UST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA VSAKO SOBOTO
Govornik: »Da, da, gospoda, tu Ji pri nas bomo v kratkem priča hudega klanja!«
Družba: »Oprostite vendar, take govorice...«
Govornik: »Saj ste gotovo čitali, da prične v kratkem — nogometno ligaško tekmovanje.«
Tednik »Novi Toti« izhaja redno vsako soboto. Naročnina znaša: celoletno din 60.—, polletno din 30.—, četrtletno din 15.—. Tekoči račun pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 13.325. List naročajte pri: Upravi »Novega Totega«, Maribor, Aleksandrova c. 30. Izdaja konzorcij. Odgovoren: Gerželj Ivan, v Mariboru. Rokopise, ki jih ne vračamo, pošiljajte na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova c. 30. Telefonska številka r.aše pisarne je: 26-39. Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru, za tiskarno je odgovoren V. Eržen v Mariboru.
Zaostanka rjent!
Če bi naši naročniki-zaostankarji vedeli koliko skrbi in dela ima naša uprava z njimi, bi se jim zasmilila vsaj toliko kot nebogljeni vrabčki, za katere se je dnevno časopisje zavzelo v celih dolgih stolpcih.
Ne zahtevamo, da bi nam kdo — kot vrabcem — poklanjal milodare. Ne! Želimo le, da nam nakažete, kar nam gre, to je: zaostanke, ki se zde vam morda malenkost. Za nas pa niso nikaka malenkost! Kamen do kamna — palača, koruza do koruze kruh vsakdanji, zaostanek do zaostanka — katastrofa, brez zaostankov do brez zaostankov — redno poslovanje in zadovoljna naša pisarna! Naj vam sežejo pričujoče vrstice do srca, poslužite se naših položnic, pa vam bomo srčno hvaležni.
U r e d n i š t v o.
NAŠ JURČEK
je v svoji domišljiji poslal Sto bombnikov na mesec. Tak naslov članka je namreč čital v »Jutru« in se zbal za usodo lune. Pa se je otreznil, ko je zvedel, da bodo le Fordove tovarne v Ypsilantiju izdelale po sto bombnikov na mesec.
NA SODNIJ1I
Sodnik: »Prodali ste tožitelja pokvarjeno klobaso. Zaradi tega si je pokvaril želodec in moral iskati zdravniške pomoči. S čim se zagovarjate, obtoženec.«
Obtoženec: »Tožitelj mi je v razgovoru povedal, da vsak dan posluša vsa pcročila v radiu in prečita v kavarni vse časnike, ki jih more dobiti, Pa sem mislil, da mora Imeti dovolj treniran želodec.«
PREGOVORI
Narod je rekal: »Trd je, da bi mu ob glavi kresal iskre ...« .
Danes narod reka: »Trd je, da bi se mu bomba od glave odbila...«
PRVI ZNAKI
1.	s-osedla: »Kako je z vašim sinem, soseda?«
2.	soseda: »V umobolnici je Revček.«
1.	'Soseda1: »Moj je ipa hvala Bogu zdrav in niormialen in piše pesmi.«
2.	soseda: »Pazite, draga soseda, tudi pri mojem se je tialkio začelo!«
JANEZEK IN DENAR...
Sinko: »Očka, kedaj imaš več denarja, ali takrat, ko pišeš din, ali takrat, ko pišeš Din ? V šoli nas učijo, naj pišemo din, v časopisu pa piše, da je edino pravilno Din...«
Očka: »Tole vprašanje kar pri mira pusti. Z njim si naj belijo glave tisti, ki sploh imajo kaj denarja ...«
VLJUDNOST
Sinček: »Očka, včeraj si mi pravil, da se vljudnost in uslužnost vedno poplača. Danes pa sem dognal, da tvoje mnenje ne drži...«
Očka: »Kako da ne? Gotovo...«
Sinček: »Glej, nekemu gospodu je na ulici padel na tla zavoj. Naglo sem se sklatil, da bi mu ga pobral... Namesto priznanja pa se mi je pri tem odtrgal na hlačali zadnji gumb.«
ZASLUŽI NAGRADO
Pri Korenovih je 7 otrok in težko jih je krotiti. Zato je upeljala gospa Korenova posebna darila, ki jih deli vsako nedeljo tistemu, ki je bil pretekli teden najbolj priden.
Neko nedeljo spet vpraša: »No, otroci, kdo je bil najbolj priden ta teden in je storil vse, kar je mama zahtevala?«
Vseh sedem otrok (enoglasno): »Naš ata!«	I
Najnovejši izum
proti sovražnim aeroplanom
DOBRODUŠNI AMERIČANI
so se tako privadili trgovanju, da vsak teden izumijo kaj novega za razširjenje svoje trgovine. Če ne gre drugače, dajejo spet na kredit. V aprilu bodo baje izvozili več ladij optimizma.
SODOBNA ŽELJA
—	Nekaj bi pa še rad učakal na tem ljubem svetu.
—	Kaj pa takega?
—	Sončni mrk, ki ga bodo srečno preostali zemljani lahko opazovali letos v jeseni...
Kamuflaža
— Zdaj nas sovražnik ne bo tako lahko našel, ko smo kamuflirali celo
grom topov!
Sobota, 29. marca 19^1
NOVI TOTI
Stran 3.
Danilo Goilja:
OO CASOPISOF
Šolska naloga,
Čašopisofi to ni oniortdla osem oeiih strani, potiskanih ¡z črnimi črkami, nikakor ne! Tako mislijo samo časnikarji (seveda samo f Njihovem — notranjem Jazu!), nerazsodni Človeki in sploh tisto, ki časopisof ne plačujejo, laili pa še danes dolgujejo naročnino! Ne, — časopis je dandanes Velesila, in jako zelo simpatična Velesila. To pa zato, ker druge Velesile se bore z eroplani, danki, podmornicami, kanoni in so praf zato »Velesile«, kajti »Malesile« so se borile fčasi, zlasti i črni Afriki, še z fičafajem, Časopis pa se bori le z tiskarskim črnilom, tako da je na ta Način razlika f tem, da teče pri diulgih Velesilah kri, pri časopisni Velesili pa le črnilo. Druge Velesile človeka lahko spravijo ob iNjegiovo dlragoceno življenje, časopisje ipa kvečjemu oib — Kredit in sploh Ugled ali ob kako dlruigo zadefščino.
Na milijone 'človekof fsako jutro ali pod tajiinstveni 'Mrak z največjo nervozo pričakuje, kdlalj pride Časopis in kaj jim bo na Svdtlo dal. Tako Časopisi živijo od nervoze Človeka, ki je f Njegovem bistvu jako zelo radoveden, kar je pač naša dedna Obremenjenost. Če te radovednosti ne bi bilo, Časopisi bi pomenili figo, uredniki bi bili ob Njihove jurije, tisti, ki jim Novice skup nosijo ali pa izmišljujejo, pa tudi ob Njih egzistenčni minimumi din 200 mesečno! In časopisnih ravnateljev ne bi bilo in Konzorcije! tudi ne in splioh nobene Pridobitnosti lin egzblojatirahja Človekof in Njihovega f,ir bela.
