vsaj za silo shajamo, je izdala cesarska vlada, kakor znano, več odredb, ki določajo uporabo žita, krompirja, masti in drugih pridelkov. Zadnje dni so izšle zopet nekatere nove odredbe, o katerih hočemo naše čitatelje podrobneje poučiti.
2ito in moka.
Glede oddaje odvišnega žita in uporabe žita ali moke za lastno potrebo ali prehrano družine in delavcev smo letos že mnogo pisali, vendar še mSnogim ni jasno, koliko žita se sme uporabiti za seme, koliko za hrano družine, koliko za krmo živini in koliko s« ga pravzaprav mora oddati oblasti.
Semensko žito. Za seme se sme shraniti od pridelane pšenice, rži, ječmena in ovsa 20%. od koruze 10%.
Koliko se sme uporabiti žita in moke. Za 1 a-stno upor'a bo (prehrano družine) je bilo dosedaj določeno (cesarski ukaz z dne 11. junija 1916, drž. zak. št. 176) od začetka žetve do 1. oktobra ? za osebe, ki opravljajo žetev, 500 gramov žita. na dan, sa dobo od 1. oktobra do nove žetve pa na dan 366 gramov žita ali 300 gramov moke. To je veljalo do-sedaj. Kakor izvemo, pa. se bo ta količina žita, ozir. moke, ki jo sme uporabiti ena oseba na dan, zopet nekoliko znižala. Ko dobimo uradno obvestilo, koliko žita in moke se bo smelo v bodoče uporabiti za osebo, bomo poročali ter ob enem tudi podali račun, koliko sme lastnik žita shraniti za laistno uporabo in koliko ga mora oddati. Pač pa se letos v večji meri kot dosedaj upošteva tudi dninarje. Lansko leto so, kakor nam je znano, mnoga okrajna glavarstva dninarje iz števila kmetskih delavcev črtala. Letos pa se dninarji računajo po sledečem ključu: Ako rabiš celo leto vsaj 180 dninarjev, t. j. ako je eden ali več dninarjev vsai 180 dni delal pri tebi, se računa tako, kot bi imel skozi celo leto vsak dan enega dninarja na hrani. Ako pa je dnine več kot 365 dni, se računata dve osebi. Za vsakih 365 dni se računa po en dninar.
Po sedaj veljavnih računih bi se torej tako-le računalo: Recimo, posameznik je pridelal 800 kg pšenice, 300 kg ječmena, 500 kg rži in 1200 kg koruze, t. j. skupno 2800 kg žita. Za seme se mu od tega mora pustiti vsaj 560 kg. Ker ima 6 stalnih ljudi na hrani in znašajo dnine na leto 550 dni, se mu računa 6 in 2, t. j. 8 oseb vsak dan. Za vsako osebo si sme obdržati za celo leto 132 kg žita, t. j, 1056 kg. Ako se k temu prišteje 560 kg za seme, znaša količina žita, katere se mu ne sme odvzeti, 1616 kg. Oddati mora po tem računu 1184 kg žita, Ako ima kaj ječmena, naj si istega sam eno četrtino odraču-ni za krmo živini. Ako bi se torej komu predpisalo preveč žita za oddajo, naj napravi ugovor na okrajno glavarstvo in naj se sklicuje na ta ključ.
Za uporabo živini. Za zboljšanje živinske krme ali pa naravnost za živinsko krmo se sme uporabiti eno četrtino vsega pridelanega j e č m e n a in vse zadnje žito. Glede koruze ni v uradnih določilih nobene omejitve, koruza se torej sme poljubno pokladati svinjam in drugi živini. Nadalje se sme za 1 konja na dan 1 kg o v s a obdržati za krmo
Cas med novo in staro letino je določen 15. avgust. Od 15. avgusta naprej se splošno računa za uporabo novopridelanega žita; za koruzo, fižol in za ajdo pa L oktober.
Popisovanje in oddaja žita. Glavnega popisovanja žita še letos ni bilo, ampak se bo vršilo še le meseca oktobra. Dosedaj se je moralo oblasti javiti »amo koliko in kedaj je posamezni posestnik namla-til ene ali druge žitne vrste. Kakor hitro je kaka vrsta žita omlačena, zahteva oblast, da se odvišna količina istega odda. Važno je pri tem, kako oblast računa, koliko bi se žita pridelalo na 1 hektarju. Letos v poletju je bilo popisovanje obdelanih zemljišč. Na podlagi tega popisovanja (ki pa je skoro povsod skrajno pomanjkljivo in netočno) računa okrajni žitni nadzornik ali komisijonar, koliko žita bi moral posameznik pridelati. Po tem uradnem (ne kmetskem) računu bi se baje moralo letos pridelati na hektarju (približno VA orala) njiv 1000 kg žita (pšenice, rži, ječmena, ovsa ali koruze itd.). In na podlagi tega ra-Juna se tudi zahteva od posestnika, koliko žita bi moral oddati. Po mnenju kmetskih strokovnjakov ta uradni račun za letošnjo letino ne odgovarja dejstvom. Niti v najboljši zemlji letos ni prirastlo na 1 hektarju 1000 kg ječmena (t. j. Čez 33 mernikov). Da se bodo naši ljudje znali braniti proti previsoko zahtevani odmeri žita, naj vsakdo, ko dobi nalog za oddajo, pismeno sporoči komisijonarju ali Žitnemu nadzorniku: toliko te in te vrste žita sem pridelal, toliko ga smem shraniti za seme (20 kg od llfO kg), toliko ga rabim do 15. avgusta 1917 za, prehra.no družine in delavcev (doseda' 132 kg vse^a žita za osebo), toliko ječmena mi gre za krmo živine in toliko ovsa za konje. Ako boš s takim računom, dokazal pre-tiranost uradne zahteve, se ti ne bo podila nobena krivica, V naših krajih je letos zadnji rok za oddajo odvišnega žita 15, december.
Ceno. Uradno določene cene za žito (za 100 kg) so letos sledeče: pšenica'38 K, pira 38 Ki, rž 34 K,
ječmen 32 K, oves 30 K, koruza 20 K, proso 26 K, ajda 28 K, fižol za živež 40 K, fižol za krmo in bob 30 K, leča in grah 50 K, krompir (do 28, febr. 1917) 9 K. V teh cenah je zapopadjena tudi vožnja na železniško postajo ali kraj, kjer se žito oddaja. Kmet-sko prebivalstvo je s tem občutno prizadeto, ker mora mnogokrat mnogo ur daleč voziti žito določenemu komisijonarju. Zgubi se mnogo Časa ter izvrže dosti denarja. Naj bi se žito na stroške vojno-žitno-promet-nega zavoda spravljalo na določeni kraj !
Mlini. Cesarska, namestnfja je dala zapreti žr-mlje in mline. Mline, v katerih so komisije že dognale, koliko žita je v njih, so te dni zopet odprli in mlini so začeli mleti Polovico žita, ki je bilo nakopičenega. v mlinih, je oblast zasegla; drugo polovico pa sme lastnik ali odpeljati ali pa ga dati zamleti. Opozarjamo, da je posebno slovensko odposlanstvo bilo pri cesarskem namestniku v Gradcu (glej „Tedenske novice") i n je doseglo, da za polovico žita, ki je ostala kmetu, ni treba več nobenega uradnega dovoljenja za zmletev. Ako si imel v mlinu 400 kg pšenice, ti mora mlinar za 200 kg dati v denarju 76 K in ra. 200 kg pšenice moke, t. j. približno 158—160 kg moke in 34 kg otrobov. Merice mlinar ne sme jemati! Svoje plačilo za zmletje sme mlinar zahtevati samo v denarju in sicer: od 100 kg pšenice, koruze in ječmena 3 K, pri rži 2 K 70 vin. Ali bodo ostale žrmlje zaprte ali se bodo zopet dale na prosto, še do sedaj ni odločeno. Cesarski namestnik je slovenskemu odposlanstvu dne 15. t. m. obljubil," da bo uva-ževal želje prebivalstva,
Krompir.
Z ministrsko odredbo z dne 12. avgusta 191Ü, drž. zak. št. 256, se je za krompir določila najvišja cena in se obenem dalo deželnim in političnim obla-stvam pravico, da smejo v svrho preskrbe prebivalstva krompir zaseči in tudi urediti promet s krompirjem.
Določila za okcajno glavarstvo in mesto Maribor. Da se ne bi v Mariboru, industrijskih krajih in drugih krajevnih središčih nakopičilo preveč krompirja in* se tako oškodovalo kmetskega prebivalstva ter da. se revnejše prebivalstvo v Mariboru, vojaštvo in razni zavodi ter kraji na deželi, ki pridelajo malo krompirja, do nove žetve leta 1917 preskrbijo s krompirjem, je mariborsko okrajno glavarstvo sporazumno s cesarsko namestnijo, uredilo promet s krompirjem sledeče: V Maribor se sme krompir uva-' žati samo z dovoljenjem okrajnega glavarstva, Kdor pelje krompir v Maribor brez uradnega dovoljenja, se mu ga sme oblastveno odvzeti ter javno prodati na mariborskem trgu ali mestnem magistratu. V mariborskem glavarstvu so dobile nekatere občine na Dravskem polju nalog, da spravijo tekom tega in prinodnjega tedna gotove množine krompirja v Račje. na Pragarsko ali naravinost v Maribor. Župan mora med občane primerno razdeliti, koliko krompirja mora posameznik oddati. V Račjem se odda krompir trgovcu Jegliču, na Pragarskem trgovcu Celanu, v Mariboru pa magistratu na Rotovškem trgu. Pravilno se nam ne zdi, da mora posestnik krompir brez odškodnine zapeljati na bližnjo postajo (Račje ali Pragarsko) ali v Maribor. Ker gre večina re-kviriranega, krompirja za vojaštvo in za mariborsko prebivalstvo, naj bi okrajno glavarstvo posredovalo, da bi dalo vojaštvo na razpolago svoje konje in vozove. Na deželi je sedaj toliko nujnega dela, da je za splošnost ogromna škoda, ako se zapravi dragi čas z vožnjo v Maribor ali na postajo. Cena 9 K za 100 kg je itak nizka, naj bi se torej vsaj pri vožnji oziralo na sedanji položaj na kmetih,. Omenimo še, da bo rekviriranje krompirja končano takoj, ko bo Maribor in vojaštvo s krompirjem do spomladi preskrbljeno. Zasebniki smejo v okraju še tudi sedaj za lastno uporabo krompirja nakupiti, Ako pa ga hočejo zapeljati tv Maribor ali izven okraja, morajo imeti dovoljenje od okrajnega glavarstva.
V drugih olnrajnih glavarstvih, posebno v tistih, kjer se pridela več krompirja (Ptuj, Ljutomer in Celie), se bo promet uredil na približno enak način, kot za Maribor. Ptujsko okrajno glavarstvo je nedavno, kakor smo že poročali, promet s krompirjem zelo nepraktično uredilo. Nakup in prodajo krompirja jo izročilo trgovcem Rosenscheinu, Sonnenfeldu itd. na Bregu in v Ptuju. Kmetje morajo krompir voziti več ur daleč: revnejše prebivalstvo pa mora zopet krompir kupovati pri teh trgovcih, ko bi ga lahko pri sosedu dobilo. Sama nepotrebna zamuda časa! Unamo, da se druga okrajna glavarstva ne bodo ravnala po vzorcu ptujskega, okrajnega glavarstva. — Cena za. krompir je za celo deželo enaka (9 K do 28. februarja in 11 K od 28. februarja naprej). Opozarjamo naše ljudi, dasemora vsakemu posestniku p u' s t i t i vsaj toliko k! r o m p i-r j a, kolikor ga rabi za. hrano svoje družine in z a p o k 1 a d a n j e ž i v i n i.
Seno.
Vojaštvo rabi velike množino sena in slame, ; Oblast je torej odredila, da. se mora. na Štajerskem ! čddati vsa odvišna množina sena vojaški upravi. A j nihče pa. te ne sme siliti, da bi mornl oddati seno in | slamo, ki ga potrebuješ za lastno živino do nove ko- j Šnje. Oddaja sena in slame je na Slovenskem Sta- i
21. septtmbra 1016.
jerskem različno uravnana. V mariborskem okrajnem glavarstvu so bili dosedaj za nakupovanje sena vojaštvu nastavljeni ljudje, ki jih ljudstvo ni maralo in ki se niso držali določenih cen (so plačevali seno veliko nižje, kakor so uradno določene cene). Okrajno glavarstvo je vzelo celo stvar samo v roke in dolo« čilo uradne komisijonarje, kakor za žito. Ti nakupo-valci so: Kmetijska zadruga v Račah (za desni dravski breg mariborskega sodnega okraja), Ant.. Birk-maier v Mariboru (za levi dravski breg), H. Solak v St, Lenartu (za lenarški okraj), A. Geier v Poljča-nah (za spodnji del slove njebistriškega okraja) in A. Kralj v Slov. Bistrici za gornji del slovenjebistriš-keaa okraja. V mariborskem okrajnem glavarstvu ni nihče drugi opravičen kupčevati s senom in s slamo, kakor gore j omenjeni komisijonarji, tudi vojaštvo ne. Kdor pa rabi seno za preživljanje lastne živine, si ga sme prosto nakupiti. Okrajno glavarstvo bode te dni izdalo na občine natančna navodila glede oddaje sena in določila občine, v katerih komisijonarji nakupujejo seno in slamo. Na približno enak način se bo uredil promet s senom in slamo tudi v drugih o-krajnih glavarstvih.
Cene so sledeče: Seno nestisnjeno 15 K; slama: otepi 9 K, s strojem zmlačena 8 K z vožnjo vred. Kdor ima do postaje več kot 8 km, se mu plača z& vožnjo 50 v za 100 kg, več kot 12 km 1 K, več kot 20 km 1 K 50 v. Za prešanje se plača 1 K 50 vin. za 100 kg.
