(il ASU.O OSVOBODILNI' FRONTE ZA ŠTAJERSKO IN PREKMURJE
Lotite se z vsemi močmi obnove naše domovine, obnavljajte, tovarne in delavnicp, železnice in ceste, obdelajte sleherni košček zemlje,, da bi bil dan končne osvoboditve. obenem tudi začetek izgradnje nove Slovenije.
EDVARD KARDELJ
Leto I. Štev G.
M. Sobota, 24. aprila 1945.
Cena —.50 P ali —.50 RM
n
Nesite svobodo Ljubljani, Trstu, Gorici,
Celovcu in Mariboru!14
Velik govor podpredsednika vlade Edvarda Kardelja v Beogradu
Na proslavi dneva, ko so stopile čete slavne Rdeče armade na slovenska tla, je govoril 7. aprila v Kolar-čevi univerzi v Beogradu podpredsednik vlade federativne demokratične Jugoslavije in minister za konsti-tuanto Edvard Kardelj. V govoru je podal pregled dogodkov od dneva, ko je položila orožje stara Jugoslavija, kar pa ni pomenilo, da so položili orožje tudi jugoslovanski narodi. Na§e ljudstvo ni poslušalo glasov, ki so prigovarjali k predaji in k čakanju, temveč je sprejelo „boj na življenje in smrt s tujimi fašističnimi osvajači". Vztrajalo je v boju proti okupatorju in izdajalskim tolpam v najtežjih dneh, ko so prodirale Hitlerjeve vojske proti Moskvi, Leningradu in Stalingrado s svojo borbo je doprinašalo žrtve k skupni stvari vseh svobodoljubnih narodov svela. Preokret na vzhodni fronti pa je vlil jugoslovanskim narodom novega poguma^ in tako je tudi slovenski narod dočakal veliki dan, ko se je približala Rdeča armada prav slovenskim mejam.
„Danes je ta arrnija na slovenskih leK^-j^^-rckel—podpredstrdnrk viende Edvard Kardelj. „Ona nosi svobodo, ona nosi rešitev, ona nosi maščevanje skupnemu sovražniku.
Fašistični barbari so obsodili slovenski narod na smrt. Toda zdaj je na slovenski zemlji Rdeča armada, zdaj se približuje Sloveniji naša Jugoslovanska armada na jugu, a armada bratskega bolgarskega naroda, ki že osvobaja hrvaško Medjimurje, na severu. Samo še dnevi nas ločijo od popolne osvoboditve slovenske zemlje. Fašistični načrti o uničenju slovenskega naroda so potemtakem končnoveljavno propadli. Slovenski narod je ostal na svoji zemlji trdneje kakor kdaj koli poprej.
Prav zaradi tega slovenski narod s tako ljubeznijo sprejema Rdečo armado na svojih tleh. Ona ni samo osvoboditelj slovenskega naroda, ona je njegov rešitelj. Zaslužila in pridobila si je njegovo večno hvaležnost in ljubezen prav tako kakor njen ustvarjalec in voditelj sovjetskih narodov in vsega naprednega človeštva — veliki Stalin.
Vera v nezlomljivo rnoč Rdeče armade in' Sovjetske veze je bila najmočnejša vzpodbuda slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov v tej vojni in borba našega naroda je bila grajena v tej veri in na enotnosti zavezniškega orožja v borbi proti fašističnim hordam. Ta vera je razbila vse poizkuse zamaskiranih pomagačev okupatorja, da bi z gesli o „čakanju" in „prevelikih žrtvah" preprečili nadaljevanje narodno - osvobodilne vojne proti Hitlerju, Mussoliniju in njihovim zaveznikom.
Danes je ta vera in ta naša borba tisočkrat poplačana. Štiri velike stvari je slovenski narod ramo ob rami z ostalimi narodi Jugoslavije izvoje-val'v tej vojni:
1) Zagotovil je svoj obstanek in rešil čast svojega imena ter si ustvaril v krogu svobodoljubnih narodov
tako častno mesto, kakršnega nikoli v svoji zgodovini ni zavzemal.
2) Ustvarjena je resnično bratska in enakopravna skupnost jugoslovanskih narodov, po kateri so hrepeneli v preteklosti najboljši sinovi slovenskega naroda v zavesti, da samo taka skupnost lahko zagotovi slovenskemu narodu neoviran razvoj in svobodo. Stara Jugoslavija, ki je bila ječa za slovenski narod, je izginila, na njenem mestu je danes nova Jugoslavija, Titova Jugoslavija, ki je postala zaščitnica slovenskega naroda.