Tako rta Velesila živi odi Človekof in sicer takih, kit jo plačujejo, čepraf samo po dinarju ali dva komad. Ti Človeki torej drže to Velesilo skupaj, ne pa morda kaki časopisni Mogotec laili Tiran, ki misli, dla je On časopisje in odmeri za filmske zvezdnike, živinorejo in druge vole 50 ■ procentof Časopisa, 49 procentof za Politiko in sploh race, 9/10 procenta iza Karmalha dn druge Horoskope, 1/10 procenta pa .za Kulturo. Iskrena Hvala in posnemajte!
Seveda ne smemo' samo obravnavati Časopisof igledle Njihove slabosti, to bi bilo krivično! Ozrimo se tuidi na Njihovo moči ča-
sopisje je namreč foasih tudi fsega — mogočno in česar ne zmore niti Bog, niti Čio-veki zmore ono. Postavim: ogromni prekooceanski Brod1. Nihče mu ni mogel do živega, — časopisi pa so Ga že trikrat torpedirali in to temeljito. Brod je sicer še danes zdlraf dn čil, brez lukenj in nad vodo, toda ampak tega niso krivi Časopisi, tega sio krivi torpedi, .ki so 'bili za Nič. Ali pa pdklojni španski kralj Alfonz; niti bridka Smrtna kosa mu ni mogla Nič, — časopisi pa so ga spravili na Oni svet že tri dni pred lastnoročno Smrtjo. Hočeš — nočeš — moraš!
Pa naj kdio. še reče, d.a Časopis ni — V elesila!
OTROŠKA LOGIKA
Peterček, ki ima komaj štiri leta: »Mama, danes me pa strašno boli trebuh.«
Mama: »Vidiš, to je samo zato, ker je prazen. Zakaj pa nisi hotel nič zajtrkovati?«
Drugi dan pride v hišo znan odvetnik in reče med pogovorom: »Uh, danes me pa strašno boli glava, gospa.«
Peterček pa se pri tisti priči oglasi: »Zato ker je prazna, kaj ne, mama?«
PRESENEČENJE
Igralec se je ustavil v svoji vLogi tam,, kjer 'bi moral reči: »Danes je pustni torek.« Obtičal je in ni vedel naprej.
Šepetalec pomaga in šepeta: »Danes je pustni torek.«
Igralec ne razume.
»Danes je pustni torek!« ponovi šepetalec.
Igralec stoji in si ne ve pomagati.
Kolega poleg njega sikne: »Danes je pustni torek!«
Toda, kakor da bi bilo 'začarano, igralec ne razume niti besede. Niti kolegica mu ne more pomagati iz zadrege.
Tedaj se oglasi močan mioSki glas na balkonu: »iDanes je pustni torek!«
Šele sedaj je našel igralec zvezo, vendar mi hotel, da bi kar tako enostavno ponovil. Stopil je na rob odira ter prav nedolžno in smehljaje dejlal publiki:
»'Pravkar 'slišim, da je danes r ustni tc-rek!«
Ribiči v naši Dalmaciji
so ujeli 3 metre
Stalno omizje
A.	: »Ah, ah!«
B.	: »Da, da!«
C: Ne govorite mi vedno le o poetiki!«
V TRAMVAJU
Sprevodnik: »Koliko si star, dečko?« Dečko: »V tramvaju pet, v kinu pa že šestnajst let!«
dolgega delfina...
Ribiči: »Če vam pa rečemo: najmanj tako-le dolg je bil!«
Trgovčev vzdih
Moderni nagibi
Lojze, ki je grozno nerad videl, da je igrala Slavka >z Otonom tenis, jo je takole svaril:
»Da, vem! Tvoje zablode, kakor jih imenuješ, «o vedno podprte z razlogi. Z doktor Kramarjem si me varala iz važnih ekonomskih nagibov, z Nosanom, ker si hotela v moj em interesu pridobiti moža z dobrimi zvezami za 'prijatelja, s Petranom, ker so te njegovi dovtipi tako silili v s neb, da si bilial popolnoma omamljena od raz-posajenja in nisi vedela, kaj se godi s teboj. Dalje si me varala enkrat iz bojazni pred neurjem, dvakrat radi alkoholnih pijač. Varala si me, ker je bil v naši ulici umorjen vratar im naslednjo noč vsled bojazni pred morilci nisi mogla biti sama. Varala si me iz sentimentalnega čuta do družine, ker je bil tenorist tvojemu ljubljenemu staremu očetu talko zelo podoben. Enkrat si me celo varala naravnost iz ljubezni do mene, ker ,se je Rudolf tako navduševal nad mojim znanjem klavirja in enkrat kar naravnost iz kreposti, kajti ko sem te zasačil pri Robertu, si mi rekla, da si šla k njemu zato, ker si hotela preprečiti, da ne bi prišel on k tebi. Kadar sem bi! nežen in popustljiv, si me varala ker ti ni ugajala moja mehkoba in če sem te pretepel, ker te je orbijala moja surovost. Kadar sem vohunil zit teboj, ®i me varala, ker nisi trpela takega ponižanja in če te nisem zasledoval, ker si vidiela v tem žaljiv dokaz mojega omalovaževanja. Dalje si me varala: iz tovarištva, naključja, radovednosti, iz sočutja, bolehne slabosti, preobilnega zdravja in večkrat zgolj zato, da imaš mir, Mislil sem, da že sploh ni nobenih nagibov več, zdaj pa vidim na svojo žalost, da sem
na tenis popolnoma pozabil. Toda pazi se, tega razloga ne ibjom priznal.«
Napravila j!e otroškiol začuden obraz. Prav tako bi jo bil lahikoi pozval na odgovor, zakaj diha in zakaj prebavlja.
Teda|j je prišel Oton s šopkom šmarnic. Lojze je začutil zbodljaj v srcu.
»Ali veste, Oton, čemu so ženske dobre?« »No?«
»Torej vam bom jaz povedal. Naloga ženske je, da pripomore možu do razvoja in izurjenjia v sposobnostih, ki so neizogibno potrebne za življenje: do surovosti, krvoločnosti, da hladnokrvnega korakanja čez mrliče. V ljubezni se nauči mož spoznavati moralično potrebo smotrene laži, etično u-temeljitev lopovščine in nravno moč krive prisege. Ženske napravijlo naše možgane tako prožne, da so V stanju priznati nepravo za pravo, ne da bi pri tem razpočili — možgani namreč, Ali bi mogel sicer govoriti človek z njimi dva stavka. Ali ste že kdaj čutili tisto občutje nemoči, kadar ste z vso vašo prepričevalno logiko pri ženski uvideli samlo to, da je iz zraka, torej neranljiva?«
»In vendar, in vendar, in vendar!« Oton je to zaklical z glasnim stopnjevanjem, Takrat je imel že vsekakor njeno pisemce v žepu,
»iPrav nobenega: in vendar! Veste, kaj je življenje ženski, kaj je ženski življenje? Nepretrgana veriga nagibov! Silen obseg samih pretvez! Vi že veste, čemu , ..«
»O, ti si blazen! Prosim, Oton, pokličite voz.«
Lojze se jle sklonil k prijateljici: »Prise-zita mi, da ne bo ničesar med vama.«
»Ne govori talkih bndalosti.«
»Prisezi!«
Prisegla je.
In stvar je šla svojo pot.