Naš hmelj m skrčenje


Poslanci Slovenske Kmetske Zveze so se zanimali v zadnjem času radi hmelja in njegovih nasadov, zlasti ker nima nobene cene in ni zanj skoraj nobene vporabe več, ker vlada ne dovoli ječmena z g, pivovarje. Vprašanje glede hmeljarjev je jako težavno in velikega pomena ravno sedaj, ko se odločijo nekateri posestniki in popipljejo hmelj, češ, da bode raje sejali žito. Živimo res v dobi, v kateri je prav težavno se potegovati z vso silo zato. da bi vlada dala na razpolago dovolj ječmena za pivovarje^ ker rabimo ječmen nujno za človeško hrano. Strokovnjaki trdijo, da se potrebuje za 1 liter piva 250 gramov ječmena, torej skoro toliko, kolikor je dovoljenega žita za, osebo in dan. Ce je pomanjkanje kruha, se hode skoro vsak odločil za kruh, ne pa za pivo. Vlada je vendar precej ječmena dovolila za pivo: seveda le množina tako mala, da ni upati, da naši hmeljarji dobro prodajo svoj hmelj. Zato sta se dr. Korošec in dr. Verstovšek posvetovala nalašč s strokovnjaki, jiM opozorila na težavno stališče hmeljarjev in zahtevala odkritega nasveta. Reklo se jima je to-le: Savinjski hmelj je tako dobre kakovosti, da ga kmetje morajo na vsak način ohraniti. Izvedenci so se svoj čas že celo izrekli, dasiravno niso prodrli s svojim mnenjem, da presega savinjski hmelj žatečkega. Posestniki vzhodno-srednje Štajerske naj hmelj popipajo, ker je manj vreden, a tega bi naj ne storili Savinjčani. To krizo naj pretrpijo, prišli bodo kmalu po vojski časi, ki bodo hmeljarjem v enem letu pokrili izgub®, vseh teh slabih let. Takega mnenja so strokovnjaki in mi objavljamo to hmeljarjem, ki si bodo pač p® svoji izkušnji sami najlažje uredili svoje goáfpodar-stvo.
Posredovanje glede škorij
m a Dunaju.
V imenu Slovenske Kmetske Zveze so posredovali poslanci dr. Korošec, Pišek in dr. Verstovšek" zaradi nakupovanja škorij (lubja) pri merodajnih mestih v Gradcu in na Dunaju, Ker ni bilo mogoče m deželi doseči povoljne rešitve, se je dr, Verstovšek zadnji teden oglasil na Dunaju v trgovinskem ministrstvu in pri „Leder- und Hau te-Zentrale", kamor mu je nasvetoval še iti referent ministrstva. Iz posvetovanja objavimo glavne točke: Centrala na Dunaju podeli vsakemu dovoljenje za prosto prodajo škorij in čresla. Posamezni posestniki škorij si morajo sami iskati tvrdke, na katere zamorejo oddati to blago. Centrala se ne peča s tem. Vse tvrdke so baje oskrbljene z blagom za celo leto, tem bolj, ker s» vedno manj rabi čresla. Obrti se naonreč zmanjšujejo, na drugi strani pa imajo tvrdke mnogo ekstrrik-ta, Dr. Verstovšek je očital pri centrali, da so speljali trgovce na led, da so po visoki ceni nakupovali velike množine, a sedaj ni nobene cene za blago. Reklo se mu je čisto po nekrščeni navadi: to je „Geschäft", pri katerem se mnogo zasluži ali pa tudi izgubi. Trgovec mora neki vedno riskirati. Obrazložilo se je tudi, da lahko pride tudi drugI čas, ko bodo tvrdke brez vsega blaga in da se bode od trgovcev in kmetov povračalo tvrdkam, nakar se je mirno reklo, da se tegla ni bati, češ, da so v navadnih časih škorje po 4 K in maksimalne cene so po 80 K, katerih ne bodo zamogli prekoračiti; za te cene se bode pa vedno tudi pozneje dobilo blago. Tako stališče zavzema centrala in tega se držijo tvrdke.
Iz vsega tega posnamemo, da je preveč blaga nakopičenega in ga tvrdke ne rabijo več. Ne preostaja drugega, kakor da svetujemo našim trgovcem in kmetom, ker bi sicer izgubili veliko denarja, d& shranjujejo škorje na suhem pod streho. Prepričani
■ ji i
smo, da bode še prišel čas, ko se bodo tvrdk» same oglašale. Lesa se ne bod« več toliko seJtalo. ker ni delavskih moči. Samo paziti je treba, da se škor e ne pokvarijo in ne j ostanejo vsled deža. in vlage črne. Poslanci so pripravljeni storiti vsak korak, ki bi to zadevo s trgovske strani povoljno rešil, toda treba jim ie podata nasvete iz trgovskih kroeov, kako naj postopajo. Dr. Verstavšek se 'e ol.rnil v tej zadev i tudi na hrvaško vlado za od. omoč. Nasvetujemo pa zlasti trgovcem, ki še imajo velike zaloge, da napravico | oselmo vlogo na trgovsko ministrstvo, v le tsri pojasnijo sv».» položaj in zahtevajo, da se Centrala, ki ovira samo promet s surovinami, odpravi. Kako pridejo trgovci s Skorjami in kmetje do tega, da bi raoraii centrali plačevati odstotke, dasiravno jim rve preskrbi odjemalcev.
Dopusti vojaških oseb
C. in kr. vojno ministrstvo je zbralo v ukaz določila o dopustih tako-le:
Vsem ozdra,velim, zanesljivim osebam moštva, ki odhajiajo ¡znova na fronto, je dovoliti prej osemdnevni dopust. Pravico dovoljenja, imajo: poveljniki nadomestnih čet, v onih slučajih pa, kadar odhaja moštvo na, bojišče z oddelki, odhajajočimi tja naravnost iz bolnišnic, poveljniki bolnišnic.
Invalidi.
Invalidom, ki se morajo še zdraviti ali vaditi, je ne glede na to, ali se nahajajo v vojaških ali nevojaških zavodih, možno dovoliti v osebnih zadevah brez oblastvenega dovoljenja najdalje osemdnevni dopust, v kolikor se po nepotrebnem ne zavleče zdravljenje.
Dopust v nujnih slučajih — sodišče smrt.
Povabilo k sodišču je službeni spis, ki ne zadeva drugih dopustov. Za to dovoljeni dopust je pa omejiti na neizogibno potrebno dobo. Pravica dovoljenja pristoja poveljnikom nadomestnih oddelkov.
Pri uradno dokazanih prigodih smrti ali obolenja najbližjih sorodnikov (žene. roditeljev, dedov, o-trok, bratov in sester) se morejo dovoljevati gažis-tom (aspirantom), potem osebam moštva dopusti za naidalje osem dni. Pravica dovoljenja pristoja- nadomestnim četam in poveljnikom oddelkov.
V posebno nujnih družinskih zadevah, v važnih, eksistence se tikajočih slučajih itd. se morejd dovoliti dopusti tako gažistom. kakor osebam moštva. Izmera osem dni; dovoljuje vojaško poveljstvo.
Ce osem dni ne zadošča, se sme raztegniti tak dopust na 14 dni, a v tem slučaju je izključena ponovna dovolitev 14dnevnega dopusta „brez posebnega povoda" v dobi 6. oziroma Q mesecev, določeni za take dopuste.
Ako kdo prosi za dopust v nujnih družinskih zadevah, a je že imel prej 14idnevni dopust ,„brez posebnega povoda", mora, kadar prosi, dokaizati na ve-rojeten način, da za dobe 14dnevnega dopusta še ni bilo navedenega povoda. V takih zadevaih, ki zahtevajo večkratno neistodobno, kratko prisotnost, n. pr. v dedinskih zadevah, notarskih zasliševanjih itd., se vobie ne daje skupen dopust za- dobo 14 dni, temveč po potrebi večkrat krajši dopusti. Ako svota teh-le kratkih dopustov doseže 14 dni, tedaj se nadaljnega 14(inevnega dopusta ..brez posebnega povoda!" v določeni dobi 6, oziroma 9 mesecev, ne sme več dati. Prošnle, ki izkazujejo neizogibno potrebo nad 14dne-vnega do štiritedenskega dopusta, je predložiti vojnemu ministrstvu, oziroma ministrstvu dež. brambe.
Dopusti iz drugih vzrokov.
Vsem vojaškim osebam, v zaledju vsaj eno leto nepretrgoma aktivno služečim, tudi v vojnih podjetjih itd. delujočim osebam moštva ter osebam, služečim po zakonu o vojnih dajatvah, se more z ozirom na vojaško službo dovoliti dopust brez posebnega povoda, (tudi razdeljen) za najdalje 14 dni. Ponovno pravico do takega dopusta dosežejo kasneje gažisti še le po 6, moštvo po 9 mesecih. Pravico riodelitve teh dopustov imajo pristojni poveljniki oddelkov.
Moštvo, ki je dobilo take dopuste, izgubi pravico do 14dnevnega dopusta „brez posebnega povoda" v dobi, določeni za take dopuste na 9 mesecev, ter pravico do „dopusta v sestanek."
Do teh imaio pravico le gažisti, štabni podčastniki, dalje služeči podčastniki in enoletni prostovoljci. Doba je ri poslednjih 14 dni do 4 tednov, pri gažlstih kakor določi zdravnik.
Odhod iz garnizije.
Vsi gažisti (aspiranti) smejo v prostem času oditi iz garnizije. Tudi moštvo sme dobiti vobče en^ko olajšavo. Ta dovoljenja se dobe pri prijavi (rapori).
Vožni stroški.
Pri vseh dopustih teko neprikrnjšane pristojbine, t. j, mož na dopustu ima pravico do vseh pristojbin, tudi novcev za prehrano. Vožne stroške trpi vojaška uprava v le-teh slučajih:
Pri depustih v smrtnih slučajih itd.r v nujnih družinskih zarievah in zadevah, tikajočih se eksistence, pri vseh dopustih v Nemčijo, pri dopustih k
sodnim razpravam, pri invalidnem moštvu in pri dopustili v obdelovanje polja in gozdov. Pri dopustih ..brez posebnega i*>vodau se kreditirajo vožni stroški le tedaj, ako se nahaja kraj dopusta v drugem območju, kot je ono, kjer se nahaja pristojno vojaško I oveljništvo.
italijansko bojišče.
Dne 14. septembra so Lahi na primorski fronti pričeli s sedmo ofenzivo, ki pa jim še do danes ni prinesla zaželjenega uspeha, dasiravno so njih žrtve izredno krvave. Edino vzhodno od Gorice so prišli Italijani nekaj kilometrov naprej; njih sunek v smeri proti Trstu pa smo popolnoma zavrnili. Borba, ki je ena najsilnejših cele italijanske vojske in še presega glede s lovitosti celo borbo za Doherdobsko planoto, divja od Bovca do morja.. Imamo upravičeno upanje, da, Lah ne bo prodrl dalje v osrčje slovenske zemlje in ne bo dobil Trsta, saj branijo naše postojanke zopet deli železnega (111.1 zbora, med njimi slavni 87. pešpolk.
Naši letalci so zadnje dni večkrat uspešno napadli laška mesta.
Sedma italijanska oien iva>
Dne 14. septembra so se Lahi na. celi črti od Tolmina do morja navalili z vso silo na naše iamošnje postojanke. Mi smo že v zadnljem „Slov. Gospodarju" pisali, dta se Lahi na* primorski fronti pripravljajo na nove navale. Pred 14. septembrom so namreč več dni silovito obstreljevali s topovi naše postojanke na. Primorskem. Da bi pa, svojo namero kolikor mogoče zakrili, so napadali tudi na južnem Tirolskem.
Prvi da n nove ofenzive so Italijani po silnem artilerijskem ognju pričeb z infanterijskimi napadi. Razvili so se izva,nredno srditi boji. Sovražniku se je prvi dan posrečilo, da je na. posameznih točkah, posebno vzhodno od Gorice, vdrl v naše prednje postojanke. Sicer pa se je prvi laški naival ponesreči 1„
Drugi d a n (15. sept.) se je bitka nadaljevala z enako silovitostjo kot prvi dan. Na severnem odsekir (severovzhodno od Gorice) je sovražnik dosegel majhen oridobitek ozemlja. Zavzel je Grad pri M i r n u ali „Svete štenge". kjer so bili naseljeni o o. 1 a z a r i s t i, ]?i so bili preid leti pri Sv. jožefn blizu Maribora. V ostalem pa je ostala naša primorska fronta, nespremenjena. Vjeli smo nad 500 Lahov in uplenili 8 strojne puške. Artilerijski boj pa se" je ta dan raztegnil tudi do Krna in Bovca.
Tretji d a n so Italijani na Kraški gorski planoti nadaljevali svoje napade noč in dan.. Naša fronta je ostala n e o m a j e n a. Na severnem delu tega ozemlja je po mnogih brezuspešnih sunkih obnemagovala. sovražna sila.. Najhujša bitka je bila med Lokvico in kraško skupino južno od Do-berdobskega Jezera. Čeprav je sovražnik} no restano valil sveže sile proti temu delu fronte, se je odločil boj iz bližine vselej v korist našim četam. Italijanske izgube so, odgovarjajoč veliki množini čet, katere je poslal sovražnik v boj na tako ozkem napadalnem prostoru, skrajno velike, tako je izkrvavelo samo v borbi za imenovani kralški vrh sedem sovražnih polkov. Na fronti severno od reke Vipave notri do Krna je bil artilerijski boj živahnejši. Na ozemlju Bovca je sovražnik po močni artilerijski pripravi brezuspešno napadel Vrši* Ravelnik in goro Rombon.
Četrti "dan je obnovila tretja italijanska, armada napade na celo našo fronto na Kraški gorski planoti. Tudi ta četrti bojni dan so žilavi branitelji obdržali svo;e postojanke. Preizkušeni naš Amnči nešpolk št. 87 je bil pri L o k v i c i odlično deležen pri uspešni obrambi proti sovražnemu n a s k o d u. V severnem odseku smo krvavo zavrnili tri nanade italijanskih grena-dirjev.