3.	Ustvarjena je tista slovenska skupnost, ki jo je napovedoval in po kateri je hrepenel veliki prerok slovenskega ljudstva — France Prešern— skupnost, ki je najtrdnejše jamstvo neodvisnosti slovanskih narodov in njihovega svobodnega kulturnega in materialnega razvoja.
4.	Položeni so temelji resnične ljudske demokracije, ki zagotavljajo osno-vanim množicam, da bo država dejansko instrument njihove volje v po-
vsemi ostalimi narodi Jugoslavije in pod vodstvom tovariša Tita. Slovenski narod lahko danes reče: nismo se bojevali zaman, nismo zaman prelivali svoje krvi, priborili sm° to, kar je bilo samo sen največjih duhov zatiranega in ponižanega poldrugmilijon-skega slovenskega naroda. In mi dobro vemo: da je naša borba mogla doseči takšne rezultate, se ima slovenski narod v prvi vrsti zahvaliti veliki Sovjetski zvezi, njeni nezmag-Ijivi Rdeči armadi in velikemu Stalinu, ki je vodil njihovo borbo in borbo vsega naprednega človeštva proti mračnemu fašističnemu barbarstvu. Nikdar ne bo minula slava teh dni herojske borbe slovenskega naroda in nikdar ne bo izbrisana iz src slovenskega ljudstva brezmejna hvaležnost Sovjetski zvezi, Rdeči armadi in Stalinu za vse to, kar smo v tej vojni dosegli.
A kje so danes tisti, ki so hoteli i rivésti slovenski narod na pot sodelovanja z okupatorji in tisti, ki so pozivali, (la je treba čakati in ne dajati
litičnem, kulturnem in ekonomskem j prevelikih zrtéy? Okrvavljeni s krvjo
pogledu. To dejstvo odpira pred na šimi narodi sploh in pred slovenskim narodom še posebej nove perspektive k blagostanju, napredku in sreči jutrišnjega dne.
Prvič v zgodovini je z vsem tem popolnoma zagotovljen obstanek in svoboda slovenskega naroda. Prvič v svoji zgodovini lahko slovenski narod vedrega čela gleda v prihodnjost. To je velika bilanca naše borbe, to je veliko plačilo za vero slovenskega ljudstva v Sovjetsko zvezo in njeno nezlomljivo Rdečo armado.
Pred nami je, da v prihodnjih dneh rešimo končnoveljavno še eno nalogo : združiti ves slovenski narod tudi formalno v mejah svobodne in združene Slovenije v demokratični federativni Jugoslaviji. Isti cilji in isti vzroki, ki so dvignili k uporu slovensko ljudstvo v okviru starih jugoslovanskih meja, so potisnili orožje v roke tudi slovenskemu ljudstvu, ki je bilo pod jarmom italijanskega innem ko-avstrijskega imperializma še od konca prve svetovne vojne. V boju proti skupnemu sovražniku je bila dejansko dosežena združitev vsega slovenskega naroda. Isto orožje je osvobodilo velike dele Slovenije v jugoslovanskem, italijanskem in avstrijskem delu Slovenije. Zdaj. ko se približujejo dnevi popolnega zloma Hitlerjeve Nemčije in vsega njegovega novega reda v Evropi, je potrebno napraviti še korak, ki bo končnoveljavno združil v mejah Jugoslavije ves slovenski narod v njegovih etnografskih mejah skupaj z nekaterimi denacionnliziranimi mesti. Ni nobenega dvoma, da bo ta težnja slovenskega naroda, ki je obenem zahteva vseh jugoslovanskih narodov, uresničena, kajti slovenski in vsi jugoslovanski narodi so za ta cilj prelili mnogo krvi svojih najboljših sinov in dali ogromne žrtve ob strani naših zaveznikov.