»Zakaj si me varala z Otonom?«
»Ker me je tvoje bedasto čenčanje o mojih nagibih sipravilo iz ravnotežja «
Prav na kratko je pomislil, ali naj napravi konec z njo ali s seboj. Potem je pokleknil, skril glavo v njeno naročje in bridko jokal: »O, draga, odkod prihaja ta grozna usoda, ki vedno znova zastruplja najino življenje?«
Zamišljeno je zrla na njegovo zaskrbljeno’ otožno glavo. »Veš, Liojze, lahko bi si že dal ostriči lase.«
Prijel se je za grlo. Brez besede je planil iz sobe.
Cele ure je begal brez cilja po ulicah.
Potem je zavil k frizerju.
Latinščina
Tudi pri ponavljalnem izpitu je Dušan padel. Ves pobit je odšel domov na deželo-»Težko ti gre ta preklicana latinščina,« mu pravi oče, »če boš tako nadaljeval, še v dvajsetih letih ne prilezeš do mature.«
»Dragi oče,« pojasnjuje Dušan, »saj znam še precej, le smolo imam, da me profesor vpraša vedno le tisto, česar si nisem zapomnil.«
Oče je nekoliko pomislil, nato pa dejal: »Kako se pa pravi v tej salamenski latinščini: kruh?«
Tudi Dušan je pomislil in odvrnil: »Kru-horum.« — »A torba,« je zopet vprašal oče. »Torbarum«. — »In palica?« —i »Pali-cus«. — »A svinje?« »Svinjarum«. — Oče se je razkoračil; »Veš kaj, sinko moj, šola ni zate! Vzemi rajši kruhorum, daj ga v torbarum, torbarum na palicus in Pojdi na pašo za svinjarum!«
RAZUMLJIVO
—	V kameni dobi ljudje še niso vedeli, kaj je to: poljub.
—	Čisto naravno! Saj takrat še niso poznali ikiinemiatogriaiCov.
ČAROVNIK IZ OZA
— Pa naj gre še ona do čarovnika, njej gotovo tudi kaj manjka!
KRONIKA
—	Ozračje postaja zmeraj bolj toplo. Seveda tega ni spraviti v zvezo z mednarodnim političnim položajem, le — pomlad se bliža.
—	To se opaža tudi na tistih stvareh na damskih glavah, ki naj predstavljajo klobuke in ki mora letos zanje marsikatera družina pritegniti pasove, da ima milostiva klobuk. »Naš kruh naj vzame zilodi, klobuk naj bo po modi!«
—	32 milijonov so tukajšnji kadilci popuhali v zrak, tarna časopisje. Toda za teh 32 milijonov so imeli prizadeti vsaj trenuten užitek, drugod pa gredo danes milijarde malo drugačne valute v zrak in to menda brez užitka.
—	Poskusna zatemnitev bo v Mariboru. Najlažje jo bodo prenašali po nekaterih periferijskih ulicah, ker tam imajo itak celo leto zatemnitev.
—	V nekem podeželskem; krožku bi moral te dni neki ljubljanski predavatelj predavati o temi: »Red in točnost — dika mladine.« Predavanje o točnosti pa se ni vršilo, ker je predavatelj — zamudil vlak ...
—	Lastniki radio-aparatov se vse bolj pritožujejo radi motenj, ki jih povzročajo nekateri z elektriko preveč založeni, pavšalirani soljudje. Naj jim bodo raje hvaležni, ker jim želijo samo dobro! Želijo jim samo dopovedati, da so race boljše na mizi. kol pa — izt radia ...
—	Zagrebško »Kolo« se je zdaj zavrtelo tudi v Mariboru. Po opravljenem koncertu se je združeno s tukajšnjim »Kolesom« zasukalo pri »Orlu«. Bilo je precej prometa. Ni zlodej, če se dvoje koles pošteno zavrti!...
—	»Mali oglas« se je v nekem dnevniku te dni glasil takole: »Vsestransko verzirana dama z več jeziki išče kakršnekoli namestitve. Gre tudi za gospodinjo. Zakon ni izključen!« Vseeno pa mislim, da je zakon — izključen, kajti »več jezikov« je vsekakor preveč, včasi še enega ne moreš prenesti...
JAVNO MIŠLJENJE
A.	: »Da, da, javno mišljenje, ta je važna stvar!«
B.	: »Požvižgam se nanj! Daj mi milijon dinarjev, ipa me lahko proglasiš za norca!«
A.: »Prijatelj, če bi to storil, bi proglasili mene za bedaka, pa ne tebe!«
JUNAK
Za časa neke državljanske vojne, ki se je je udeležil tudi dijak Jaka, so dobili njegovi starši tako-le pismo: »Dragi moji! Pišem vam. z revolverjem v levi in s sabljo v desni roki. Vaš junaški sin
Jaka.«
Pa ša nekaj od sv. Jožefa
Prinesli smo že poročilo o letošnjem Jožeiovanju v Studencih. Nečesa pa naš reporter le ni opazil in je zagledal majhen, skrit, toda zelo obiskovan šotor, šele v nedeljo po prazniku.
Na njem je bilo vse polno velikih vprašajev in napis: »Senzacija!!! — Tu vidite sedanjo evropsko situacijo in dobite jasen pregled položaja na svetu.«
Naš reporter je seveda segel v žep in šel pogledat evropsko situacijo. Stopil je v šotor, kjer mu je rekla lepa, zakrinkana gospodična, naj pogleda skozi stekleno okence. Pogledal je in zagledal — črno temo. Gledal je, gledal, toda ni in ni se hotelo razbistriti.	i
»Tako, sedaj ste videli in pregledali vso situacijo,« je dejala zakrinkana gospodična.
Naš reporter je odšel globoko zamišljen nad politično dalekovidnost-jo našega naroda pri Sv. Jožefu,
Iz mariborske
carinarnice
so tatovi odnesli saharin, v vreče pa nasuli pesek.
Interesent: »Ali bi lahko kupil od vas nekaj vreč peska?«
Delavec: »Kakšnega pa bi hoteli, bolj grobega za posipanje ali najfinejšega, ki ga uporabljajo tudi namesto saharina?«
Vedno pripravljen!
V Mariboru je že skoraj vsak večer na sporedu koncert.
A: »Kaj pa ti ves dan v svečani obleki?«
B.: »Oprosti, vsak trenutek lahko izbruhne kak nov koncert!«
ZNANSTVEN DOKAZ.
Slaven naravoslovec je imel nekoč večje število učenjakov na ikosilu. Po obedu so šli vsi skupaj na vrt. Bil je zelo vroč poletni dam. Sonce je pripekalo raa vse pretege.
Sredi nasadov je stala na podzidiku velika steklena krogla. Eden izmed gostov je položil slučajno roke .nanjb in odkril v svoje veliko začudenje, da je bila na senčni strani bolj vroča kakor na strani, ki je bila obrnjena proti soncu.
Kaj bi bilo1 neki temu vzrok? Razvil se je živahen znanstveno-sporen razgovor in vsak je skušal dokazati to protislovje z vsemi mogočimi fizikalnimi zakoni. Nazadnje so si bili učenjaki edini, da radi refleksije ali dkshalacije An tako dalje drugače niti biti ne more.