Peti dan nove italijainske ofenzive (dne 19. sent.) je bil na Kraški planoti mnogo mirnejši kakor prejšnje dni. Iz ponehuiočega napadanja je razvidno. da so Lahi že prve dni svoje sedme ofenzive iz-pnlfib mnogo svoje napadalne sile lOdbili smo vše sovražne napade.
Nasši stražljo Gorico.
Vojni kurat profesor Lovrič piše: Nad našo Gorico stražijo naši junaki; ne puščajo je izpred o-Či. V njej se ne šopiri Italijan; tega jim ne dopuščamo! Kralj Vittorio il Traditove (Viktor Izdajalec) je bil nedavno v naši Gorici. Prišel je tiho, brez sijaja in sijajnega spremstva. Naši so bili nekaj o tem izvohali in jeli tako krasno škropiti, da je moral kralj Vittorio sredi noči na vrat na nos — pobrati šila in kopita!
Ena sama ognjena črta . . .
Zopet si je izbral sovražnik svoje staro bojišče, Kraško planoto, za pričenjanje napadov, pri čemer stremi njegova taktika, kakor v prejšnjih soških bitkaih, za tem, da bi prodiral v široki fronti proti skupni kraiški črti. Glede ljntosti se da primerjat,', to
artilerijsko delovanje in infauiterijsko jurišanje samo s irancosko-angleškimi napadi na zapadni fronti in zadnjimi ogromnimi ruskimi navali, Vsa kraška fronta je e n ia sama ognjena črta. Ponoči in podnevi jurišajo infanterijske kolone v gostih vrstah. V vsakem novem poskusu, da bi se prebila naša črta, nastoj ajo sveže divizije in ako semintja nastopi odmor, potem pada na avstrijske jarke artilerijski ogeib, ki je stopnjevan do skrajnosti. Branitelji vršijo naravnost nadčloveško delo.
Trstu Lahi ne morejo približati.
Dosedanji potek bitke ni približal Italijanov Trstu prav nič. Številni napadi Italijanov poldnevu in ponoči so se dosegaj vsi zlomili in naši branitelji držijo vedno trdno Komensko planoto, kaitero želi sovražnik zavojevati, da bi dosegel z nje Trst. Naj kra.šo pot do Trsta ob morju je italijansko armadno vodstvo že zdavnej opustilo, ker tam kljub ljutim (Kijem ni bilo uspehov in tudi pridobitev Doberdobs-ke planote ni dala Italijanom ob morju nikake ugodnosti. Tako si iščejo sedaj zopet s svojo ogromno premočjo pot v Trst čez Kras. Komenska planota predstavlja sedaj glavno smer nove ofenzive. Noč in dan brez prestanka jurišajo italijanske množice. Posebno hu'do^ je divjala bitka v južnem odseku, zlasti med razvalinami L o k v i c e in kope južnozapadno Dotferdobskega jezera, kjer se borijo naši s loven, skoštjajerski levi 87. p e |š p o 1 k a (glej avstrijsko uradno poročilo z čine 18. sept.). Na tem 5 km širokem frontnem delu, ki križa soteska Dol, je vodil sovražnik nepretrgoma nove polke v boj. Ako je bil sestreljen klup jurišajo-čih čet, so se prikazale nemudoma nove rezerve. In mestoma so zamogli Italijani vdreti v naše črte, ali vedno so ostali zmagovalci branitelji, med katerimi so se odlikovali tudi Hrvatje 96. peišpol-ka iz Karlovca. Težke so izgube napadalcev. Sedem italijanskih polkov je skoro popolnoma, poraženih. -'
Topovi pojejo grozno pesem. — L jut boj z bodali.
Italijanska artilerija, ojačena z mornariškimi tooovi najtežjega kova, obsipa v vsakem odmoru naše kraške postojanke z ognjem in jeklom. Pesem topov je na obeh straneh grozna, strašna. V tem bob-najočem ognju, ki je še toliko hujša vsled udarjaj o-čega kamenja, trpi v prvi vrsti junaški branitelj, ali kakor hitro proderejo sovražne .jurišajoče kolone v razbite jarke, jih sprejme uničujoč brzi ogenj naših strojnih pušk, ki se pojavijo kar naenkrat iz skritih kavern in skalnatih lisičjih lukenj. Vojaki se vržejo na bližajočega se sovražnika, s koli in noži, da ga vržejo ob tla v boju moža proti možu. Naši junaki vedo, da se gre za Trst, da se gre za slovensko zemljo. Za vsako peci zemlje se vrši lj,ut boj z bodali Vršijo se tako krvavi boji,, kakor jih ne pozne' svetovna zgodovina, Kri brizga v zrak, bajonet je tukaj glavno* orožje. Naši so v bajonetnem boju mojstri. Borba divja s tako srditostjo, da se v ročnem metežu pomandra vse k tlom. Število vjetnikov je na obeh straneh r primeri s številom Čet, ki se udeležuje borbe, izvanredno — majhno , . .
ITaka je borba za Trst. borba za našo slovensko zemljo-...
Kako smo odbili prvi laški naval.
(Izvirno poročilo.)
Laško bojišče, 15. sept.
Bilo je prvi dan nove italijanske ofenzive, ko je Italijan primarširal s svojimi četami prot' nam in nas mislili zapoditi v beg. Ali bilo je ravno narolne. Deževalo je tai dan in megla je ležala čez celo polje. Ob 11. uri predpoldne si je začel polentar posebno močno nabijati svoje topove in streljati z vso silo na nas. Streljal je celi dan notri do večera.. Gromelo je tako, da je bilo ioj. Saj so se tudi naši topovi, ki merijo 30.5 cm. dobro oglašali. Seveda. Lah ne gleda na to, če kam zadene ali ne, samo da poka. Včasih pa tudi strelja na posameznega moža. Če ga le vidi. Ce vidi prazno cigaretno škatljo na cesti ležati, pa tudi že z artilerijo strelja na njo. Nastala je noč. Po-lentarji so se navečerjali in nas prišli obiskovat v mnogih rojnih črtah. Začele so nas pozdravljati sovražne „muhe", katere smo kar z rokami odbijali in mahali s kapami, da niso zaklele. Seveda naše čete tudi niso rok križem držale. Lahi so se morali kmar-lu zopet vrniti nazaj — Matevž Peteline, mlad slovenski vojak, doma iz Radizela pri Slivnici.
Rusko bojišče.
Na celi ruski fronti od rumunske meje do Pin-ska izredno krvavi boji. Borba za knrpatske prelaze se je na črti Jablonica— Doma Vatra ponovila z vso ljutoistjo. V Bukovim napadajo združene ruske in rumunske čete naše obmejne višinske postojanke s tako premočjo, da se nepristranski vojni poročevalci čudijo, da še morejo naši sploh vzldržati. Severno od Stanislava smo našo fronto premaknili od Zlote Lipe dalje proti zahodu ob reko Narajovko. Blizu iz-



if i
SLO V E X Sli I <iUSI* O DA R.
21. septembra 1916.
liva fe reke v Gnilo Lipo je sovražnik to večdnevnih bojih našo fronto pri Dolni Lipnici nekoliko v-pognil. Boji zadnjih dni jia sc 'tudi tukaj razvijalo za nas dokaj ugodno LJuta bitka/ se le ray, ,il • zopet zahodno od Lučka v prostoru gorn'ega toka rek Turija- in St<~ho:!. Dne IG. sc t. so se Rusi navalili z ogromno silo na našo postojanke, a so bili hudo poraženi. Na tisoče in tisočo mrtvih in tež!oranjen;h sovražnikov i o \ olerivalo bojišče, Rusi naše Ironte niso mogli prebiti. Cilj ruskega napadanja v Karpa-tili je, zasesti karpatske prelaze in udroti na Ogrsko, na severu pa prodreti proti Kovelu in Lvovu.
Kako odbijamo sovražne napade v Karpatih.
(Poročilo z bojišča.)
S svojo četo sein na. 1200 m visokem karpa takem vršacu. Imam nalogo, na vsak način preprečiti prehod ruskih čet proti kraju Suliguli v dolini reke Vaszer na Ogrskem. Mrzla sapa brije od severovzhoda. noč in dan. Dne 15. sept, so nas napadali Rusi cel dan od 5. ure zjutraj do 11. ure ponoči. Niti toliko časa nismo imeli, da bi pojedli košček kruha. Okrog 12. ure se je Rusom posrečilo, d» so dospeli do vrha. A moja četa je bila na ta „Obisk", dobro pripravljena. Strojne puške, ročne in podzemske mine, bodala, samokresi, kamenje in meči so vršili tu svoie krvavo delo. Naša 115 mož broječa četica je vrgla 1100 Rusov nazaj. Ponoči smo s pomočjo žarko-meta našteli na pobočju gore 314 ruskih mrličev. Med borbo smo se na, ravninici vrh gore skrivali za mrtva trupla svojih tovarišev. Tovariši na naši levici niso bili tako srečni. Rusi so udrli v njih postojanke. Ali bomo mogli Rusom preprečiti prehod v o-grsko ravnino, bom poročal prihodnjič, če ne bom prišel prej v krtovo deželo. — Ivam Dušič. Črnovoj-niški narednik, doma iz ptujske okolice.
Krvavi boji ob Stobodu
Zahodno od Lučka se bije zopet krvava bitka. Rusi napadajo z velikansko silo, naši pa se krepko branijo. Poročevalec švicarskega lista ..Baseler Najch-richten" pravi, da so Rusi v bitki dne 15., 16. in 17. so: t. ob Stohodu, Turiji in vzhodno od Lvova izgu-b 11 najmanj 10.000 mrtvih in do 20.000 ranjenih vojakov. Bojno polje ob gornjem Stohodu je Lilo na debelo posuto s samimi mrtvimi Rusi, Reki Tur'Ja in Stohod sta bili te dni krvavo poba r-v a n i.
Riimaasto bojišče.
Na s e (d m o g r a, š !k i fironti se raizvijajjp večji boji ob železnici, ki vodi iz' Petrosenija (Petrovo) v Hatszeg severovzhodno od Oršovie). V široki dolini pri Hatszegu so dne 14. sept. zadeli Rumuni na hud odpor na.ših čet. Rumuni so se morali umakniti. Dne 17. sept. so naši/ južnovtzhodno od Hatszega odvzeli Rumunom 7 topov. Dne 18. sept. so vrgli najši sovražnika zopet dalje nazaj proti Petroseniju. Višje ¡ roti severovzhodu so Rumuni pri mestu Fogaraš inokako v sredini sedjinograšloe ironte) dne 15. sept. prekoračili reko Aluto. Na severnem krilu so sc močne rumunske čete, združene z ruskimi, dne 18. septembra pomaknile v bližino naših postojank v dolini gornjega toka reke Maroš. Tukaj so v teku veliki boji.
Veliko zmago so dosegli Bolgari dne 14., 15. in 16. so; t. v D ob r uči. Po hudi bitki so bolgarske, turške in nemške čete pod poveljstvom maršala pl. Macknnsena rumunskb-rusko armajdo obkolile od treh strani in ji prizadjale odločilen udarec Sovražna armada je imela velikanske izgube in se jo umaknila za močno utrjeno črto Ornavoda-'Modž'žiie—Kon-jjtanca '"ob Črnem morju), kjer se zopet priprav.ja na a oliko bitko.
Zmaga v Dobruči.
Zmaga v Dobruči riču in pomembnejša, k in Silistrije. Poraženih zii, ki so se v divjem 1 Nidi poraz je radi tega udeležile nove, najbrž s munske diviri e.
je večja kakor ona pri DoD-a.kor zavo evanje Tutrakana ;o bilo osem sovražnih divi ;egu umaiknile proti severu, tako velik,' ker so se biUa severno ironte poklicane ru-
Macedoasko bojišče.
■ V smeri od jezera Ostrovo (zahodno krilo) je pričel general Sarrail sredi preteklega tedna z ofenzivo. Bolgari so dne 14. septembra pred sovražno premočjo izpraznili goro Malca Nidže (2517 m), ki leži severno od imenovanega jezera in se umaknili v nove postojanke. Pri Florini, zahodno od jezera Ostrovo, se razvijajo novi bo'.. Na vzhodnem krilu pa Bolgari napredujejo. Bolgarske čete so zasede mesto Kavala ob Egejskem morju.
Francozi ¿asedli Forino.
Francosko uradno ( oročilo z dne 19. septembra pravi, da se Jo vršil dne 17. so; t. in sledečo noč huci Poj na črt Rosna—Florina. ki so je končal s sijajno zmago četvorosporazumovih čet. Francozi so z naskokom zavzeli Florino. Bolgarsko-nemške čete se u-mikajo v neredu i roti Bitolju.
v * e

Getverbsporazumov pritisk na Grčijo postaja od dno do dne hujši. Vsa ; oštna., brzojavna in železniška uprava Grčije se nahaja pod četverosporazumo-vim nadzorstvom. Grško ministrstvo Ziaimis .¡e odstopilo. Grški kralj je imenoval Kalogropulosa, za ministrskega- predsednika, Cetvierosporazumov pritisk na Grčijo označuje najbolj detstvo, da je IV. grški, kralju udani armadni zbor, ki se je nahajal v, mestih Seres, Drama in Kavala in ki se ni maral združiti s Sarrailovo armado ter je bil vopolnoma odrezan od ostalih grških čet, zaprosil nemško armadno vodstvo, da ga vzame v varstvo, mu nakaže bivališča, in : rehrano. Prošnji« e nemško armadno vodstvo ugodilo. Italijani so zasedli grško mesto Pptras (ob v-hodu v Korintski zaliv). Dasiravno je Grška sedaj skoro popolnoma vklenjena v četverosporazumove verige", vendar je še niso mogli prisiliti, da bi posegla v svetovno vojsko.
mmmku

Na francoskem bojišču se nadaljuje ofenziva angleško-francoskih čet z nezmanjšano silo. Ta o-fenziva je ena sama velikanska in najkrvavejša. bitka v tej svetovni voski, Angleži so po poročilu londonskih listov poslali na 100 velikih prevoznih p«r-nikih novo veliko armado na. francosko bojišče. Po poročilu istih listo,v namerava Anglija izkrcati tudi čete ob belgijski morski obal , da pade nemški armadi v hrbet. V zadnjem tednu so zasedle angleško-froncoske čete med Somo in Anl.ro devet porušenih vasi in krajev.
v
Ct tverosporazui tov pritisk na nepristranske države.
