Dva mladinska shoda. Zborovanje zastopnlc D. Z. v Marlboru. V soboto, dne 2. avgusta,, so se zbrale zastopnice Dekliških zvez v Mariboru v dvorani katoliškega delavskega društva, da se pogovorijo o važnih vprašanjih naše dekliške organizacije. Došlo je blizu 100 zastopnic od vseh strani. Zastopnik S. K. S. Z. Zebot je otvoril zborovanje in imenom. naše osrednje organizacije ' pozdravil došle mladenke. Sliodu ste predsedovali Anica Kren in Marija Drev. Prva je dobila besedo Poljanec Micika od Sv. Antona v Slov. goricah, ki je v lepi besedi razpravIjala o razmerju Marijinih družb fz Dekliškimi Zvezami, dajala nasvete glede poročevanja v liste in vspodbujala tovarišice, da se v zvezah ogibljejo vsakega prepira. 0, važnosti dekliške organizacije je v imenu obmejnih deklet govorila Julijana Cepe od Sv. Križa nad Mariborom. Julijana Petrovič, zastopnica dunajskih slovenskih deklet, je govorila o naši narodni noši. Priporočala je mladenkam, naj v Dekliških zvezah gojijo narodno nošo, naj ge držijo lepih slovenskih navad in naj skrbijo, da se narodna noša in stare navade, kolikor je sploh mogo6e, ohranrjo med našim ljudstvom. Ploh Marija iz Središča izrazi svoje mnenje glede na/rodne noše in prinaša sliko, kaka je narodna noša v Središču in okolici. Profesor dr. Kovačič v daljšem govoru opisuje poitrebo, da se narodna noša v naših kra|jih, zopet oživi in dobi svoje mesto. Varujmo narodovo last, ne stopajmo po stopinjah tujcev. Slovenci lmamo lepo narodno nošo, katera pa se ivedno bolj in bolj izgubavlja. Tuja moda, tuji običaji so se pri nas udomačili. Dekleta, skušajte potom vaše organizacije našr narodni noši zopet pridobiti stari sloVes. Lepa naloga Dekliških Zvez pa tudr je, da gojijo treznostno gibanje, da se borijo proti pijanCevanju. Nato se je še glede narodne noše sprejela sledeča resolucija: „0 krožja Dekliških zvez naj v svojih delokrogih zbirajo narodno nošo, jo gojijo in naj o vspehih porofiajo uredništvu ,,Našega Doma." K besedi so se Še na to oglasili: Stritih Miirvka s Pilštanja, Drev Marija, ki je pozdravila zborovanje imenom Savinjskega| okrožja Z. S. D., in Poljanec Micika od Sv. Antona. Delavni organizator naše mladine, č. g. dr. J. Hohnjec je iskreno pozdravil zbor deklet ter je podal ve6 važnih na(vodil glede dekliške orgaffiiza.cije. Shod sta pismeno pozdravili Trezika Sketa iz Braslovč, Erna Razlag in Lojzika KovaCič iz Pttuja. Predsednica, je nato s pozivora na živahno delovanje Dekliških zvez zaključila lepo vspelo zboro- vanje. Mladeniški tabor na Crnl gori. Mladeniči ptujskega in mariborskega okraja so v nedeljo, dne 3. avgusta, zopet pokazali, da so večinoma vsi v taboru naše kršCansko-socialne mladinske organizacije. Od vseh strani so prihajali zavedni mladeniCi na pri,iazen hribček. Orli iz iSredišča, Maribora, Ho5 in Slivnice so se sestali v Župečji vasi, odkoder so skupno z drugimi mlad,eni6i odkorakali v procesiji proti Crnigori. Malo nižje so se še nam pridružili ptujski Orli z zastavo. velika. množica mlajfleničev in starišev. Ljudstvo je z velikim zanimanjem opazovalo moško korakajoče Orle v lepih uniformah in jih pozdravljalo. V romarski cerkvi na Gori je imel cerkveni govor poslanec dr. KoroŠec na podlagi reka: Ljubi svojega Boga čez vse, sVojega bližnjega pa kakor samega sebe. _ Priporočal je posebno mladeniCem vernost, pošteno življen.ie, ljubezen in spoštovanje do staršev ter zvestobo in ljubav do svoje domovine. Sv. mašo