Samo gostitelju ni hotela stvar kar tako v glavo. Poklical je vrtnarja in ga vprašal: »Ali mogoče vi veste, zakaj je krogla tu na senčni strani bolj vroča, kakor na sončni strani?«
»Vem«, je odgovoril mož, »iker sem jo preje v bojazni, da se ne bi v žareči sončni vročini razpočila, napol zasukal.«
KRITIKA.
Priznan slikar je slikal sliko: »Tri ženske v cerkvi«. Ko je bila glava mlade kmetice gotova, je vprašal prijatelja, ki mu je bil v pogledu kritike najbolj merodajen: »Kako ti ugaja?«
»Ni slaba, lahko pa bi bila boljša «
Drug dian je slikar odstranil glavo in naslikal novo. Zvečer je prišel prijatelj, ki pa je dolgo odlašal s kritiko, dokler ga ni slikar nestrpno vprašal:
»No, kakšna je, govori!«
»Včeraj je bila boljša.«
Tu pa se je slikar razburil: »Zakaj pa mi nisi tega včeraj povedla!.«
DRAVSKIM FLOSARJEM
so odobrili polovično vožnjo ob povratku po železnici.
Tone: »Pravzaprav uživajo flo-sarji celo ugodnost četrtinske vožnje, če računaš, da se vozijo v eno smer zastonj.«
V. E.
UKRADENI ZAKLAD
Čez poljane in čez griče veter tiho je zavel, a ob gozdu tam zelenem je fantič dekle objel in od grozde onemel, ko pogledal ji je v lica v mraku trudno Obledelo, kot od sonca ovenelo naenkrat ...
»Kaj zgodilo se je, draga,-da obraz ti je ves bled?
Je morda te kdo razžalil, tebe, cvetko vseh deklet ?«
Mlado dekle se izvilo iz objema je krepko:
»»Ko v nedeljo sem plesala mi ukradel je nekdo — mojo krušno kartico.««
KRUTOST
Učitelj je pripovedoval otrokom o Prometeju, ki je bil za kazen, ker je odnesel ogenj iz nebes na zemljo, prikovan na skalo in je moral trpeti, da je priletel vsak dan orel in žrl njegova jetra.
»Trda kazen, kaj ne?« se je obrnil učitelj na malega Otona.
■»Da,« je odgovoril Oton, »ubogi orel se mi smili.«
»Orel? Kako to?« se je začudil učitelj.
»Pomislite, vsak dan jetra!«
NESREČNE TUJKE
»Miloš, povej mi, kaj je vakuum!«
»Presneta reč, v glavi imam, pa se ne morem spomniti.«	i
IZ TRGOVSKEGA SVETA
Oče, bogat trgovec čita naglas iz časnika: »Konkurz za spopolnjeva-nje uradniških mest.«
Njegov sinček ga vpraša: »Očka, kdo pa zasluži pri tem konkurzu?«
Pri treh ribnikih
Tretjega ribnika že nikjer več ni.
Tujec: »Dejali ste mi, naj vas čakam pri tretjem ribniku, pa ga ni bilo nikjer.«
Damica: »Kar potolažite se, saj mene tudi ni bilo!«
D. Goflja:
Cena samca Mihe
Petinsedemdeset Miha zdaj pomladi pač že šteje, ne pomladi, le — jeseni, da pove se to jasneje.
Samec bil je ves zakrknjen, bil je to iz srca vsega, ženski svet se zanj ni menil, on se menil ni za njega.
Sicer Pravijo jeziki, da ni maral nič za zale deklice, ker one niso nikdar nič za njim brenčale.
Čarov res ni bil posebnih, ne telesnih, ne duševnih, tudi sicer ni privlačil, ker dohodkov bil je revnih.
Tak nobeno bitje žensko ga nikoli ni opeklo, belo, lilijsko življenje v šamstvu mu vsikdar je teklo.
Bil vsestransko neopažen je do zadnjih časov, vojnih, ko na mah postal je predmet simpatij premnogobrojnih ...
Miha bil je ves preblažen:
»Zdaj pa ženskam le ugajam, tak sem pač — na stara leta zanimiv šele postajam!«
Dal pobarvati takoj je svojih petnajst las na glavi, škilil levo je in desno, nosil se po modi pravi.
Brez poroke zlasti Urša bi bila ž njim rada srečna, bila je sicer zloglasna, a drugače neoporečna.
Pa ga posvari prijatelj:
»Norec, se ne daj zavesti,
Urši je do — krušne karte, ko sam več ne moreš jesti!«
IZ ŠOLE
Pri pouku slovenščine tvorijo učenci samostalnike iz pridevnikov in glagolov.
Učitelj: »Kako se pravi onemu, ki je zaspan?«
Jurček: »Zaspanec.«
Učitelj: »Kako pa onemu, ki je debel?« ■
Peter: »Debeluh.«
Učitelj: »Kako pa onemu, ki laže?«
Janezek: »Radio.«
SLOVSTVENA IZOBRAZBA
Profesor Knjigožer govori z ravnateljem Novakom: »Kaj, vsega Dostojevskega ste prebrali?«
»Da, in vsega Cankarja, Tolstega, Balzaca, Dickensa.«
Knjigožer se začudi: »Neverjetno! Pri poslovnem človeku, kakršen ste vi, ne bi pričakoval take slovstvene izobrazbe. Kdaj ste le utegnili prebrati ta dela.«
»Oh, čitam samo, kadar čakam ženo, da se obleče.«
Spiker: »Čast mi je naznaniti, da otvarjamo z današnjim dnem redne emisije radia Maribor.«
Sobota, 29. marca 19^1
NOVI TOTI
Stran 7.
JUAN ROBANA
6)
Nato je potegnil revolver, ga naperil v deklico in ji z rokovnjaško vljudnostjo dejal:
»Poslušaj, ti nežno bitje! Če narediš en sam nepremišljen korak, eno samo sumljivo kretnjo1, bo prenehalo biti tvoje drobno Sirce, kajti moj revolver je slabši kavalir kakor jaz. Stopi vedno tja kamor ti bom ukazal, če nočeš, da bi smrtna kosa podrla v ranem jutru to tvoje pomladansko cvetje.«
Pepita je po teh besedah planila v jok:
»Gospod razbojnik, kaj nameravate storiti z mano1?«
Zakrinkanec se je tiho nasmehnil in dejal:
»O vsem tem bom moral še razmisliti. Če te nataknem na kolec, se preveč zmučim, za razčetverjenje pa potrebujem še najmanj enega konja. Še najbolj lahko mi bo, če te obesim in potem zažgem. Sicer pa bom še vso zadevo premislil, če imaš kaj srca, mi boš s kakšnim pametnim nasvetom1 pomagala. Sicer bom moral to zadevo sam temeljito premisliti. Preveč ti ni treba napenjati možgančkov, ker imaš v meni dobrosrčnega človeka, ki bo poskrbel za tvojo smrt.«
Pepita je z jokajočim glasom vprašala:
»Zakaj moram umreti, ko vam nisem nič storila? Le komu bo moja smrt koristila? Zakaj ste me pripeljali semkaj?«
»Tudi to boš še zvedela. Omnes in suos tiempores. Zdaj pa lepo' pojdi v palačo, pa pazi, da ne stopiš na kakšno kačo, ker mi s tem lahko uničiš slast premišljevanja.«
In tako sta šla v palačo: ona prva, on za njo.