Anglija, je zaprla n i z o, z te m s k i m, d a n s -k i m in Skandinavskim trgovskim ladjam vsa svoja, pristanišča, ustavlja, ribiške ladje (in preiskuje tudi trgovske ladje teli dežel. N'a Š v i c o, ki je dosedaj dobivala večji del živil iz Rumunije, pritiska na ta način, da. ji dovoljuje uvažati iz Amerike le omejeno množino živil. Cetverosporazum hujs-ka švicarsko prebivalstvo francoske in italijanske narodnosti k izgredom in nasilnostim proti vladi, ki vstraja i)ri popolni nepristojnosti. Tudi na Spali i j o je začela Anglija pritiskati z zahtevo, da naj rk)voli prehod portugalskih čet skozi Španijo na francosko bojišče. Za slučaj, ako bi Španija tega no dovolila, namigava londonsko časopisje, da naj angleške vojne ladjo obkolijo špansko obal, slišno kakor Grčijo in ustavijo vsak flovoz živil in blaga v Španijo. V Španiji so izgredi in demonstracije na dnevnem redu
Kedaj se zopet ustanovi Srbija.
...... . •• • ■ .^.pg,
V	razgovoru z dopisnikom lista „Petit Farisi-en" je rekel srbski ministrstvi predsednik Pašič: Ka-Kor hitro si zopet osvojimo nekaj kilometrov srbske zemlje, se takoj vrnejo tja kralj, ministri in prestolonaslednik. Prvi na novo osvojeni kraj bo začasna srbska prestoliea. To pa zato, Kfer je treba obstanek Srbije čimprej uradno proglasiti.
Ogr o-hrvatski sabor.
V	seji dne 19. sept. je ogrsko-hrvatski sabor nadaljeval razpravo o predlogih grofov Andrašija in Aponija o sklicanju delegacij. Govorilo je 5 poslancev opozicije, ki so skoro vsi obsojali, da vlada noče sklicati delegacij, da se je sedmograška meja premalo zavarovala, da armadno vodstvo pravilno ne postopa itd. Poslanec Poloniji je 'trdil, da vse kaže, dase bo cela n a g o d b a med Avstrijo in Ogrsko iz leta 1 8 0 7 zrušila, da se pri naših generalih opaža m r ž n j a in sovražnost naj) ram ogrskemu državnemu zboru in m a d ž a r s t v u sploh. Splošno se je opažalo, da se je opozicija že močno ugnala. Za sredo, dne 20. sept., je bil naznanjen govor grofa. Tisze o vojnem položaju. V vladni stranki je grof Tisza izjavil, (ta se namerava vlada na Ogrskem po-služiti izvanrednih vojnih sredstev.
Naše žPfVB za immm.
Iz italijanskega bojišča se poroča, da so padi rrije mladeniči, prijatelji iz šolskih let. Dva brata Ferdinand in Janez Bukovnlk in Janez Rajšp, vsi trije iz Selnice ob Dravi. — Iz italijanskega bojišča je došla uradno žalostna vest, da je padel 24. julija Franc Zorko, zadet od sovražno granate. Pokopali so ga na skupnem pokppaiišču 17. pešpolka, blizu gore Cima Dodici. Pokojni France je bil rojen leta 1897 v T e p ia n j i h pri Konjiča h, — Dno 14. avgust: sta darovala, svoje življenje za cesarja in domovino Alojzij Čonč iz Skal v Šaleški dolini ter Štefan Kačičnik iz V o j n i k a pri Celju. Bila sta tudi tukaj zvest" naročnika „Slov. Gospodarja." — Na severnem bo/Jšču pri Stanislavu je padel dne 12. avgusta junaške smrti za domovino posestnik v M a 1 e m K o c j a n u v k a p o 1 s k i župniji, zidar po r o" licu, Josip Safarič, zaboden s sovražnim bajonetom. Poko an je blizu mesta Stanislav v skupnem grobu, kjer počiva mirno še devet njegovih bojnih tovarišev. Za njim žaluje zona in pet otročlčev.
Vsem za "domovino padlim slove nskim; junakom naj bo žemljica lahka!.
Teden«
si

ur
¡i
¿S
f Tomaž Mraz. V Gradcu je pret'ol lo nedeljo, dne 17. sept., umrl v visoki starosti 00 let biserno-mašnik in duhovjii svetovalec lavantinske škofije č g. Tomaž Mraz, vpokojem dekan in nadžupnik vu-zeniški. Rojen je bil dno 5. dcc. 1826 v St. Vidu pri Grobelnem. Bil je po sv. krstu tako slab, rla so mu mrtvaško svečo držali. Sost razredov gimnazijskih, študij je dovršil v Celju, dva razreda pa v Gradcu. Prvo leto bogoslovja jo dovršil v Gradcu, 2. in 3. v Celovcu in 4.. v St. Andražu v Lavantinski dolini na Koroškem. V duhovnika 'o bil posvečen 1. 1853. Ka-plansko službo je o ravljal v Šmarju pri Volšpergu na Koroškem, v Kalobju in na Slrdirigori na Štajerskem: Nato je prestopil v krško ško ijo, kjer jo služboval večinama kot rrovizor v Pl' orku, Labudu, St Kancijanu, Libeličah in Prevaljih. Za: u stil je krško škofijo ter postal katehet pri uršulinkah v S bi-ijju na iSedmograškem. Tam jc ostil dve le i. Prišel je nazaj v domovino in postal žur nik v Vuhredu, koder je služboval 1214 lota. Slednjič jo nasto: il službo nadžupnika in dekana v s t a,rodovni Vuzonici. Tam je goreče služboval 1711 let..46 let jc bil zvest in neumoren delavec v vinogradu Gos ó^o cm. N1 čuda, da si je po tako dolgem in trud-.po'"r.cm delovanju želel odpočitka, zato c leía 1899 sto il v vclczasluže-ni pokoj. Leta 1907 sc je presolil k usmiljenim bratom v Gradec, kjer jo bival notri do svojo smrti. Dne 25. juliiai 1913 je obhajal v Gr adcu v cerkvi u-smiljenih bratov 601étnico mašnišiva.. Rajni bisornik je bil vse svoje žive dni skromen .in tih značaj ter vesten in točen kakor ura v izpolnjevan'u duhovniške službe, Živel je vzgledno. zmerno in trezno, zato je tudi dočakal tako visoko starost. Rajni jo bil tudi odličen slovenski pisatelj. Leta 1878 jo spisal „Šolske katekeze za prvence", leta 1883 pa „RazLo,go sre-dn'ega in največjega šolskega katekizma." R°.zvcn šolskih katehez je še spisal tudi mnogo govorov. A med boljše izdelke je i rištovati govore gorn'cgrajs-kega, fozno'e brasiovškega dekana Lavroncifa Potočnika. Njegov pogreb se 'o vršil dne 20. sept. na praškem mest em nokonaFšču oi; obilni udeležbi l'u-dstva, zlasti praških Slovencev. Blagemu duhovniku svetila večna luč!
f
Ranjen vojni kura,t. Dno 11". septembra jo bil ranjen č. g. Josip Vukelič, vomi kur^t pešpolka št. 96. Imenovani je odlikovan v. 'InliovnisVim zaslužnim križcem in s Signum landis, G. Vukelič jo bil znan tudi nri naših polkih kot lpidomil duhovnik.
Škof odlikovan z železnim križcem. Vratlslav-ski kaiezoškof • dr. Adolf Bortram jo bil odlikovan z železnim križcem na črno-Italem t radiu
Slovensko odposlanstvo pri ocr;arr;I:om narac-stnikn. Dno 15. t. m. 'e bila pri c. kr. namestniku s-prejeta deputacija slovenskih poslancev in kmetov, da mu je izrazila sedaj najnujnejše želje slovonsko-štajerskega l.'metskcga prebivalstva. V dcputaciji so bili zastci^ani: poslanca dr. Korošec in Pišok. župana Fcrlinc in Rciter. ter občinska svetovalca Ilam-mer in Gornik. Dr uta,cija je javila namestniku žebe glede domačih mlinov (žrmelj), glede zaprtia mlinov in odvzetja žita, glede odmere fižola za osebe, glede rekviriranja vprežne živine itd!. Zastopniki Ceršaka in Selnice so še prosili tudi, da se uvažu.ie njih želja glede odkazanja (posebnega mlina na Muri. Gospod c. kr. namestnik grof Clarv je slovensko deputa-cijo prijazno sprejel, temeljito razpravljal z njo o vseh seda.i perečih gospodarskih vprašanjih ter obljubil, da bo izražene mu želje dobrohotno preudaril ter odredil, kjer bo le mogoče, zaprošene olajšave.
Shranjujte „Slovenskega Gospodarja"! V današnji številki prinašamo članek. „Žito, krompir in seno", v katerem opisujemo in razlagamo nekatere važne vladne odredbe. Svetujemo našim ljudem, da si to številko, kakor tudi vse tiste, v katerih se na-
21. septembra 1910.
vajajo vladne odredbe glede rckviriranj; krompirja, . žita, sena itd. Mnogi pozneje, ko so že dotične što- j vilke „Slovenskega Gospodarja" razprodano, prosijo, ; naj jim dopošljemo tistega in tistega „Gospodarj -i-4 , ti j mi jim ne moremo ustreči. \'sak t. ameten gospodar in : gospodinja si naj napravi zbirko takih člankov, ali ; pa s; naj' sploh vsakega „Gosp odarja" skrbno shrani. }
„S-mfc Marice Device." Iz gmorskuga bkraja se nam ? oroča: Nedavno mi je žena nekega vojak 1 izročila zvezek s 7 listi s tem naslovom, na bi :ji-žico pomnožil, da bi se razširila me : volk . Hitro jo prcčitam. Žo dolgo nisem 6 tal takih lemnosti! Med drugimi stoji v knjižici: Kdor bo :e Kanjo nosil pri sebi, i;e bode umrl nagle smrti, mu b-rdo vae ^ ro-šnje uslišane, ne bode nesrečno umrl. Kdor razširi to knjižico, mu- bodo vsi grehi odpuščeni. Kdor rosi ta list, ga krogla ne bo zadela, tri tedne j red mirijo mu bode naznanjena zadnja ura. Kdor moli 3 molitve, navedene v knjižici, mu bodo vsi grehi odptuš-čeni. In te krivoverske in praznotverske čenče veja--ki, pa tudi ljudje doma, prepisujejo ter razširjajo!! Ce dobiš tako knjižico, vrzi jo v ogenj. Vzemi katekizem v roke, da zopet spoznaš, da se grehi odpuščajo le pri spovedi in po popolnem kesanju tedaj, kadar ni mogoče opraviti spovedi. Imej živo viero in trdno zaupanje v Boga, moli rad in skrb', da si v milosti božji in da se vsak dam priporočiš Materi božji, rad prejema; sv. zakramente, živi po naukih katekizma: to je tvoj najboljši varstveni list. Bra.lci in prijatelji našega list;;, pojasnite ljudem, pri klaterili najdete to knjižnico, da naukov, ki jih ona širi, ni v katekizmu, da smrten greh takle neumnosti verovati in nositi pri sebi ali jih celo razširjati. Sploh pa se čudimo, da se še najdejo celo pametni ljudje, ki verujejo te prismodarije.
Občni zbor mariborske dijaške kuhinje bo prihodnji petek, dne 22. septembra, ob VS. uri zvečer v Narodnem domu v Mariboru.
Dijaški kuhinji, v Mariboru so darovali: Fr. j Vošnjak, učiteljica v Ponikvi, 30 K; Friderik Repo- > lusk, župnik v St. Vidu nad Valdekom, 12 K; Franc Zdolšek, župnik v St. Juriju pod Taborom, namesto venca f g. prelatu Hribovšeku, 20 K: pl. Sangilla (kruh sv. Anton v 10 K; Jakob Zafošnik, kaplan pri Sv, Andražu, 20 K: V. Kraner, Gornja Radgona, 6 K; Franc Kren, c. in kr. vojni karat, vojna pošta štev. 235, 20 K: dr. Podlesnik v Velenju 5 K; Fran Voglar, c. kr. profesor v Mariboru. 4 K. Vsem een-jem gg. darovalcem in darovalkam izreka odbor naj-prisrčnejšo zahvalo.
Imenovanja. Z bojišča, se nam poroča, da so bili nedavno za kadet-aspirante imenovani sledeči gg. prostovoljci: nadučitelj Franc Krisnje od Sv. Barbare niže Maribora, K. Mejovšek, učitelj iz Re'e pri Hočah in J\ Perger, učitelj pri Sv. juriju v Slov. goricah.
Odlikovan učitelj. Ožbalt Mejak, učitelj pri Sv. Martinu na. Pohorju, seda kadet 8" ešpolka. je bil za izkazano junaštvo i red sovražnikom odlikov s srebrno hrabrostim kolajno II. razreda.
Prestolonaslednik pri Slovencih. Jožef Guben-šek iz Lesičnega pri Pilštanju piše iz ruskega bojišča sledeče: Včeraj, dne 4. septembra, nas je obiskal c. i, kr. visokost prestolonaslednik Ivarol Frane Jožef. BiJ je prav prijazen do vsakega. Tudi nas Slovence je marsikaj vprašal. Bela' ov Rok je ranjen in ni bil daleč od mer.e, pa nisem ve (tel popre", kot takrat, ko je že bil ranjen. Tudi mene bi bilo že skoraj pobralo. Bil sem že do ; oloviep zasut od sovražne granate. Trdno sem prepričan, da me ji Mar ri:a varovala. Ako še pridem keda' domu, ' o moja nrvn. rot k Zagorski Mariji.
