Predkongresna aktivnost
Ce vsaj bežno pregledaano predkongres-no akti-vnost in poskušamo okrajša>no po-vaeti razpravljanja, u<gotovikno, da so bila pretežno usinerjena h gosipodarsko ekonomski problemaitiki, medtein ko je prišlo manj clo izraza delo organov delav-skega upravljanja, vprašainje odnosov zootraj kolefctiva, humanizacaja teh od-nosov in skrb za delovnega človeka. Ra-zen tega je mogoče piraiv taiko ugotoviti, da je bilo v razpravljanjih malo govora o demokratienosti v delu organov delav-skega samoupravljanja, o tem, koliko je uvedba teh orgamov spremenila ne saruo oclnose v kolektivu, temveč tudi naše družbe.n« odnose sploh. Iz posam©zni<k razpravljanj ne vidimo, kakšen odnos imajo člaai delavskega sveta do delavcev — članov kolekfciva, koliko upoštevajo raz-položenje delavcev, koliko pa razne pro-bleme, ki se pojavljajo v koksktivu med clelavci ia med npravo, med organi upsrav-ljanja in strokovnim aparaiom in dnigo. Točno je, da je vse želje posameznikov težko izpolniti iro da jih vedno tndi ni mogoče uresničiti, toda delavski svet moTa biti seznanjem s proiblemi kolektiva, mora vabiti delavce k sodelovanju in tako ustvarjati nov odnos znotraj kolek-tiva, odnos, v katerem bo vladala zavest-na' in ne samo administratrvna disciplina. Odnosi znotraj koleiktiva morajo postati taki, da se bodo v delav&ko samoupjav-ljanje vključila dn aikitiviejiTali vsi de-lavci. Pptrebno je vpirašati delavce za innenje, kaj mislijo o raznih problemik podjctja in kakšna so njihova sial.išča glcde medsebojnih odnosov, oilnosov med poslovodji, direktorji in delavci ter ko-liko se razpravlja o njiihovih posameznih predlosiih. Prav tako bi bilo zanimivo po-vedati v razpravljanjih, kaiko delavski sveti kot celota delajo, kakšen je njihov odnos Ao sindikatov in Zveze komunistov, kakor tudi, kaikšen odnos imajo te orga-nizacije do problemov v podjeiju.
Mnogi delavci pogoetfo ne vedo, da lah-ko uporabljajo ratene demokratične ukre-pe, ki obstajajo, in so organi delavskega upravljanja dolžmi, da jdm pomagajo ppi Tealizaciji njihovih pravic, to pa bodo dosegli z izobraževanjem delavcev iin s krepHvijo zavesti delavskega razreda. No, zdi se nam, da je bilo v teh razpravlja-njih posvečeno malo pozornosti tudi pro-blemu izobraževanja delavcev, delu de-lav&kih univerz in drugih institucij, v ka-terih dobiva delavski razred potrebno znanje. Ta problem pa bo nedvomno imel razen mnogih drugih vidno mesto v delu kon^resa.
Ca's, kd nam ostaja do kongresa, bi bilo treba izkoristiti, da popravimo tisto, kar je bilo v dosedanjih diskusijah zamujeno. tam in kjer je bilo zamujeno. V vsakem primeru pa" ne bi smeii delovni kolek-tivi po konferencah za izvolitev delegatov prenehati z aktiivnos-tjo v nadaljn^jih raz-pravljanjih in pripravah, ker raorajo tudi v teh preostalih razpraTljanjih do kon-*resa imeti tisto mesto, ki jim pripada.