Pepita je s strahom prestopila prag te starinske palače in obstala.
Vsepovsod je poganjalo razno rastlinje, divje grmovje in celo palme so rasle v nekdanji sprejemni dvorani poslednjega Inke.
Pol stropa je manjkalo, na podrtihi stenah je raslo raznovrstno drevje, davno, davno že je minil čas, iko je tukaj prebival poslednji kralj južnoameriških Indijancev.
Kot mladi knez je edini svojega rodu ušel španskim osvajalcem1 in se rešil z malim spremstvom v te samotne kraje.
Ko so ondotni prebivalci zvedeli kdo je, so se mu pridružili in mu sezidali to palačo.
Po njegovi smrti so se posamezni glavarji prepirali zaradi nasledstva, se med seboj pobili in državica je razpadla kakor ta palača.
Zakrinkani jezdec je moral vsaj nekaj o tem vedeti, ker je v poraženi latinščini zamrmral:
»Vanitales vanitatorum et omnes estan vanitatibus.«
Na to je ukazal dekletu, naj stopi korak naravnost, potem pa sedem korakov na levo. Le s težavo se je prerila do ukazanega mesta.
»Kaj tukaj bom morala zdaj stanovati,« je vprašala.
»Počakaj nekoliko, ti roža iz Rio-hache! Zate so že pred stoletji zgradili nekaj drugega in bolj varnega.«
popolnoma prazen, vendar pa je lahko videla, kam lahko stopi in vrnil se ji je občutek varnosti.
Vendar pa jo je radi zatohlosti prostora, radi prestanega napora in vseh teh novih vtiskov popadla neka slabost, da se je nezavestna zgrudila na kamenita tla.
Zakrinkanec je pokleknil k njej, ji položil svoj suknjič pod glavo in zamrmral:
»Preveč sem jo prestrašil, ko sem govoril o njeni smrti. Take stvari niso za otroke.«
Potem !je tiho vstal in odšel iz sobe.
Čez kake pol ure se je vrnil s slamnjačo in odejo. Pepita se še ni zavedla. Zato je vrgel slamnjačo v kot, jo porabljal, dvignil deklico s tal, jo položil na skromno posteljo in jo skrbno pokril.
Nato je spet zapustil dvorano, pa se kmalu vrnil s košarico. Položil jo je k postelji in dejal:
I "SÉil
. tmmm
Nato je zakrinkanec stopil k steni, pritisnil na skrit vzmet in stena se je razklala na dvoje.
Pepita je ostrmela.
»Vstopi!« je na kratko velel ukazovalni glas.
Z boječimi koraki je vstopila.
Spočetka ni prav nič videla, zato je z rokami tipala okoli sebe. Ko se ji je oko privadilo1 na mrak, ni sicer videla dosti več, kajti prostor je bil
»Tu imaš hrano za tri dni, tačas se pa že vrnem in potem bom videl, kaj bom naredil s tabo...«
Naglo je odšel in skrivnostna stena se je zaprla za njim ...
Čitajte
naš roman!
Od tih enih novih ma-
larjov, kir ene nezastopne
inu meglene pilde malajo inu de oni za volo tiga kunštlerji biti ne morejo
Iz obene druge kunšti tulikajn ne gleda ta nezastopnost inu rezkla-nost tiga našiga časa, koker suseb iz te nove malarije, kir želi zi eno p tujo besejdo »moderna malarija« imenuvana biti.
Inu jest te prašam, brumni inu zastopni keršoenik, odkod, zekaj, koku inu od koga so ti eni nezastop-ni pildi malani? Oli ni onu risničnu timu taku, da stoprov od tih enih
norskih, nezastopnih, mračnih inu meglenih glav, kir ništer notri ne imajo koker to nečimurnoist inu ofert?
Inu ti isti falš malarji .skuzi te cajtunge govure inu se z ludmi štrd-tajo inu nas uržoh dejo, de mi gmajn kerščeniki nih kunst zamečujemo inu doli taremo.
Za tiga volo ti norski malarji govure, de mi nih kunšti ne zestopimo inu obtu oni iz nas spot dejlajo inu nas za norce derže.
Oli kdur druziga za norca derži, ta isti sam1 norec ostane.
Ti-isti malarji 'nesramnu govure, de nje ta svejt ne zestopi inu de uže pride čas, kir bode svejt nih dejla visoku šacal inu de hoče ta vred-nust nih pildov po nih smerti gvišnu gori jemati.
Inu jest takovim ofertnim malar-jom povejm, de se onu uže 1 eliku taku izide, kir ta svejt čedale neza-stopniši prihaja.
Jest, kedar sim v Ljubljani bil, taku sim eniga malar ja znal, kir je takove pilde malal inu v nega ofert-
ni duši mislil, de on je nervekši kunštler vsiga sveta.
Inu on je mene notri v suj čimer povabil inu on je ta čimer »atelje« imenuval, pak bi buli sturil, de bi ga z eno krajnsko besejdo lipu inu kratku »ta berlog« kerstil.
Notri je dosti pildov bilo, oli jest nejsim mogel ni eniga reztulmačiti inu sim per sebi mislil, de bi ta bozi malar buli sturil, kedar bi on tu platnu nepomalanu inu nepoštrihanu pustil inu rajši eno srajco oli gate vkup zešil, de ne bi razcapan oli stergan okuli hodil.
Inu ta malar je meni en pildi pokazal inu rekel, de je gori en bajer s tejmi žabami namalan.
Inu jest sim nega pirašal kulikajn suj pild šaca inu on je meni odgo-vuril taku, de ga pod dva tavžent din ar j ov ne da. Inu jest sim dosti časa ta pild gledal inu nejsim1 druziga vidil koker eno mlako1 oli lužo vseh žlaht farbi inu te žabe nejso žabe bile, so bile krote.
Inu potehmal je ta malar meni go-vuril, de se ta pild od deleč buli vidi inu sim jest nemu odgovuril, de sim uže prestar, da bi jest ne Krim hodil nega pild gledat.
Vaš
Primož Trüber.
Kako sl Janezek predstavlja,
da je ameriška industrija že na vrhuncu
M presenečenje
Vlado je (gledal nestrpno na uro. Kako počasi se premikajo kazalci! Zdelo se mu je, idia je minila že dolga doba odkar je zadnjič pogledal ma uro, pa je v resnici preteklo te ipet minut.
Želodec je ¡krulil in terjal zaposlitve. — Zjutraj je zaspal in je moral oditi brez zajtrka v urad in sedaj je komaj čakal, da bo kanec uradnih ur.
Končno! Ura j:e bila dve! Rosen je.
Kalko je hitel domov! Pri vratih je naglo potegnil ključ iz žepa, odklenil, vrgel klobuk na stol iv predsobi in zarjul: »Hitro, hitro mi daj kosilo, če ne, ti umrem od lakote!«
Nihče ni odgovoril.
»No, Mira, kje si?« —■ Mira se ni oglasila, Stopil je v kuhinjo. •— Žene ni bilo nikjer, Kuhinja pospravljen1®, ogenj napol ugasel.