Izvanredna hrabrost spodnj|eštaierske?;a Slovenca. Slovenski fantle nam išejo z bojišča: Stn1 -ni narednik F. Polič je bil odlikovan za izvanredno hrabro vodstvo našega voda dne 7. avgusta. 'Prodrli fho zelo močno žično oviro in pri tem violi 158 Pu-sov in 3 častnike, 2 strolni puški in 1 metača, min. Odlikovan ie bil dne 23. avgusta s srebrno kolaino Ti. vrste. Tri dni pozne;e je dobil > ovelje, da mora. s siotni o ogrskemu bataljonu na > orro", Poslani smo •n i več kilometrov na.^re'. Zn,Tzeli smo nek hrib in ga tudi brnniP proti osemkratnemu napadu » roti 5-krat močnejšemu sovražniku. ZrVžpli smo celih 24
na'hu šern ognju, nakar smo dobili artilerijsko
ur v
Domoč. Zato f© bil naš vod'p. odlikovan dno t. sent. s srebrno svetinjo T. vrste.' V 8 dneh d-akratno odlikovanje! Odlikovareo :o vrl slovenski narodnia.k Kranjski fant:e smo zelo • -rviov.i ra našetra sloven-skoštaierskega novel'nika. Tudi nnSn ■ rsa so ozap-
O" živi vse Slo-
šanai s hrabrostnimi sveiin:rm;. vence,!
Junaki 87. pešwlkn va nrimor fronti. Slovenski fantje nem nire'o: Do1 ro se tnkai držimo v boju nroti Lahu. No bo nam všel čez n^Se ^ostopv -ke. Mnogo slovenskih pozdravov! Ffa' c Klemenčič. Sv. Jurij ob Sčavnioi; Borrš" Fer>"i -and. Sta m costa pri Ljutomeru; Franc'Miki, Sv. !rurii ob Sč v-nici: Tomaž:č Franc. Sv. MiVlnv LasWaher, Sv. Jurij ob Sčavnioi: Veržeja.
Kako so Lat!i pomnili nroslavltat?. zmago naših zaveznikov. Praporščak M. nišo g. dr. M.: Danes smo imeli zopet za.ninrv večer. Naznanila se ie nam nova zmaga .naših zavezn:kov čez nesramne T?.n-munp. V našem roinom jarku so naši hrabri i" nri-dni Janezi sprejeli to vest z živijo-leliei in salvami nušk. Pomagali so na,m še tonovi. Lahko si misVte kako so morali hiti laški .vojaki iznenadeni. ko so tu
pri Ormožu: A. Ost'erc Janko iz
SLO V EN S K! GOSPODA Ifc.
naenkrat začeli v megleni temni noči ropotat, iz višin strojr.e i:i drut,e puške in bobneti topovi, seveda po njih glavah. Razsrdili so s svetilnimi raketami ves prostor ¿.red"seboj tor metali ročne granate in tako nehote j omt;!jWi ; i i proslavljanju naše zavezniške zmage.
No Kupuj e dopisnic zelene barve. Poštno ra-vi.r tcl sivo z - Štajersko razglaša: Več tvrdk je založilo vojne do. isnioe zelene barve, ki se glede velikost- 'a o lil o i.o razločujejo od vojnih dopisnic, katero jo naložila vojaška uprava. Vojnih dopisnic zeleno barve poštni uradi ne bodo sprejemali in odpošiljali na naslovl.erce, Torej pozor!
Vinogradniki prosijo za dopust. Crnovojnik-vinogradnik nam piše: Vinogradniki prosimo višjo vojaško oblast, d se nam dovoli za mesec oktober daljši dopust, da moremo spraviti grozdje in poljske . .ridelke j od streho. Prosimo naše žene, starše in občine, da nam napravijo prošnje. (Opomba uredništva: Opozarjamo na članek „Dopusti vojaških oseb" v današnji številki.)
Nagrade za pridne posle. Okrajna glavarstva so naznanila občinskim uradom, da se bodo tudi letos za pridne posle, viničarje in druge uslužbence iz cesar Franc Jožefove ustanove štajerske hranilnice dajale ustanove. Prošnje se morajo poslati ua dne 10. oktobra, na okrajna glavarstva. Prošnji se mor priložiti gospodarjevo spričevalo, da prosilec na mar.i 25 let služi pri enem gospodarju, posels-knjigo in potrdilo občinskega urada, da je prosile res omen eno število let služil pri dotični hiši ah , . enem in istem gospodarju.
Šolske podpore. Posojilnica v Mariboru r;./r i-suie (glej inserat na 8. strani današnjega „Slovenskega Gospodarja") podpore za obisk državne" Obrtne šole v Ljubljani v znesku 300 K in Slovenske trgovske šole . Ljubi'ani v znesku 280 K. Prošnje do 20 okt. na Posojilnico v Mjariboru.
Papirnati dvekronskl bankovci se smejo trgat?. Da se ol omore velikemu pomanjkanju drobiža. le avstro-ogrska banka dovoliia, dla se smc'o 2-kronski pa »nti bankovci razrezati na dva, oziroma na štiri dele. Dele papirnatih dJvekronskih bankovcev in sicer po 1 krono in po 50 vinarjev morajo spre'orna ti blarp 'ne. banke in drugi denarni zavodi brez vsakega odbitka
Enokronski papirnati bankovci. Več avstrijskih in ogrskih trgovskih in obrtnih zbornic je zaprosilo vlado, da bi začela izdajati tudi enokronske papirnate bankovce, ker je srebrnih novcev po 1 krono r edno manj v prometu, kar povzroča občutne ovire. Po noročilu ogrskih listov utegnejo priti v promet ti novi papirnati enokronski bankovci že s 1. novembrom t. I.
Stran 5.
m..-i-1 „c
Vinske cene na Hrvaškem. Iz varaždinske o-kolice se poroča., da so kmetje ondi mošt ¡ rodal; gostilničarjem 1 liter po 1 K 80 v do 2 K. Tako drag je tudi cviček na Kranjskem. Tudi mariborski 'okolici so cene za novi mošt 1 K 40 do 2 K, Opozarjamo naše vinogradnike, naj se pri prodaji mošta nikakor ne prenaglijo.
Grozdne pečke zasežene. Izšla je ministrska naredba, ki določa, da so slično kakor v lanskem le- j tu tudi letos zasežene grozdne pečke, katere se mo- j rajo izločiti od tropin iii na zračnem prostoru dobro ! i osušiti. Pre ovedano je grozdne pečke pokrmiti ali j lih uporabiti pri kuhanju žganja iz tropin a,!i jih šo celo spraviti v nič. Nabrane grozdne pet ke jo prijaviti pri županstvu najpoznelo do dne 10. jan. 1917. | Avstrijska osrednjica z a« olje in mast na Dunaju bo f ku ov la grozdne ; ečke po 20 K za meterski stot. ' Za tozadevne prestopke je določena denarna gloka ] do 5000 K, oziroma kazen zapora do G mesecev.
Nakup '¿l/2i Unh žr : cev. Poljedelsko ministrstvo namerava letos nakopati žrebre. ki s ■ bili po-vrženi vi 1914, ako so sposobni za p^er e. Kupili pa se bodo sarm žrebci. ki so na paši, ker bo mhistrstvo nakupljene žrebce zopet obdalo na pafo. La- tniki žrebcev r>aj iste ponud jo v nakup povelptvu fk^rnp ^rgk^To -- G"t'c'\
Kon;ž na kmetijah. Vojno ministrstvo je odredilo, da smejo poljedelci še nadalje obdržati za jesensko delo konje, ki so jim bili dani za poljedelska in gozdna dela, četudi je letina že pospravljena. Kon'e bodo vzeli, kadar bo to iz vojaških razlogov brezpogojno potreba.
Novo milo. vlada je določila, da se uDelja za celo državo nova in enetne vrsta mila namesto dosedaniih vrst domačega mila. Cena za kilogram nove vrste mila je določena s 3 K 60 v in sicer pri prodaji na drehno, pri prodaji na debelo pa s 3 K 20 v.
Laneno seme. viarb •>• -■••<dn. Ce^ '100 K
za 10 - ks
Najvišia cena za ' rvo. Vsi trgovci s kavo morajo naznaniti svoje zaloge kave. Najvišja cena za. ne: režgano kavo je cSoločena z M K. Ta najvišja cena je veljavirr od 18. septembra naprej.
Hmelj. Na. hmel'skem trgu v Čatet ni nobenega, pnpraševania po hmelju lanskega, pridelka. Glede cen za letošnji hmelj se šo sedaj ne more nič povedati. ker še ni nrišlo nrav nič tuiega hmelja v '/Steč.	. t i
SOOO vagonov ječmena za pivo, Da avstrijski pivovarnarji no ustavijo poginoma izdelovanje piva, e avstrijski ministr^k. svet dne 10. septembra sklenil, dia dobijo ajvsLVski pivovafrnarji za sejdaj 3000 vagonov ječmena za izdelovanje piva.
Sadna drevesca. V deželnih drevesnicah sje bo letos oddalo nad 30.000 komadov sadnih drev.esc. Več v današnjem inseratu na 7. strani „Slov. Gosp."
139
¿SÍtfl "Žš ¿ i -ií
novice.
Krompir. Letos je 000 let, kar se je pojavil kroni, Ir prvič na pariški dvorni pojedini kot uokaj posebnega. Krompir, brez ugovora najvažnejšo živilo, v premnogil družinah glavni del hrane, zaači za ljudstvo nenavadno dobroto, a kljub ieinu je krompir prebil orjaške boje, proJoa jo postal splošna in ljudska hran.a. Bili so predsodki vede in babje vere, ki so si r vili krompirju zapreke in ovire in te predsodke jo ,premhogol rr.t ; o Spirala nevednos!, ki je namesto gomol evih izrastkov uporabljal zeleni krom ir-jevi plod, zbok česar so s-ovoda naslrle neprijetne želodčne težave. Krom lr, prinesen Iz Amerike 1. 1588, se je sadil in negoval še v XVI. stoletju po vrteli kot kaj izrednega. Zarote in Kardar. ga v rvi polovici XVI. stoletja prvič omenjata, ko označujeta deželi Peru in Granado kakor domovino krompirja in pripovedujeta o njem, da je izdatna hrana t rmošnje-ga rebivailstva. Leta 101G se je pojavil prvič kakor nek/-: ; osebnega na kraljevski pariški pojedini, in odsilhmai se jie jelo evropsko prebivalstvo bolj zanimati zanj. Pri Nemcih si j a pridobil velike zasluge za negovanje krompirja Friderik Veliki, ki je dal m-l ogo krajev nasaditi s krom; irjem, a je bil primo-ran, z oboroženo silo krompirjevo polje stražiti proti množicam, ki so bile naščuvane s predsodki in vražami zoper vsako novotarijo. V avstrijske dežele je prišel krompir v SOIetni vojski. Glavne zasluge za razširjenje krompirja ima pri Cehih frančiškanski red v Pragi, ki je prvi začel sadili krompir na samostanskem vrtu in je naučil širše prebi valstvo pridelovanje krompirja. K popolnemu in splošnemu pridelovanju krom-irja pa je prišlo šele v let'h 1772 in í772, ko e velika beda in slaba letina prisilila ljudi, da so segli po novem živilu ter odložili vse staro p redsodke in babjo vero v roti tej j.rokoristni poljski rastlini.
Človek, ki ¿0 videl Napoleona. Neki vojni po-ro'o alec ri ovodujo: Na svojem nad lom potovan-u o Volini i sem dos; el. v. vas K'ar iloviko, ležečo v nižini reke Stohod, nedaltea cd mesta Kovel,- Kar-j ilovica leži izven bo ne črte in pril ka mi je bila, da sem opazoval rusko ukrajinsko prekiivalsb.o, ki je , rihrjaJo iz svojih lesenih kolib, da bi so solr.c lo. Videl sem žensko v svitio-rdečih krilih in r; pisanimi robci ter mnogo div.žestno ¡ lavolase decc. Bilo jo še tudi nekoliko stjarcev. Eden teh z dolgo, belo brado, v kratkem kaftanu, se jo rozgov,arial z vo'-vki, s katerimi se ie .mogel s or zameti v svojem materinem jeziku. Ko se je zvečer pri skromni ver.erji Zasukal razgovor na tega, starčka., sem d,oziral, da je nedavno prekoračil 113. leto ter da jo pripovedoval, kako je kot devetleten dečko videl Napoleona, ki se je vi. 1812 v od rti kočiji vozil po teh kraj'h s svojimi četami. Starček jo še dobrega zdravja in je sedaj doživel vojno v Voliniji v 1, 191G.
Spomin. Dober s omln je za 'dijaka velikega pomena, a vendar bi bilo popolnoma pogrešeno misliti, da more deber s omin odtehtati rrzum, ali da bi mu šlo prvo mesto med duševnimi zmožnostmi. Lahko imaš zelo slab spomin, pa si vendar bclj inteligenten, nego kak igralec, ki si z lahkoto zapomni na stotine verzov. Sploh pa pravi spomin ni toliko kvantitativen, kakor levfalitat ven, to se pravi: No obstoji v tem, da bi nam bil na razpolago, da bi obesili v-an' vse mogoče in nemogoče stvari, amnak samo to. kar zadostuje, d > se s omnimo, česar žoiima; da nam nudi ključ skrivnega količka, kjer hranimo kl'uco drugih oddelkov možganov, ki nam hranijo še druge ključe. Mladenič se mora truditi, da si pridobi logični s-om'n. Prečita naj eno stran' m poskusi i enoviti glavne misli, potem naj pridruži drugotno misli. Od strani naj gre k poglav u, od poglavja daljo k cel: knvgi. In skrlíi raj, da si za; omni ideje in no snmo besede in da vedno veže dejanja in po'ave z vezmi vzroka in učinka. Za natančnost v številih, v dejstvih in formulah imamo takozvm e encikloj edijo, manuoje in knjižnično omara: umsko m*i moramo rabiti v to, d"-, preudariamo, družimo, umevemo, sodimo. po ra da s trudom pa brer; koristi s seboj \la-č'mo mrtvo • ezo nekoristnega znanja.