Taka je bilanca štiriletne borbe slovenskega naroda ramo ob rami z
lastnega naroda, omrazéni' in prezira-ni ter od fašističnega gospodarja prepuščeni svoji usodi, se danes umikajo z ostanki hitlerjevskih hord v gotovo smrt. Vsakemu mora biti danes jasno, kako strašna bi bila usoda slovenskega naroda v teh dneh, ako bi
ti fašistični pomagači uspeli pripeljati slovenski narod na njihovo pot sodelovanja z okupatorji. In vsakomur mora biti prav tako jasno, kakšno his-torijsko vlogo je v slovenskem narodu odigrala Osvobodilna fronta, ustvarjena 1941. leta z združitvijo vseh demokratičnih tokov slovenskega političnega življenja okrog Komunistične partije. Podrli so se eden za drugim vsi načrti domačih sovražnikov Osvobodilne fronte. Pokazale so se kot iluzorne vse njihove perspektiv« in vsi njihovi računi na zunanjo pomoč raznih fašističnih in profašističnih centrov. Osvobodilna fronta je prebila vse sovražne ofenzive, vse prehodne krize, ki so bile zvezane s strahovitim trpljenjem in napoti slovenskega ljudstva. Ona je s tem dokazala,, da je ljudsko gibanje, da je osvobodilna' fronta pravi in edini resnični izraz ljudske volje. !.
Slovenski narod je tudi v preteklosti poslušal pozive Osvobodilne fronte. Zdaj, ko je zmaga pred' vrati, ko je na naših tleh Rdeča armada,; ko se meiam Slovenije približujejo močne enote Jugoslovanske armije* in bolgarske vojske, je potrebno na*1-praviti še poslednji skrajni napor, dà bi se zlomil okupator in izdajalec na naših tleh in da bi se še bolj približal dan končne osvoboditve vsegá slovenskega ozemlja.
Slovenci in Slovenke!
Pričenja se odločilna bitka za Slovenijo, za svobodo in za združitev vsega slovenskega naroda, za triumf borbe, ki jo je slovenski narod v okviru Osvobodilne fronte pričel 1941. leta. Uničujte sovražnika na vsakem koraku. Dvignite naše vasi in naša mesta k uporu. Krepite oborožene vrste naše Jugoslovanske armada v Sloveniji. Pre-ženite okupatorja in izdajalce s slovenskih tal. Nesite svobodo Ljubljani, Trstu, Gorici, Celovcu in Mariboru ! Lotite se z vsemi močmi obnove naše domovine, obnavljajte tovarne in delavnice, železnice in ceste, obdelajte sleherni košček zemlje, da bi bil dan končne osvoboditve obenem tudi začetek izgradnje nove Slovenije, take Slovenije, ki bo resnična domovina delovnega ljudstva, ki bo v čim krajšem času zacelila rane štiriletnega okupatorskega divjanja po naši zemlji in ki mu bo prinesla blagostanje in srečo. Pokažite svojo radost in svojo ljubezen do Rdeče armade, ki je stopila na naša tla, s tem, da boste s po-desetorjenimi silami udarili po okupatorju in s tem pomagali Rdeči armadi in naši Jugoslovanski armadi ter bolgarskim enotam v njihovem velikem osvobodilnem delu.
Naj živi in naj bo pozdravljena bratska Rdeča armada, osvoboditelji-ca zatiranih narodov in rešiteljica slovenskega naroda !
Naj živi Sovjetska zveza, velika zaščitnica slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov!
Naj živi Stalin, voditelj in organizator borbe svobodoljubnega človeštva
proti fašističnim silam mraka in barbarstva !
Naj živi nezlomljivo bratstvoin zveza slovanskih narodov, utrjena v seidanji vojni!
Naj živi hrabra vojska bratskega bolgarskega naroda, ki se bori na naših tleh!
Naj živi naša slavna Jugoslovanska armada !
Naj živi enotnost zavezniškega orožja v borbi za končno uničenje fašističnih osvajačev !
Naprej pod vodstvom tovariša Tita v poslednji spopad za svobodo, za srečo in blagostanje jutrišnjega dne, za združeno in svobodno Slovenijo v demokratični federativni Jugoslaviji !
Z LOPATAMI IN PESMIJO .
Krajevni odbor ZSM je sklenil, da se skupaj s članicami udeležPutrjevalnih del. Z zastavo so korakale mladinke; skozi mesto in petje se je razlegalo, koder so šle. Zvečer so se vrnile, z lopatami na ramah, vse utrujene, toda njih pesem tudi sedaj ni zamrla. Povsod so vzbujale spoštovanje, vsak ruski oficir jim je sa-tutiral. Vedeli so, da so prostovoljke, da prostovoljno pomagajo našim osvoboditeljem pri vojaškem delu.