Tedaj je zagledal na mizi listek. Naglo ga je prebral,
»Sem morala iti k sestrični. Poljub. Tvoja Mira.«
Mož se je zrušil na prvi stol. Čez pet minut je tako zaklel, d’a se je ura od samega strahu ustavila. Pogledal je na uro. Pol tri! Sedaj tudi v gostilni ne dobi nič toplega. In spet je zaklel.
Nato se je odločil. Vstal j:e in stopil v shrambo. Kruh je tu, jajca, mast, štiri kranjske klobase. (Požiral je sline in se spravil na delo: hitro je naložil premoga v štedilnik, s čimer mu je uspelo ogenj popolnoma zadhišiti. Potem je nanovo zakuril, .ali točneje, 'hotel . zakuriti. Po treh brezuspešnih poskusih se m.u je le posrečilo. Pristavil je modo. Vrgel je nekaj masti v ponev. Opekel si je prste, spražil Si jie jajca, osem komadov, Hlastno jih je' .začel jesti kar iz ponve in si (opekel jelzik. Pojedel ja klobase, tri pare kranjskih iklobas. Nato ie hotel skuhati mleko., pa ga je medtem polil po novi obleki. —• Naj bo, samo da se je najedel.
Sedaj še cigarete! Presneto, vžigalic nima, Pa saj je ogenj v štedilniku. Odpre vratca —• žareče (Oglje mu prežge obleko. Spet ,je zaklel, mnogo huje ko prej, tako da .je ura pričela spet tiktakati.
»Nikoli je ni doma!« je ziačel premišljevati o svoji ženi, čeprav je danes prvič tako odšla. No, najedel se je le! Nekako težko so um .ležale kranjske klobase v želodcu, pa, .saj je zdrav. .No., saj gre brez žene tudi, najedel setn se tako., da niti grižljaja ne bi mogel več požreti.«
Počasi se je odpravil iz kuhinje in odprl vrata ov jedilnico. — Ostrmel j:e!!!
Pogrnjena miza — pečenka, krompir, salata — vse v pokritih, skledah obdano z rutami, da se ne shladi — in pisemce:
»Ljubi moj! iDa ne boš lačen, sem Ti skuhala, kar imaš najrajišd. Upam., d!a bo.š veselo presenečen!« —
»Veselo presenečeni« se je zgrudil na stol. Strm®! je na mizo in globoko vzdihnil, več ni mogel.
Mikula Letič:
Revni pastir
Pred davnimi leti sem nekje čital sledeče: Če ima knjiga, če ima predavanje samo en stavek, ki je vreden, da si ga zapomniš, potem knjiga zasluzi, da jo čitaš, in predavanje, da ga poslušaš. Tega lepega izreka sem se držal dolgo let in dobro sem jadral z njim. Dokler mi ni nadebuden slovenski mladenič prinesel daljšo novelo v oceno.
Tudi to se dogaja. Izjavil je celo, da je pripravljen kaj plačati za oceno. Novelo sem prečital. Bila je v nji sama tuga in revščina. — Bog nas »štrafaj«, kdo je zakrivil, da vsi naši začetniki — a tudi mnogi prilet-niki — pišejo in pojejo samo o žalosti in mizeriji!	i
Novela je bila obupna: Reven deček, pastirček, se težko rije skozi življenje, in ko se nekako izkobaca, ga brezvestna ženska pahne v prepad. Z eno besedo: Obupno!
In vendar je ta novela vsebovala stavek, ki sem si ga do danes zapomnil: »V tenkih hlačah in prozorni suknji, gologlav in bos je moral Tonček v pozni jeseni goniti krave na pašo. Tako ga je zeblo, da je za kravami čakal na njihov topli iztre-sek, da je stopil hitro vanj in si malo segrel noge.« —
Častna beseda!
ZNAJDE SE V SITUACIJI...
Marjan se hvali: »Veš, da se v pretepu takoj v vsaki situaciji znajdem ...«
Albin: »Verjamem ti. Misliš reči, da na tleh...«
STARA ZAROČENKA
Dora: »Z' moijim zaročencem imava skupaj točno petdeset let.«
Flor,a: »Kaj? In s takim otrokom se nameravaš por oičliti ?!«
ŠTUDENT SE JE ZAMISLIL
».. . Ko so me poslali v šole, so mi rekli, da bom gospod in da bom jedel bel kruh. Gospod bom že kmalu, belega kruha pa kot zgleda, ne bom jedel tako kmalu...«
ZNANSTVENA DEBATA
A.	: » ... in slavni Lombroso je že rekel: — Med genijem in bedakom je le majhen korak —...«
B.	: (mu vpade v besedo): »Toda dragi prijatelj, ne domišljuj si vendar zaradi tega, če si bedak, da boš kmalu postal tudi genij...«
ČEDNA NAVADA
Jože: »Jaz nikoli ne plačam svojih starih dolgov.«
Tone: »A nove?«
Jože: »Počakam, da zastari.«
Celjski obrazi
Tara, kjer laguna z Jadranom se
spaja,
v Benetkah slavnih, pevec je živel, o lepi krčmarici pesem pel, ki po sto letih še srce naslaja.')
Pri nas beneških pevcev ni sijaja.
A vendar klic moj ni nikakor smel, da lepa turška mačka, vrag me vzel, za Italijanko nič ne zaostaja.
Ko liki srna sem in tja hitiš in gostom pivo, vino, kruh deliš, čebljaš, pozdravljaš, poješ, se smejiš,
vera, da le zadovoljnost nam želiš.
Zakaj, če opijaniti, Hermina,
nas hočeš: Bogme, ni ti treba vina!
Mikula Letič.
*) Carlo Goldoni: »La bella locandiera« (Lepa krčmarica).
RAZLOG
Neki slavni zdravnik je pripovedoval pri svečanem kosilu, da je v mladosti dolgo časa nihal med slikarstvom in medicino.
Ko so ga vprašali, zakaj se je odločil za medicino, jim je odvrnil:
»Pri slikarstvu ostanejo vse napake na sliki izpostavljene očem, medtem ko jih v medicini pokopljejo skupno z bolnikom...«
MODEL
Slikar: »Hej, dragi gospod, ali mi ne bi hoteli biti za model?«
Nagovorjeni: »V redu, toda le v tem slučaju, da slike ne boste uporabljali v reklamne svrhe!«
ETETE TONEK MA GUÍ
Lepo sen napisa pa naštundira, kak se mi je zadjokrat po teatri godilo v Marprogi. Pri vsej reči pa me je moja stara polek dobila; oenzo-rirala mi je vse. liste, že popisane, pa mi svojo mišičje po hrbti skazala. Tak sen van bija hiitd, ka bi samo šnicle jeja, v strohi pa sen si tak, ka van od toga več sploh ne vüpan gučati...
Küre so nanesle nekäj jajc, pa mi je stara naročila, naj je nesen v šta-cün na odajo. Orotale pa so oidl božiča že dosta faleše, tak ka zäj za por dobiš precik par meje kak pred. Hteja sen si küpiti žajfe, da se nan vüzen približuje pa se sika, ka je človek za takšni svetek malo spu-cani, pa tüdi stara bi rada robače pa »štrtinfpantlne« namočila. Štadiinor pa so mi odgučali, ka se sami že nekaj tjednov ne žajfajo, da nernajo s čen. To van je lep hee! Še lani je bilo po Keglovih štalah puno plakatov — Schichtovo milo za belo perilo! — gr.es pa ne dobite žajfe niti za to, ka bi zamazano prali, kaj še le, ka bi belo.