C:o*?c7r: pik se rlede na namen razločuje od k°č'ega r tem, da ie obramba kače individualna, čebele a socialna, to se nravi: kača brani s pikom samo sebe, čebela na se spusti v boj za družbo, ki ji nrinada. Zato je vsemodri Stvarnik tudi tako uredil, da je iz'd boja popolnoma različen. Kača samo sebe otme, čebela pa v boju vselej izgubi življenje, koristi na svojim družicam, svoji državi in umrje sladko smrt za svojo kraljico. Njene tovarišice pa naznanijo ljubljeni matici, da so videle, kako jo obležala na polju časti „mrtva, ker velel ie tako domovine ukaz," To je v resnici — kakor pravi Vergilii — lepa smrt. Ce pa že čebela gre tako neustrašeno v boj za svojo domovino in svojo kraljico (in ne zase), koliko večje, nesebično navdušenje mora šele navdajati razumnega državljana, ki se bori za Svojo 'domovino. za državo, ta veliki čudotvor za svojega. ,v-ladarja. Tako da ni popolnoma res. kar meni Vergi-
Bt fan 6.
SLOVENSKI ti O S PO IM P.
lij o čebeli istotam, namreč, da niti Egipt, niti širna Lidija, niti partska ljudstva, niti medski Hydaspes nimajo vladarja v takih čalsteh. Ob 671etnici vlajdar nja so avstrijski narodi pokazali presvetlemu cesarju, da ga nad vse ljubijo. Kajti on nam je kakor je matica čebelam, varih blagostanja, kulture; on je ži-votvoren znak edinosti.
Očitajoče vprašanje. Prijatelj sreča prijatelja na sprehodu z njegovo ravnokar poročeno gospo, in stopi k njemu ter ga zaupljivo vpraša na ušesa: „Ivan, kako si zamogel poročiti to žensko, ki je šan-tava, škilasta, stara, majhna, suha in gotovo tudi sitna?" — „Ljubi Tone, le na glas govori, saj je tudi gluha!"
Dopisi.
Maribor. Pri nedeljski konjski dirki na, Teznu je dobil gostilničar in mesar Josip Kirbiš s svojim konjem „Kurvenalom" prvo darilo.
Maribor. Zadnjo soboto se je na mariborskem trgu odvzelo dvema kmeticama štiri vreče koruze, ki ste jo prodajale na trgu. Našim ljudem svetujemo, da naj ne prodajajo žita, ki je pod zaporo, na Javnem treu, ker je to kaznjivo. Prvič se vsakemu, ki bi prodajal žito na trgu pod roko, isto odvzame in se mu plača, mnogo nižji znesek, kot če bi ga prodal vojno-žitno-prometnemu zavodu, drugič pa se ga, navadno tudi kaznuje z občutno denarno globo. Torej pozor!	*
Maribor. Z okrajnega glavarstva se nas prosi, da bi Oj ozorili posestnike mariborskega okraja,, da čimprej ponudijo vse odvišno seno in slamo nakupo-valcu, ki ga je za posamezne okoliše določilo okrajno glavarstvo. Armada sedaj silno potrebuje sena in slame. Okrajno glavarstvo opozarja posestnike, da se sedanja cena nikakor ne bo zvišiala. Ako bi se kak posestnik, ki ima kaj odvišnega sena ali slame, isto branil oddati, bi se mu moralo poslati na dom oddelek vojaštva s častnikom, da se mu na podlagi vojnodajatvienega zakona seno odvzame. Da se pa taki nastopi preprečijo, se posestniki prosijo, da ra-devolje oddajo svoje odvišne zaloge. Ako bi nakupo-valec od koga zahteval več kot more dati in bi radi tega trpela njegova živinoreja, naj se nemudoma pritoži na okrajno glavarstvo. Na dan se sme za, 1 glavo goveje živine računati 10 kg sena in 5 kg slame, za drobnico pa 3 kg sena in 3 kg slame. — Tudi radi oddaje krompirja v občinaih. ki so dobile uradni poziv okrajnega glavarstva, da morajo oddati toliko in toliko krompirja, poziva okrajno glavarstvo, naj se vsak potrudi, da bo do določenega časa oddal toliko krompirja,, kolikor ga je določil za vsakega posameznika župan. Okrajno glavarstvo silno nujno potrebuje velike množine krompirja za preskrbo vojaštva in civilnega prebivalstva in ako se ga do določenega časa ne bo dovolj pripeljalo, bodo prišli oddelki vojaštva, ki ga bodo na posestnikove stroške do določenega časa izkopali in spravili na postajo. — V imenu našega dobrega kmetsklejga ljudstva, ki v sedanji vojski itak doprinaša obilo žrtev, prosimo okrajno glavarstvo, naj se ozira na to. da je sedanje deževno vreme zavleklo spravljanje krompirja, in nadalje, da močno primanjkuje delavskih moči in v-prežne živine,
Maribor. Mestni magistrat nazi/anja, da so od sedaj naprej zopet dovoljeni svinjski sejmi na mariborskem mestnem sejmišču.
Maribor. Fotograf Adolf Skušek je kupil hišo št. 28 na Tržaški cesti, kamor se je preselil s svojim fotografičnim zavodom.
Sv. Peter ¡ri Mariboru. Dne 28. avgusta, ob priliki naše zadnje procesije na Goro in letošnje v-i-zitacije, so blagoslovili preč. g. dekan, stolni župnik in kanonik Fr. Moravec v gorski cerkvi 4 spominske plošče, naročene na Dunaju pri dru-žbi Srebrnega križa, za naše vojake: Janeza Črnko, kmeta v Nebo vi, ki je padel že leta 1914 v Galiciji, Frana P' -bek, viničarja v Celestrini, padlega pri Jaslu \ liciji dne 16. decembra. 1915: Franca Korovnik, .. :u-rja v Trčovi, umrlega v Ljubljani dre 9. decembra 1915, in Jožefa Brlič. viničarske^a sina. Id se je bil prehladil na tirolskih Alpah in je na otrpnjenju tilnika umrl v Bruneku na Tirolskem v' decembru lanskega leta. Bili so vsi iz vrste naših najboljših žup-Ijanov. Svetila jim večna luč! Na tujem so pokopani In njih grob nam ni znan. Pa pred spominsko ploščo homo na Vernih duš dan in pri drugih priložnostih jim • spomin zažgali lučico in molili za nie in se tako združili v duhu ž njimi, ki so vse žrtvovali za vero, dom, cesarja. — Iz laškega vjetništva se je oglasil Anton D mazi, viničar iz Metave, Piše, da je bil vjet dr o 20. junija t. 1. Ne godi se mu slabo. Za denar, pravi, se tam vse dobi. Čudno, pred sto leti je njegov ded prišel s francosko vojsko k nam in je tukaj zaostal. Čez sto let mora njegov vnukec nazaj kot v jetnik v lažn-ivo Italijo. — V ruskem vjetništvu se godi slabo Antonu Kolednik iz Mallečnice. Velike muke, pravi, je moral prestati v Galiciji, mraza, in straha in lakote. Srečno je prestal vse to. Ko ga je pa dobila sovražna roka, se je začelo pa še hujše. Poli mesec so nas okrog gonili in pustili zjnrzcjvati in gladovati, le vsak tretji dan so nam dali kaj jesti. Vi doma spite na mehki postelji in pod toplo o-deio. a jaz pa na trdih deskah in Imam le uho pod svojo glavo, pokrivam pa se s svojim bornim vojaškim plaščem. Za jesti je zelo slabo. Vi lahko pojdete vsako nedeljo v krščansko cerkev, jaz nisem bil v
cerkvi že skoraj dve leti ne. O koliko je to vredno za vas! — Našim romarjem na Gorci 'dne 7. in dne 8. avgusta, katerih je bilo vendar še prav obilo, a-koravno je neusmiljeno lil dež, so poslali pozdrave, in se v duhu ž njimi pred milostno podobo Matere gorske združili naši vojaki iz soške fronte: Janez Cvikl, Marko Klemenčič, Peter Ferlinc itd, Naj jih varuje preljuba Mati gorska! — Odlikovani so: če-tovodja Franc Kirar je dobil drugokrat srebrno hra-brostno svetinjo II razreda, Karol Stramljič iz Metave pa železni zaslužni križec.
Sv. Križ pri Mariboru. V četrtek, dne 14. septembra, je vsled srčne vodenice po dolgem mučnem bolehanju umrla vrla gospodinja Marija Hlebič, žena tukajšnjega cerkvenega ključarja Janeza Hlebič, ki se sedaj nahaja v vojaški službi, daleč proč od doma v Przemyslu. Pogreb se je vršil v soboto ob mnogoštevilni udeležbi župljanov. Vrlemu našemu somišljeniku ob bridki izgubi naše iskreno sožalje!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 17. septembra je umrl blag mož in skrben oče Ernest Marlcuš, bivši davčni uslužbenec v Marenbergu, sedaj iz zdravstvenih ozirov preseljen k Sv. Tomažu. Rajni zapušča žalujočo soprogo in pet nepreskrbljenih otrok. Vrlemu možu svetila večna luč!
Ptuj. „Slovenski Gospodar'- se v Ptuju prodaja v trafiki M. Martini na GlaVnem trgu.
Stojnci pri Sv. Marku. Ze zopet je ugrabila neusmiljena smrt novo žrtev iz naše v ¡¿si. Pretekle rini je riošlo iz laškega bojišča pretresljivo poročilo, <Ta je padel četovodja Martin Belšak. Kaj je izgubila h tem junakom domača vas in cela fara, kaže sledeče pismo, ki ga je poslal njegov narednik Belšajkovi rodbini. Piše sledeče: „Dostojno in potrebno je, Vam iznoročiti obvestilo, ki bi ga sicer najraje zamolčal, ker je grozno in neprenolsno tudi za me. Nesrečni dan, 12. avgust! Smrt je iskala svoje žrtve po naši ironti. Vsemogočni je poklical tudi Vašega dobrega sina k Sebi po plačilo. Kruta sovražna mina je pretrgala nit njegovejga vzglednega življenja. Umrl je Vaš sin Martin častne smrti. Dobil je košček jekla od mine v hrbet, ki mu je presekal hrbtenico pod križem (sana iste mine je vrgla tudi mene). Mi smo ga hitro obvezali, a zastonj, bil je v dveh minutah mrtev. Ker je bil pod mojim poveljem, lahko rečem, da je bil zvest vojak, poln navdušenja se boriti za našo domovino. Največje veselje je imel, ako sem mu rekel, da naj meče ročne granate na polentarje. Bil je skrben in priden, kakor tudi zanesljiv moj namestnik. Bog mu je že poplačal njegov zlati zaslužek! Pokopan je pod goro Monte Zebio blizu Asiagai na laški zemlji. Za, njim žaluje vsa njegova vrsta, kakor tudi jaz, ter se ga spominjam ob vsaki priložnosti, povsod in vsaki dan. Torej on je umrl junaške smrti. bodite junaški tudi Vi, ki ste doma, in preuašajte svojo žalost hrabro! Nič ne žalujte, saj se vidite še enkrat nad zvezdami! On si je pridobil palmovo vejo ter čaka, Vas drugih, ki boste prišli za njini, upajoč še ne kmalu pa enkrat gotovo. Jaz kot Va£ nepoznani Vam pošiljam lepe pozdrave iz daljave ter Vam ¡zrekam globoko sožalje. Jožef Plahuta, doma iz Zidanega, Mosta, c. in kr. narednik, sedaj v bolnišnic v Inomostu." Kako grozovit udarec Je to za vrlo Belšnkovo hišo, uvidj vsakdo še le, ako povemo, da umrl dne 15. februarja t. 1. jedini brat padlega, vsled dobljenih ran v bolnišnici pri Tolminu, lanskega leta pa oče, tako da sta ostali mati in hčer popolnoma sami. Tolaži naj ju zavest, da sta bila fanta pridna. rda sta, združena sedaj z očetom v srečni večnosti in da ostaneta v blagem spominu pri domačinih in bojnih tovariših.
Marenberg. Umrl je v nedeljo, dne 17. septembra,. Leonold Brudermann, posestnik v Gornji Vižin-gi, nenadoma v cerkvi na kom, zadet od srčne ka-pi Pokojni je, dasi Nemec, rad poma|gal tudi pri slovenskem cerkvenem petju in s svojim lepim glasom vzbujal pozornost. Pogrešali ga bomo hudo. Blagemu pokomiku svetila večna luč. žalujočim domačim pa naše sožalje!
Priliova. Tukaj smo dne 11. septembra spremljali k zadnjemu počitku 161etnega mladeniča Janeza Kolar. Rajni Janez je bil član Mffriiine družbe in tudi naročnik „'Slovenskeca Gospodarja." Naj v miru počiva!
Si. Vid nri Grobelnem, Za zasluge za Rdeči križ je bil odlikovan z zaslužno svetinjo naš rojak poddesetnik Anton Kumberger, ki služi pri vojni bolnišnici štev. 8.-13.
Št. Vid pri Planini. V noči od 11. na 12. sept. je neznani zlikovec udri v župnišče vlč. g. župnika Vurkelea in mu pobral iz sobe več parov čevljev in obleko.