Športni odsek ZSM poziva vse slovenske športnike., Ki se nisoícöfn-promitirali za časa okupacije j naj se udeleže sestanka v Mladinskem domu, ki se bo vršil v soboto' "28. IV. ob pol 7 uri. ty fS
armada osvobodilo Eonjoluho
Ogorčeni boli za Reko
Beograd, 24. 4. Generalni §tab Jugoslovanske armade javlja, da so naše čete osvobodile mesto Banjaluko. Banjaluka je bila važno nemško in ustaško oporišče. Nekdaj jo je Pave-lič hotel proglasiti za glavno mesto „Nfczavisne države Hrvatskè". Za Banjaluko so se večkrat vodili srditi boji, zdaj pa je - dokončno osvobojena Nemcev in ustaško-četniških band.
V Slavoniji so naše čete osvobodile več krajev in prodirajo dalje na zapad, proti Zagrebu. V Bosni so zavzele sovražno oporišče Vidac, na levem bregu Vrbasa. Za Bosansko Gradi^ko se vodijo hudi boji. Cete ju-
goslovanske armade so ria leni odseku zajele 250 sovražnikov, zaplenile 4 topove, 40 strojnic, 700 pušk, 14 kamionov in veliko množino drugega vojnega materiala.
Po zavzetju Sušaka se naše čete z nezmanjšanim poletom borijo za Roko, ki so si jo Italijani nasilno prisvojili po prvi svetovni vojni. V borbah za osvobojenje otoka Cresa in Lošinja je sovražnik izgubil 233 mrtvih in 572 ujetih vojakov in častnikov, med katerimi je komandant Cresa in šef tamošnje fašistično-ustaške stranke. Naše čete so zaplenile 34 topov, 35 teških mmometov, 53 strojnic
in večjo količino diugcga vojnemu materiala.
Pri osvoboditvi Bosanskega Broda je sovražnik izgubil 500 mrtvih in 937 ujetnikov, 13 topov, 92 lahkih in lež-kih -strojnic, 3050 pušk i. t. d. Zaplenjeno je bilo tudi mnogo vagonov, ki so bili natovorjeni z raznim materialom, katerega je sovražnik nameraval odpeljati. V teh vagonih so naše čete med drugim našle tudi stroje tobačne tovarne iz Sarajeva. Rafinerija nafte in obe električni ccnlrali sla ostali nepoškodovani.
Berlin v zadnjih vzdihljajih
Rftežaermada jezajela 45.000 uietnilcov in ogromno vojnega materiala
Sovjetske čete so zavzele več kakor 30 predmestij Berlina, med njimi Pankow, Teltow. Friedrichsfelde, Köpenick itd. Cete Rdeče armade prodirajo v Berlin s severovzhoda, severa in vzhoda, v zadnjih dneh pa tudi. z juga. Na zapadu so sovjetske čete dosegle reko .Haue! in zavzele Oranienburg. Boji se vodijo v samem centru mesta. Pri brandenbujškem kolodvoru se Nemci ogorčeno branijo* Gpbbels je pozval vojsko in prebivalstvo, da se, naj brani do zadnjega moža. Toda to prav nič ne zaleže. Rdeča armada zavzema ulico za ulico... Berlinčani razobešajo bele zastave, ko pa se pojavijo sovjetske čete, po tudi rdeče. Nemška obramba je zkxmljena in več kakor polovica Berlina je že zasedena po Rddči armadi. Povsod vlada strašen kaos, begunci mečejo nemške ranjene vojake iz avtomobilov, da bi se sami lahko rešili. Na mnogih mestih besnijo ogromni požari, ki jih nihče ne poizkuša gasiti.
Sovjetske čete so samo na tem odseku zajele nad 45.000,ujetnikov, zaplenile ogromno vojnega materiala, med drugim 80.000 topov, 3600 strojnic, nad 100 vagonov, lokomotiv itd.
Čete maršala Kon jeva, ki so obšle Berlin z juga, so že dospele v dres-denska predmestja in zdaj s topovi obstreljujejo center mesta. Severovzhodno od Dresdena so dosegle reko Labo pri Mühlbergu. Amerikanci pa so zapadno od Leipziga zavzeli kraj Würzen ob reki Mulde ter prodirajo dalje, tako da se bodo vsak čas spojili močnejši oddelki sovjetskih in amerikanskih čet, » ki se že med seboj
dogovarjajo, kje se bodo spojili. — Cete mai šala Kon jeva so dosegle Labo tudi južno od Dresdena-
Pred os v obe dit viio češkoslovaške
. Naglo se bliža tudi dan osvobojenja Češkoslovaške. Zavezniški radio poziva Cehe in Slovake na upor, češki letalci mečejo letake, sovjetski letalci pa nosijo češkim upornikom velike množine vojnega materiala.