Flisik gre,jo v promet1 znamke pa karte za vüzen voščiti. Tudi to de že skoro sfalilo, da če vs^kšni že za prvi april pisati k vüzmi. Ne bi si tnisla. ka je narod tak šparavni pa zavelo dveh kron celo štirinajst dni preskoči!
Nadale sen hteja meti nekäj še od stare zaloge. Ja, pa so se gospod štacUnor nasmejali, eli čen küpiti jih eli pa jihovo ženo. Oneja ka sta pre edina od stare zaloge ... (Pač pa je tüdi toti vic od stare zaloge pa še zato ne na karte ...)
V štacuni sen še si malo v cajtnge pogleda, käj se je novega dogodilo po plantaven sveti. Bog jemi ne vzemi vseh norij za grehe! Šteja sen, ka te pre v Marprogi poskušali s temnoj zatemnitvijoj. Eli de van šlo tak ka treba? Pr vas je to malo bolj
žmečno, da je vena ne tak lebko elektrike vkrotiti. Pr naš pa si s takšimi rečmi ne bomo dosti glave skübili; ponoči je tak posodik tema, da petroleja prehitro sfali, ke-ko na je odmerjenega, podnevi pa do že oča Špešič, če bo trebalo, tüdi sunce zašikrnoli...
Že negda sen svoji stari razlaga od vitke linije ; čeglih sen se joj zamera, ka se je od jeze celo oženila z, menoj, sen še sploh zlo navdušeni za ženske, kere si redijo1 vitko linijo. Gnes sen pogrünta, ka je to zlo praktičen pa za narodno živleje koristen način živleja. Karto za kruh dobiš za ženo, kera ma, linijsko linijo, glih takšno, kak za ženo, kera ma bolj takšno tankovsko linijo, ka je navsezadje niti linija ne več. Razlika pa je v ten, ka žena z linijskoj liniji pojé samo za frtal karte, žena tankovske linije pa polek svoje karte ponüica še tri frtale tvoje... Živio vitka linija! Bote vidli, kakšne šanse te mele, dere bon grota srečen vdovec.
SLOVENSKA VZAJEMNOST
se je manifestirala v mariborski Ljudski univerzi. Predavatelj je predaval o Triglavu in Gorenjski, pripeljal se je iz Ljubljane, doma je iz Ribnice, poslušali so ga pa Maribor-ci in Mariborke. Te je učil, da se Triglav ne izgovarja Triiiiiglav, poslušalci mu pa že zaradi prijetnega vzdušja niso marali reči, da niso Maribora, temveč Mariborčani.
MED PRIJATELJICAMI
Vida: »Ati bi lahko ljubila človeka, ki te vara?«
Nada: ».Nikalkiolr! Pač bi lahko varala človeka, :ki me ljubi.«
SLOVENSKA NARODNA
A
Pepe: »Boš tiho, imam le še za fo četrtinko, potem sem pa suh!«
POZABLJIVOST
Gospodinja: »Slišite vi, kaj naj to pomeni? Lonec je do polovice napolnjen z vodo!«
Mlekarica: »Naj gospa ne zamerijo! Sem pozabila doiiti — mleko.«
Po naši mili zemlji
IZ KAMNIKA
Naši dobrotniki so v svoji dobrot-niški vnemi pozabili na prelep izrek za dobrotnike »Naj ne ve levica, kaj da desnica«.,
OTROCI V TRŽIČU
so ta teden prišli na svoj račun. Vedno morajo hoditi v šolo in kaj radi jim vsepovsod dopovedujejo, da so premalo vzgojeni. Zdaj so pa odkrili, da tudi njihovi starši niso dovolj vzgojeni, sicer bi šomaštri ne priredili vzgojnega tedna za starše.
IZ MURSKE SOBOTE
Ker za zapahi je Hace, zdaj Belcu delo v klasje gre.
LJUTOMERSKA
Z žitom so mnogi tako kupčevali,
da so se globe, aresta nabrali.
V MOZIRJU
je zboroval lovski parlament. Svojo dosedanjo politiko je sklenil nadaljevati v vseh smereh. Lovišč ne bo dajal nikomur v najem kot oporišča za trebljenje ljubkih srn. Srne uživajo še dalje vso pokroviteljstvo parlamenta, dočim bodo lisice in jastrebi še naprej neusmiljeno preganjani. Mozirski lovci so pa napovedali tudi neizprosno borbo vranam. Glede vrabcev so mnenja še deljena, toda tudi tu bo prišlo do prepotrebnega soglasja.
gledališka
Režiser, nezadovoljen z igralcem, ki igra Othela: »Vi bi morali dati v svojo liubo-sumnost več ognja, vleč temperamenta!«
Othelo: »Ne rniorem! Nisem kriv, da ste dali vlogo Desdemone mtoiji ženi.«
Pod turnom
v Ljubljani je kuhinja, kjer naši likovni imietnjakarji kuhajo svojo
UMETNOST.
Veliko besedo ima Božidar Jakac, ki je upodobil mojstra naše besede Župančiča in se napotil tudi v pesnikov rojstni kraj, Vinico. Vmes je doma na Dolenjskem uzrl podobo svojega očeta, zaneslo ga je v marti-narno na Jesenicah, a spotoma se je ustavil pri cerkvi sv. Marka v Prešernovi Vrbi. Nemiren popotnik, ki je svojčas romal po Ameriki in Egiptu, je skočil še po motiv iz Prekmurja.
Prekmurci imajo pa sami svoje umetnike. Sagadin je potegnil iz mape Doljno Lendavo, Jakob pa prekmursko vas, nakar je po cesti v Bogojino napotil Kuharjeve Sezonce. Ti so šli na tuje, od koder je Stadlerjeva Eda pripeljala Rubensa. Občudovali smo silo njegovih slik in se zdaj Pomladi podali z Basanom na lov. Koval-ski nas je pri tem opozoril, da so volkovi na napačni sledi, a Vješin je vpregel konje za veselo kmečko svatbo. Ob tej priliki je zapel Stanek Himno dnevu in Široku se je rodila Romanca. Ker naših pesnikov nikjer ne manjka, se je oglasil tudi Gradnik. Miran Jarc je dal mladima zakoncema svoj Nasvet, a Maleš je pokazal, kako suh je bil pesnik l. 1930. Poleg Jarca nam je pokazal tudi Ivana Vavpotiča, kako drži čopič in paleto, kadar veselim svatom v opomin naslika stare zakonce.
Vavpotičev sin Bruno je pa šel stikat za motivi iz Pariza. Benčina je brskal po zgodovini, kako je Gutenberg skoval svojo tiskarno, dočim nas je Franjo Šijanec seznanil z zgodovino slovenske likovne umetnosti. Kat v celjski Stari grofiji imamo naslikano pomlad, poletje, jesen in zimo in še drznega Ikarusa, ki je hotel že Pred davnim časom frcati po zraku.