Ti'bovlje. Komaj se je zafprl grob nesrečnih žrtev eksplozije v trboveljskem rudniku, že je zopet tirjalo težavno pridobivanje toli potrebnega premoga novo človeško žrtev. V pondeljek, dne 11. t. m., zjutraj, se je podrl iz dosedaj neznanega vzroka tako-zvani „štempel" v Barbara-rovu in padel tako nesrečno na nekega tam zaposlenega ruskega vojnega v-jetnika, da je isti vsled dobljenih poškodb v srejdo, dne 13. t. m. zjutraj, umrl. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 14. t, m., ob 4. uri popoldne, ob mnogo-brojni udeležbi občinstva ter odjdelk,a ruskih vodnih vjet ni kov. kateri so na grobu tovarišu zapeli gibljivo žalostinko v ruskem jeziku. Pogrebne molitve je opravil domači č. g. kaplan.
21. septembra 1916.
ja poročila, aoéla v četrtek, 21. sept»
se
aradaio porodilo.
Dunaj, 20. septembra.
Uradno se razglaša:
Rumunsko bojišče.
Rumuni so bili južnovzhoidno od Hatszega popolnoma pregnani. Petrovo in Szurbuk-prelaz sta. zopet v n la š i h rokah.
Rusko bojišče.
Skupina, generala kavalerije nadvojvode K a -rola: V Karpati h nadaljuje sovražnik svoje napade z zelo veliko vstrajnostjo. Južno od žrebčar-ne Luczona in južno od kraja Pisterzecz je dosegel krajevne uspehe. Drugače smo ga povsod odbili. — Južno od Lipnice-Dolne je sovražnik z ogromnimi sunki zaman poskušal nasprotovati napredovanju nemškega protinapada.
Skupina maršala bavarskeg)a princa Leopolda: Pri armadi generalneiga polkovnika T e r-s t y a n s z k y j a so bili ruski napadalni poizkusi čez dan že v kali zadušeni. Zvečer je pognal sovražnik gostovrstne množice med krajema Pustomyty in Szeinov proti nemškim in avstro-ogrskim četam generala M a r w i t z a; bile so povsod vržene nazaj. Danes zjutraj so Rusi obnovili svoje napade. Posrečilo se jim je pri kraju Sein q~v o na posameznih mestih vdreti v naše jarke; takojšnji protinapad je prisilil sovražnika k umikanju.
Italijansko bojišče.
Italijanski topovski ogenj proti Kraški "gorski planoti je bil od časa do časa zopet zelo živahen. Napadalni poskusi sovražne infanterije se v-sled učinka naše artilerije niso mogli razvijati. Kakor je sedaj ugotovljeno, je stalo nasproti branilcem gorske planote v štiridnevnih težkih bojih 2 0 sovražnih infanterijskih brigad, 1 divizija kavalerije in okrog 1 5 bataljonov berzaljerov.
Na ozemlju S u g a n a so napadli Italijani naše postojanke na C i v 'a r o n u In ob potoku M a -soba. Po hudem boju, ki je trajal do polnoči, so bili pod velikimi izgubami popolnoma vrženi nazaj.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, podmaršal.
Maj noir e j še nemške nradmo poročilo,
Berolin, 20„ septembra. Rusko bojišče.
Armada feldmaršala princa Leopolda bavarskega: Zahodno od Lucka, nasproti četam generala pl. Marwitz, so se vršili po dnevu samo le delni napadi, dočim ni bil ogienj ruslde a r-tileri'je v stanu pripraviti rusko infant e r i j o do tega, da bi bila zapustila s v o j e strelske jarke; še le proti večeru in ponoči so začeli Rusi napadalti v močnih rojnih vrstah, toda bili so zopet odbiti z velikanskimi izgubami.
Ruinunsko bojišče.
Mackensenova skupina: V. Dobr r u č i se razvijajo srditi, menjajoči se boji. Z naglo na bojišče spravljenimi ojačenji se sovražnik v svojih postojankah krčevito ustavlja.
Macedonsko bojišče.
Pri F 1 o r i n i in K a i m a k č a 1 a n u so bili sovražni napadi deloma v boju iz bližine zavrnjeni, Zahodno od Florine so se naše čete izognile sovražnemu sunku. Vzhodno od mesta je bil sovražnik u-spešno iznenadoma napaden, južno od Belasi ca-planine so Bolgari dne 17. septembra vrgli Lahe iz vasi Matnica in Poroi in so vieil 5 častnikov in 250 mož.
Rumuni in Rusi dobivajo v Dobruči pomoč.
Listi poročajo, da dobivajo Rumuni in Rusi na črti Crnavoda,—Medžižije—Konštanca neprestano novih ojačenj. Cez Donavo spravljajo težko artilerijo. Tudi več tisoč Japoncev je že dospelo skozi Rusijo v Dobručo. V prihodnjih dneh se pričakuje pričetek zopetne velike bitke v Dobruči.
v
Pritisk na Švedsko,
Ker Švedska ni ugodila angleški zahtevi, da bi se popolnoma, zaprl ves trgovski promet med Švedsko in Nemčijo, hoče seldaj Anglija sama s silo zapreti ves promet med obema deželama.
Listnica
Radgona: Ako gotovo Teste, da ima. trgovec Teč sladkorja t zalogah, a Tam ga nrče dati, ga kratkomalo naznanite okrajnemu glavarstvu Seveda morate svojo trditev tudi dokazati, sicer vam nié ne pomapa — Dravska dolina: Na vaêi p< éti morsjo imeti dvojezične tiskovine. Ako vam jih nradniea noče dati, pritožite se na poitno raTuateljstvo v Gradcu. — Krče vi na pri Mariboru: č« bo dotičoi tuož Se nadalje tako agitiral. nas morate takoj obvestiti. NapiSite si na listek imena vseh tistih srarStv. posebno mater, pri ¿aterih je na sličeii način agitiral kakor nam opisujete. Varujt» svoje pravice !
Loterijske Številke.
Sradf», dne 13. septembra 1916: 61 37 29 19 62 Une, dne 16. septembra 1916: 4U 76 7 15 60
unwManngMMiiiimMman
wmmtmxm
------tmte I
Vojaška dre napami
__________________________ ____________________SK4.. |
Kapim svinčene šibre vseh vrst, prazne nove patrone ali nabasane Lar. caster št. 16. Ponudbe pod „Lovee" na upravništvo Slov. Gospodarja 591.
Fant v »edmeai leta se odda za svojega, (rejenca) je popolnoma zdrav, brez vseh napak. Oglasiti se je pri Antonu Pavliuiču Feld-ga se it. 3". Studenci pri Mariboru.	607
Za hlapca želi pi iti vdovec Andrej Repica, stanujoč v Dolirenji it. 2 pošta Pesnica. Najraje bi šel v kako župnišče.	¡i08
Zanesljivega mlinarja sprejae takoj, oziroma da mlin s 3. tečaji v najem: J. Skrbinšek, Breg pri Ptuju.	622
Majhno possstvo (4000—5000 K) želim kupiti v bližini kake tovarne ali rudokopa. Naslov pove u-pravništvo.	621
Viničar za Fram se patrtbuje z 2 ali tremi močmi za iaalo viniča-rijo. Dobro tudi, če samo ženske. Ponudbe do 1. novembra t 1. pod M K. Fram štev. 250.	613
Proda se posestvo z dobro idočo gostiln« na deželi blizu cerkve, z jremi orali zemlje, lep sadonosnik in njiva. Cena 16.000 kron; polo vica iahk ostane. Več pove Jožef Sturm, Franc-Južefova cesta 23 Maribor.	616
Sprejmem učenca za trgovino z mešanim blagom, Anton Kobi, 0-plotnica.	620
P/odaialiia,
vešča slovenskega in nemškega jezika išče službe kje na deželi v trgovini x mešanim blagom. Ponudbe na g. Regina Kočar, Jesenice, Gorenjsko.	018
Proda se t Šmarjeti poleg Rimskih toplic velika hiš . trgovino in veliki vrt, sadonosnik in hievi. Cena ugodna. Ve4 se izve pri lastniku K. Ula-ga ravnotam. 919
Pridno, 24 let staro dekle želi priti h kaki gospodinji, da bi jo imela, kakor za svojo. Naslov: D. Reinberger Stolni trg 20.
Maribor.	617
Pri gospodi Antonu Marčič, usnjarskem mojstru v Slov. Bistrici »e »prejme vič dolavcev za bukove drv». Plača bo od meterskega »e^ja K 10. Delo se začne takoj.
616
Priden učenec tudi nemškega je-iika dobro vešč, se sprejme takoj v trgovini M. Be-dajs, Maribor. Hran» i» »tanovanje v hiši. 599
Dobro okranjene šolske knjige
<a gimnazijo, učiteljišče in za razne druge jezike »e poceni prodajo. Rotovški tig 8, I. nadstr. levo. 600
Malo posestvo okoli 8—6 oralov »e kupi v okolici Maribora. Kupnina se plač» takoj. N»slov: Upravništvo 8lov. Gosp. pod št. 602.
Kupuje se krompir z» krmo, buče in peso. Mlekarna Stolni trg 6, Maribor.	603
niklaste ali iz jekla K 10' -14-— in 18 K, z raiimrn svit-j lobno ploščo K 14 18— 22.,| z Ia kolesjem K 24'- 80 —,» i radium svitlobno ploščo K. ; 82-—, 36'—, z precizijskim ko- | lesjem K 50 —, srebrna ura z i natogljivo zapestnico K 26' — . g 80'—, zlata ura z nategi j i vu | zapestnico K 90 —, 100"- .3 letno jamstvo. Zamenjava d 'voljena, ali pa denar naza*. Pošilja se proti povzetju; na bo- j jišče proti prejšnjemn nakazilu i denarja poleg 30 v za poštnino.
Prva tovarna url Ivan Konrad.
e. i. k. dvorni dobavitelj v Br&sn !
806 na Češkem. 2 D f
Gospodinja poštena, zdrava, šted-Ijiva, slovenskega in nemšk jezika vešča, se išče k 3 otrokom od 8-—12 let za Maribor. Nastop 1. oktobra. Ponudbe na g. Zinauer, Sv. Jakob v Slov. gor ~ 593
V trgovino s papirjem se sprejme vajenka iz poštene rodbine, zmožna slovenskega in nemškega jezika: J. Weixl, Maribor Gosposka ulica 33.	607
Kapim vsako množino starega in novega vina po najboljših cenah. Avgust Stelcer, gostilničar, „Narodni dom" v Mariboru. Vino grem tudi osebno poskusit.	610
Najboljše pralno milo je nadomestilo
„Nosan"
(po»tavno zavarovano) ki ni navadni perilni prašek, ampak preizkušeno, že od tisoč ljudi rabljeno, priporočeno neškodljivo sredstvo in nadomestilo sedanjega dragega mila. Z „Nozo-nom" se zamore z malim trudom sneženo - belo oprati. „Nozon" »e razpošilja z navodilom.
1 poštni zavoj s 18 zavitki K 45—
(približno 2 K 1 kg) ki zadostuje z» 4 kg navadnega mila. Manj »e
ne razpošilja. En poskus zadostuje in sem prepričan, da mi ostanete hvaležen
stalni odjemalec, i. Kerhlanko zastopnik tovarne, Hodože, p. Ptuj. 596
Viničar z dobrimi spričevali se takoj »prejme za vinogrsd g. Konig pri 8v. Petru pri Mariboru. 604
Šafor z dobrimi »pričevali išče službi. Vpraša se na upravništvo list».	605
Šolske knjige za 3. šolsko leto ženskega učiteljišča čč. šolskih »ester v Mariboru se kupijo. Ponudbe pismeno glavn» pošta Maribor poste restante pod „Anti-kv»ričn» knjige."	596
Prod» se čebelnjak z 18 panji različnih sistemov. Pojasnila daje nad-nčitelj v Teharjih, gospod Lovro Sah.	592
Iiče se viničar z vsaj dvema delavskimi močmi. Več pove Josip Žalar, organist pri Sv. Duhu v Loč»h pri Poljčanah.	590
•far ali majar s 3. ali 4. delavskimi močmi se z 1. novembrom t- 1. »prejme. Ponudbe na Otona BvarSnik, Majšperg pri Ptuju. 591
Kdo ima na prodaj kaj lovskih iiber (svinčenih zrn), naj mi naznani: Franc Ferlinc, župan in zakupnik lova v Selnici ob Muri, p. St. Ilj v Slov. gor.	820
Decimalno tehtnico staro-rabljeno, » tako, ki je še popolnoma za rabo, 150 ali 200 kg, bi rad kupil. Ponudbe z navedbo cene na u-pravništvo Slov. Gosp. pod „Teht-i Bi ca št. 6r3.°
j Lepe stanovanje se da v najem, j Obstoječe iz 3 sob. kuhinje in z gospodarskim poslopjem, v Gor. Sv. Kungoti, vpraša se v župniš-čn.	524
Slo7enj£orišti (EUrlihoT)
mlin
'j	v Kaniži pri Pesnici naznanja, da
j	tisti posestniki, ki imajo svoje
j	zrnje v mlinu, dobijo moko samo
]	tedaj, ako prinesejo uradno potr-
?	lilo mariborskega okrajnega gla-
i	varstva.	589
j Dobra
| za dva dečka »li deklici v bliži-1 ni srednjih in meščanskih šol.
IVpr»ša »e: Togethofova ulica 57 v trgovini. Maribor.	582
|	Tila
novozidan» z 8 sobami, 4 predsobe, 4 huhinje z vodo. Veliki m v Maribora. Lahki pogoji. Cena 28 tisoč kron. Več pove npravništvo pod „Vila 172".
50°/0 ceneISa:
Ameriška gospodarska kava, viso-koaromatična, izdatna in varčna, 5 kg za poskušnjo v vrečici, 8 potrebnim sladkorjem vred samo 28 K po poštnem povzetju pošilja A. Saplra, razpošiljalnlca kave Gaianta 496, (Ogrsko). 520
Kozftl plemeaj&k se zamenja za ovco, ki bi se l .hko zaklala. Meljska cesta št. 109 Maribor. 625
vseh vrst kupi tudi stare
A. OIET,
, GuŠtanj, AMO.)