je daroval predseVlnik hočkega ,,0rla", častiti gospod kaplan K. Seško. Po cerkvenem opravilu se je začelo pod milim nebom pri cerkvi mladeniško zborovanje. Otvoril ga je predsednik S. K. S. Z. državni in deželni poslanec dr. K o r o š e c. Pozdravil je mnogobrojne zborovalce, posebej pa še navzoče poslance: Pišefka, Meška, Brenčiča, Ozmeca. Slavnostni govornik dr. H o h n j e c je v svojem krasnem gdivoru polagal mladeničem na srce, naj s pomočjo naših krščanskih mladeniških društev pripravljajo sebi in svojemu narodu boljšo bodočnost. Odkar je cesar Konštantin proglasil svobodo krš6ansl|v,a, iz^injajo narodi, ki niso hoteli sprejeti katoliške vere, katoliškaj cerkev pa je še ostala nepremagljiva do današnjega dne. Nepremagljiv ostane tudi naš narod na skali katoliške vere. Nemškutarstvo pomeni v naših krajih neznačajno in nazadnjaško oboževanje tujstva, liberalizem pa deluje za popolnr propad našega naroda in prlporoča mladini življenjsko lahkomiselnost in jo tako tira v propad. Naloga naše organizacije pa je, da vodi mladino po poti, ki pelje k pravi in trajni sre6i. Mladenič bodi globoko in dejansko veren, pošten, trezen, skrbi za svoje zdravje, za svoj umski napredek in za plemenitost srca. Liberalci in nemškutarji stremijo z različnimi sredstvi za istim ciljem, s katerim je združena nesre6a in propad slovenskega naroda. Mladeniči, vi pa pomnite, da je boljša bodočnost in napredek slovenskega narodai mogoč le potom naših organizacij, po najSelih katoliške cerkve. Viharno ploskanje« je sledila govoru priljubljeaega organizatorja. Mladenič Felicijan je prinesel pozdrave vurberških in šmartinskih mladeničev. Deželni poslaneo Meško pozdravlja imenom naših pristafšev ormoškega okraja ter polaga mladeničem na srce posebno še ljubezen do lepih naših domačih krajev. Mlad. Majhenič pozdravlja imenom hočkih Orlov, Cestnik imenom mladeničefv iz St. Vida pri Ptuju; Hren prinaša pozdrave mladeničev od Sv. TrojicGJ in posebno priporoča pristop v Marijine družbe, Imenom vrlih srediških Orlov govori mladenič Ploh in želi, da bi vsi mladeniči bili značajni. Kaplain Baznik priporoča treznost in izobrazbo. S pijanci profi iz naših organizacij. Državni poslanec Brenčič pozdravlja zbor imenom ptujskega Orla in pravii, da je dolžnost naša, da delujemo vedno po geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Predsednik dr. Korošec sklepno ,poziva, da naj mladeniči s korajžo, s pogumom, brez bojazni gredo naprej po začrtani ,poti in naj se učijo in izobrazujejo, kajti to je najboljše orožje proti našim solvražnikom, za obrambo domovine. Hočki pevski zbor pa je še zapel pesem ,,Hej Slovenci!", nakar je bil kratek odmor. Ob '/23. uri popoldne smo odkora|kali proti Št. Lovrencu. Naprej godba, potem 50 uniformiranih Orlov in na stotine mladeniSev ter drugega; ljudstva. Po slovesnih večernicah se je na travniku pri St. Lovrencu vršila javna telova|dba. Nastopilo je 50 telovadcev, ki so pod vodstvom brata Koresa izvajali proste vaje zelo dovršeno. Marsikateri mladenič je vskliknil: Tudr jaz hočem postati' Orel! Po končani telovadbi se je visokošolec brat Dostal zahvalil vrlim Orlom in jih navduševal k vstrajnemu napredovainju. Nato smo se razšli veseli vsak na svoj kraj. Cela prireditev je izpadla v splošno zadovoljnost in bo gotovo ugodno vplivala na razvoj krščanske in narodne organizacije v ptujskem okraju. 'Mladeničem Orlom pa kličemo: Le vedno tako naprej!