To pa še danes ni dano vsakomur, najmanj umetnikom, kakršen je bil Drago Poljanec, ki ga je Maleš pripeljal na svitlo-Fant je že umrl; a grafike iz Ljubljane žive, saj zaljubljenca iz lesoreza nista prav nič lesena. Seve, še več življenja ima bohotna Tratnikova Zlatolaska, ki nam ne kaže hrbta. V njeno družbo je pripeljal Strnen Damo z violino, obe sta pa čestitali mojstru Jakopiču, ki je bil za svojo dobrodušnost lepo počaščen. Sam Goethe se je oglasil z dvema pesmima, a tudi Hinka Smrekarja ni manjkalo. Povedal je, da še vedno živi. In Sedeja je v svoji porednosti naščuval, naj na pomlad pomaga Dekletom pri ljubezni, da ne bodo ljubimci nanje jezni. Tako vidimo, da se Pod turnom zbira lepa druščina, ki skrbi za lepe slovenske podobe in tudi za našo lepo besedo.
PREPRIČLJIV DOKAZ!
Gospa: »Pravite, da ste bili v službi pri neki grofici, Ne vem, če bi vatu verjela?«
Služkinja: »Saj vam lahko dokažem, gospa! Le poglejte moje perilo, pa boste videli, da ima grofovski grb.«
NA STRAŽI STAL ...
Poveljnik: »Kadarkoli je ta-le na straži, vedno zaspi. Le kaj je po poklicu v civilu?«
Vojak: »Nočni čuvaj, gospod poveljnik.«
PREPOZNO.
Pesniki se pogovarja z najintimnejšim prijateljem. »Deset let sem potreboval, predno sem spoznal, da pravzaprav nimam nobenega talenta za pesništvo.«
»>Zakaj pa ¡nisi poteml presedlal?«
»Ni bilo več mogoče, bil sem že preslaven.«
KRITIK IN SLIKAR
Kritik: »Vaše slike me zelo spominjajo na Jakopiča.«
Slikar: »Da, da, seveda! Mnogo jih je, ki me posnemajo.«
Po gorenjskih kotih
ŠKOFJELOŠKA
Z Ljubnika se spustilo jadralno bo letalo, in morda v bistri Sori naposled bo ¡pristalo.
MALI OGLASI
Plesno toaleto proda gospa, ki je ni mogla uporabiti za Pust. Kroj najmodernejši, linija hipermoderna (suha), cena cenena.
Stalnega očiščevalca zabavnih prostorov sprejme večja vesela družba. Plača po dogovoru. Pogoji: Kandidat mora biti vedno dobre volje, imeti mora stalen nahod1, razumeti se mora predvsem na čiščenje parketa. Diskrecija pa ni potrebna, ker na Jesenicah itak nobena stvar ne ostane tajna.
Finančnika, ki bi bili voljan spraviti v promet nov patent naših izumiteljev, bi radi dobili .brihtneži, ki so vendar potuhtali per-petuiuim mobile. Deluje takole: v trgovini nakupi živila, jih shrani, jih skvari, zaredi črve, jih nese nazaj v trgovino in dobi v zamenon neskvarjeno. Pokvarjena proda ¡perpetuum mobile po novih cenah dalje .. Seveda, drugim...
Vse ponudbe na
»Vesela reklama« Jesenice.
Vojno poročilo
Na razvodju med Savo! in Radovno so se po daljšem otipavanju in krajših praskah nasprotniki končno res spoprijeti. Težko ranjeni so obležali na licu mesta, laže ranjeni in drugi so jo pa popihali in se poskrili v svoje stalne baze.
Agencija »Smrkava baba«.
Počastitev
V Kranju se je zglasila deputacija Litij-oanov. Spotoma se je ustavila tudi v Škofji Loki. Napotila se bo pa tudi v Gornjo Gorenjsko. Deputaciiia hoče dobiti na Gorenjskem vse izkušnje, ki jih imajo Gorenjci s svojimi imenitnimi mostovi.
V planici
in v Črnem vrhu nad Jesenicami so ustanovili stolico za zimsko pravo. Prirejen je namreč tečaj za sodnike — smučarske namreč.
Iz steklarske obrti
Na Jesenicah ¡bi uspevalo še nekaj steklarjev —• za Krna,nje razbitih kozarcev. — Razbijanje kozarcev je namreč v zadnjem času postaj splošen šport, zlasti za dame.
ZLOBNI JEZIKI.
K ravnatelju pride mlada igralki.
»Zakaj me ne zaposlite? Zakaj mi ne da-te nobene večje vloge? Vsi pravijo, da imenitno izglodam in da sem prvovrstna igralka!«
Na ta izbruh dobrodušno ravnatelj:
»Naj vas ¡vse to ne moti. Pustite govoriti zlobne jezike, kar hočejo!«
Ivan Rob:	'
Štirje stezosledci
XLI.	XLII.
Fantje imajo kratko sejo: kuharja na hlod razpne jo, rabelj strogi je glavar, krepko klesti — v d ar na vdar.
Ko ga rabelj tepsti jetija, to določi mlada srenja, da za kazen in za sram kuhar straži nuj kar sam!
XLIII.
Tiho, Uho mesec plava, trudna Jožetova glava kinka, kinka venomer, v noč skovika ptič skovir.
XLIV.
Ah, kak Jože rad zaspal bi, rad zato salamo dal bi.
Kaj pomaga oh in ah: spati ne pusti mu strah.
LOJALNO OPOZORILO
—	Vi t>i torej ¡radi mojo hčer za rženo?
—	Da in upam, da bova prav srečna.
—	Vi pozabljate, da vam bo .moja žena tašča.
(Nadaljevanje sledi.)
Žena: »Ne raz-oistati talko dolgo Mož: »Le kaj mi niti ne razumeš!
ki jih merete videti v Ljubljani:
Po dolgem času zopet priljubljeni Harry Pie! v svojem najboljšem filmu
Arena smrti
z veličastnimi atrakcijami in akrobacijami. Režija in glavna vloga: Harry Piel. Sodelujejo: Ruth Evwe-ler, Elisabeth Wendt, Edith Ross in 10.000 statistov!
u Rlno „MATICI"
Telefon 22-41.
Od 28.—31. marca:
Ljubavna filmska drama
Spomin na ljubezen
Carole Lombard, Gary Grant in Kay Francis
Od 1.—3. aprila:
Film napetih dogodkov
Centrala Rio
Ita Rina, Svetislav Petrovič in Camila Horn
j Kina JiHOHU“
'Telefon 22-21.
Program kina »SLOGE« topot zvedo Ljubljančani potom oglasnih desk kina »Sloge«.
MILO ZA DRAGO.
Slavni operni pevec je bil povabljen k bogatemu odličniku, da bi pel v njegovi hiši. Umetnik je zahteval za večer 10 tisoč dinarjev honorarja, ki mi jih je bogataš tudi 'obljubil.
»Še eno.«, je pripomnil odlični gospod h ■koncu, »¡prositi vas ¡moram, dia takoj pokončanem petju zapustite mojo hišo. Osebno mii bo sicer zelo žal, toda mioii gostje neradi ¡občujejo z ljudmi, ki javno nastopajo nia odru!«
»To je pa vse kaj drugega«, ;e odgovorni pevec; »če ¡ni potrebno, da ostanem potem še v družbi vaših gostov, zahtevam za večer samo ¡pettisoč dinarjev.«