Gostilna Narodni Dom v Mariboru. Naznanjava, da sva prevzela s 1. avgustom gostilno v Narodnem Domu v Mariboru ter prosiva cenjeno občinstvo, da se blagovoli prepričati o izborni kakovosti piva in vina (slovito Sirkovo vino iz St. Jakoba) ter jedil. Tudi novoopremljena staroznana „klubova soba" je 66. gospodom na razpolago.	516
'Avgust in Leopoldina Stelcer.
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prošnje in Potrdil* za klaniA telet in ™iade živine
W SU i Sc
Na
Na
trgovina špecerijskega, kolonialnega blaga barv in zaloga mineralnih
voda	*
Celie-Graška cesta 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
Za organiste na deieli!
Po znižani ceni je dobiti pri podpisancu:
1,	Nabožne ljudske pesmi I in n. (oba zvezka na-
mesto 2 K 70 h) samo za . . . 1 K 60 h
2.	Cerkvene pesmi za šolske maše (namesto 1 K
samo..........— K 50 h
bu A nt Kosi, šolski ravnatelj, Središče (Staj.)
(iZSlM ÏZ POPÉ)
kupi v vsaki množini medičar Fran jo Duhek, Maribor. Viktringhofova ulica. PiaCam bolje kot vsak drugi.	424
Št. 25 33/11. 2498/1916.
h deželnih drevesnic v Glundorfu Brucka ob M ari, v Ce;jn in v Silberbergu pri Lipnici se bod 1 od dale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1916 oziroma spomladi 1917 sledeče vrste jabolk in hrašek, skuoaj okrog 30.000 kom&dov drevesc.
Od teh se bode oddalo tri če trtine kmetsk m posestn ko?a t o znižani ceni po 70 vin. koau*d in ostala četrtina iflkiPi tsks»! iosestnikora po tržni ceni 1 Sv 20 vin. komad, izvzemš' zavitek in voznino.
Naročila sprejema deželni odbor. Naroč In so pridene potrdilo obline, da je prošnjik kmetski posestnik v ob-Če se rabijo drevesca z* jesen-¡ko sajenje, se mor-, to v naročila posebej omeniti ia naroČilo poslat vsaj do 15. oktobra 1916. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor z jesensko tako tudi za »pomladno sajenje takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševal* po vrsti, kakor dojdejo.
Več kakor 120 kontdo« d a posestnik ne dobi in je dotičai dolžan, ta d reve*ca vs&diti na svojem lastnem
„'JHMiStVU.
Drevesca s»- cddajejo samo proti takojšnemu plačilo. Če je ena ali drage vrste smanjkalo, se nadomesti z- -tjej najbližnjo 'rsto in oaro&See lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni
Če se sadomestne vrste ue sprejme, se mora ista obramo odpovedati
Drevesca naj naročilci, če te liicguče, osebno prevzamejo ali p», če m pofiljej ( po žele«nici, takoj po prejema skrbno pregledajo.
Pr'tožb«» s» naj takoj pošljejo n» -odstvo drevesnic«. Na pozn«jiie pritožbe m ne J>o oziralo Seznamek j-»b«-»|t Imi-. . ki hod» oddaiol« v sadni doKj 1916 17 h deželnih drevesnic-
At.	1. Jabo!ke	a) t Gieisdorfa			b) t Brucka			c) t Celju		
		Visoko deblo	Na pol vis. deblo	pritijikavo drevje	Visoko deblo	Na pol i vis. deblo ;	[>ritljikavo drevje	Visoko deblo	Na pol rs. d« bif	pntljik&vo drevje
1	Štajerski mošanc-i.....	2562	30		—	30	__	9*3	1	___
2	Vel. renski bobovec ....	780	20	—	1300	300	—	6 nO	■	—
3	Ananas rajnete .....	' ¿0	7	—	—	—	—	34	—	91
4	Baumanova reneta ....	466	10	75	940	80	110	_	—	12
5	Damasoa reneta	250	b9	—	—	—	—	35	__	_
6	Kanada reneta	92	3	12	—	—	—	16	—	—
7	Beleflear rumeni......	90	20	40		— ■	—	41	_	146
	Astraehan beli	—	—	—	230	12	85	_	_	_
9	Šariamovski ......	25	8	30	975	15	285	32	_	25
10	Gravensteiner ... . .	53	7	—	1275	335	305	—	—	—
11	Prestolonaslednik Rudolf	235	15	5		—	—	_	—	_
12	Sardinal plemenasti ...	150	10	—	65	35	—	42	—	—
13	London pepinek	365	20	45	—	—	—	—	—	58
14	Ribstonov pepinek.....	—	—-	—	180	85	20	38	—	—
15	Sehoner od Boskoopa ....	170	35	55	_	—	—	10	—	— '
16	Lesiiika rdeča......	590	40	—	110	—	—	—	—	_
17	Huherjet-is moštna jaboljka . .	370	—	—		—	—	—	■ —	—■
18	Dun^iger jaboljko (Kantapfel) .	—	—	—	350	12	—	—	—	—
19	Plemenito jaboljko (rumeno)	—T	—	—	485	10	70	—	—	—
20	LatidsberSka reneta ....	-	—	—	1000	300	260	_	_	_
21	Zimska zlaia parmena	-	—	—	750	70	85	—	_	
22	Rdeči jes-nski kaivil . . .	-	—	—	4v0	50	35	—	—	—
23	Renski zakrivljeni steblo v ni k	735	5	—	400	90		6L		—
	II. Hruške									
1	Diclova maslenka.....	210		53	155	60	130	lit	___	156
2	Postrvovka.......	20	_	_	_	_	.	_	_	_
3	D'<bra Louisa iz Atranches . .	25	20	65	140	35	225	1('2	_	102
4	Williamo7a Kristijanovka	—		—	20	_	_	-		_
0	Olivier de Serres . .	—	—	—	—	_	_	__	_	
6	Psstorka........	90	20	53	183	120	185	129	__	_
7	Salcbargerica ...	40	—	—	30	5	35	-	-	_
8	rimska dehantska hmška	40	20	48	_	_	_	_		_
9	Jdenka ........	340	20	_	235	15	_	_	__	_
10	Weiler'jeva moštna hraška	660	50	—	—	_	_	247	_	_
11	Rose-jeva čutariea ....	—	—	—	80	50	_	_	__	_
12	Tepka.........	—	—	—	—	—	_	130	-	-
13	iSfcsjfrnka mrštnica.....	395	20	—	—			__	_	
i4	Rdeča deželni bru»ka . . .	125	45		360	60	.—	11	-	
	! 1 i !							i. 1		
Rszvaa teh bo oddalo na deželni viničarski šoli r Silberbergu 490 komadov bobovca, 120 mošanckov j 100 komadov Schoner v. Boskop, nadalje ¡., *.!?v,:\nih o uab 414 k« tov orehovih visokih drevesc, 140 pritlikovih breskev ia j 170 P«ti!kovih mareLo iz dr«- «gruče v (Jeljn in Gleiadorfn, 70) kom. č !<aievih in 330 kom. višnjevih visokih i a srednje j visokih debel u dež-Vae ¡Ire^čsnici v Brueku, kat re se oddajo eamo kinetskira posestnikom.
Oradec, dne 1. septembra 191(3.
18 K.
H.
K. stpMBa* tM<
psan
T'
Manufakturno trgovino J. FAULAjN
se najbolj priporoča.
sss

^l1"1155S5KS1S! '1 ^^f^^FSEiS
■tnnireMiirff» iriifwiiiiiiiiiiniiiiiiBiwiii>iiiManM t%hi>>>i	ihumi*»»«!j«*»;»->
re$tsfcr©vara@ sadrim z^m zaveso,
Obrestuje hradlns vltae na
41.1
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
Dale posojila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posopfrrica brezplačno, stranka plača le koleke.
tfm&im ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. are dopoldne.
,Posojilnica daje tudi domače hranilnike.'
v lastni hiši (Hotel «pri baiam vol»' 1 Celi», Graška cesta S» i, nadstr.		
Krneč	tHTSIftsSvtiOj • j Q jjj registrevana zatiniga z neoTrtcfcito zavezo.	i
Uradu« ure
eo: vsako sredo, vsak petek in vsak serjmski dan od 8. do 12T. tu« io paket nedeljo od 8. do pol 10. are dopoldne! Vplačajo in Izplačuje se redno samo ob nradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. are dop.
Uradni prostori
ee »uhajajo v minoritskem samostanu v Ptuja.
Hranilne vloge
obrestuje po 4 , oci l.^a 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija-in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le* obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi sp pri tem obrestovaiije kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
tmmBstatmmma «p -aussmtaisSTiSim
Posojila
se dajejo na vknjižba pa aa T^njtf^« m po 5 '/i */«i d» »eniee jo aa »«atc listin in tekoči rafal ped ogedrifc
-———L	s
. V
Prevzamejo se dolgovi pri dragik zavodSh % prošnje na sodiujo ta vknjižbo in tjfki posojilnica brezplačne, stranka plači
V razbremenitev gospodarice se išče v g« gpodinjstva i Z U ? j ^ 3 iensk.«. Zahteva se samostojnost in splošne živjjenske izkušnje ter pridne roke. Ponudbe na gospo Kameašek, Dobrna pri Celju.	«13
Preselitev*
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svoj fotografični zavod iz hiše št. 15 Tržaška cesta Maribor v lastno hišo štev. 28. Tržaška cesta nasproti deželni bolnišnici. Se priporočam za obilen obisk.
«u	AgSolf SkUiek, fotograf.
P® najboljši ceni kupujem
nove in stare odpadke od sukna, stare obleke, nogavice cunje h volne in bombaža, vreče, vrvi in blsgo iz gumija.
Rojeno Jožef, Celje, NorauL li.
8 M.
Hranilnica in posojilnica pri	Sv. Jurj ub
ju ž. žel. odda v najem gostilno	»Katoliški Dom«
v trgu Sv. Jurij ob juž. žel Na	n ne;a pojasnila in poboji glede oddaje se izvejo p;i načelstvu v
trgu Sv. Jurij ob j o 2. žel. št. 27.	«21
Glavno zastopstvo in zaloga brzopariloikov ter polje-deijsbh! strojev	j
lvaii;|HaJnyv
Isribfflr ob Dravi, K«hoiinekova ulica 32,
priporoča prve vrste izboljšane brzoparilnike, železne kotle s pečjo, vsake vrste poljedeljskih strojev, slamorajaiice, repo-reznic.e, viteljne, sezalke za vodo in gnojnico, šivaJtoe «troje, krušne peči itd. po najnižjih sedanjih cenah. II S Na dopise se takoj odgovarja, na željo obiščem sam brezplačno p. t. reflektante.
Za takojšnji nakup strojev in kotlev se najtoplejše priporoča, ker blaga vedno bolj primankuje in se ga bode pozneje težko dobilo ter bo še veliko dražje.	^g
V Mariboru v najboljšem stanju z malimi stanovanji, vs« zasedeno, se preda. Čisto obrestovan je 6 °|o. Vpraša se pri g. Selinšeku, Maribor, nadr. Evgena c. 17.	m
v Mariboru
(Narodni dom) razpisuje za šolsko leto 1916/17 podpore za obisk
1.	C. kr. državnr; obrtne šole v Ljubljani v znesku K 300.
2.	Slovenske trgovske šole v Ljubljani v znesku K 280.
Prošnje, opremljene s krstnim listom ali do mo-snico ter zadnjim šolskim spričevalom, je vložili do 20. oktobra 1916 pri Posojilnici v Mariboru (Narodni dom).
Pri razdelitvi teb podpor se bode oziralo v prvi vrsti na prošnjike iz mariborskega okraja, ca*	Ravnateljstvo
Dam v najem
s 15. septembrom gostilno v Čretu pri Celju pod ugodnimi pogoji.
«70	Ivan Ravnlar, C@lle.
Kapljice za svinje.
Cera 1 steklenice je 1 X. O deforem cčlnko-vanju teh kapljic imam mnogo pnznalnih in pohvalnih pisem. Pfisij, mestna lekarn» „pri c. kr. orlu" Maribor, Glavni trg št. 15.
Zahvala.
Nisem verjel, da bi te kapljice Vaj pomagale. Sedaj ko »en se prepričal, da res pomagajo, Vam izrpkam lupo hvalo ter priporočiti® to zdravilo vsem gvinjerejcem. Prosim, poiljite mi spet sviajskik kapljic za rdečico in sicer hitro kakor morete 6 steklenic. 8 poadravem Ivan Škorj&nc.
Srednja vas, dne 6. avgust» 1916.
Bližajo se veliki dnevi srečal
T iasu do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk: . ¿«s -t,„j
Novih srečk A v» tri j. rdečega križa 300.000 in 500.000 K Turških srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 3°/. zemljiških srečk iz L 1880 90.000 in 90.000 K 3«/. zemljiških srečk iz L 1889 60.000 in 100.000 K
17 frebanj vsako lato I Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,830.000 kron oziroma frankov. Mesečni obrok samo K 7'— oziroma K 375. Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slačaju ueiažrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom!
Stedkovno z&atepatvo 16, Ljubljana..	4»0
piti
liker*« sa ja eknssle m vojak« v vojski In f#l»ti za
vsabaga kot najboljše
bo! oblažujoče tna^anjs
pri preblMttijn, revmatiuau, protimu, prsni, vratni ia tiole«ti v hrbtu Dr. Rfc*>r-j»
Sidro - Uninent
Nadomestilo za	- Parn - Exp®SJ©i\,
Steklenic rron. —-80, 1'40, 2'—.
Dobiva »9 v lekarnah ali direktno	E^ja^Sj
v Dt. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu",	f ¡T *
Praja, L, Elizabetna cesti 6.	}.sJI/J
Ihtu raay«dH)aa)a.	b^lZA
in raMtoiki, Sata&Hka