Na Češkem so sovjetske čete z naskokom zavzele mesto Opavo, važno železniškd križišče in močno nemško oporišče. Opava je veliko industrijsko mesto, kjer so Nemci izdelovali vojni material. Južno od Brna je osvobojen Mikolov, na drugih odsekih vzhbdne fronte pa ni bilo važnejših dogodkov.
Det Hamburga v za* vezniikih rokih
Na Holandskem so Angleži prešli reko Maas pri Hertogenboschu. Polj-
ska armada se bori blizu Emdena. Komandant Bremena je odbil ponudbo za predajo mesta, ki ga zavezniški topovi in letala uničujejo. Vsi mestni deli Hamburga na levem bregu Labe so padli, Amerikanci prodirajo tudi zapadno od Dessaua. V južni Nemčiji se amerikanske čete nahajajo le še 20 km od Regensburga, 15 km^ od Ulma. Na dveh mestih so prešle Donavo in z dveh strani ogrožajo München. Dalje proti jugozopadu so Fracozi brez boja zavzeli Ludwigshafen ob Bodenskem jezeru.
Zavetniki napredujejo tudi v Italiji
Zavezniška ofenziva v Italiji se tudi naglo razvija. Nemški umik se je pretvoril v neorganiziran beg. Zavezniške čete so dosegle reko Pad in se nahajajo v predmestju mesta Ferrare, kjer se Nemci obupno branijo. Z druge strani so Francozi prekoračili mejo in vdrli v Piemont.
Naia mladina te tekmuje v delu za vojsko
ín obnovo
V	Kapci je zbrala mladina 60 kg krompirja in 120 jajc za ruske ranjence.
M. Poiana jè še povečala svoje dosedanje uspehe. Za ranjene rdečearmejce je dala 285 jajc, 21/2 kg sladkorja, 3 kg masti, 20 kg moke in 6 zavojev peciva. Za drugi kongres je zbrala 1030 P. Že 142 prostovoljcev je vstopilo v našo vojsko.
V	Črensovcili so mladinke zbrale za
Jtemttia pred popolnim zlomom
Od vseh nemških velikih mest z nad 100 060 prebivalci jih je 32 v rokah zavezniških armad, 6 je deloma zasedenih kot n. pr. Berlin in Hamburg, 6 jih je pa .še v nemških, rokah. To so mesta: Mönchen, Dresden, Stettin, Kiel, Lübeck in Augsburg.
Pevsod v Nemčiji je velika zmešnjava. Zafeeamki-so pri svojem napredovanju osvobodili* 12 židovskih žen iz Madžarske. Ostate -so edine žive od transporta, ki je štei2.2I8 Ijwii. Vse ostale jetnike so nacisti podučiti-s plinom ali jih kako drugače pokončali.
Prid napredovanjem francoskih čet med Renom in Bodenskitn jezerom so gestapovci in -SS-vejaki pobegnili v gore. Ponekod se nemški vojaki še zagrizeno in obupno besnijo, drugod se pa v mno žicah predajajo. Tudi «apisti se ponekod predajajo,, nekateri pa beže v Bavarske gore ali pa se sami ubijajo. Še vedno pa počenjajo hitferjevci v Nemčiji nezasliša-
ne zločine nad ujetniki, nad tujimi de lavci in nad žrtvami, ki so jih odvlekli v koncentracijska taborišča. Tako so gospe Goebbels, Goering in žena krvo-lokà Himmlerja prišle v Konstanzo ob Bodenskem jezeru, da jo popihajo v Švico. Švicarske oblasti pa so jih odklonile, kot se hvali švicarska vlada, ki je vse doslej tiho in izdatno podpirala Nemčijo z denarjem, materialom in s tem, da je dajala zatočišče in potuho fašistom. Gospa Ribbentrop se je dala odveslati čez Bóderrsko jezero, toda tudi njo so Švicarji zavrnili. Meje proti Nemčiji sta zaprli tudi Švedska in Lichtenstein.
Slinavka in parkljevka se je pojavila v Boreči In Šulincih. Živinorejce drugih občin pozivamo, da izbruh te kuge najkrajšim potom javijo veterinarskemu referentu vojnega področja v M. Soboti.
ranjence 20 kg moke, 4 kg masti, S kg mesa, 150 jajc, 5 kg krhljev- in 5 kg sladkorja. Za Drugi kongres imajo nabranih 2000 P. Ker fantov rii, so mladinke same pripravile prostor za šolo.
V	Beltincih je 80 mladink 11a utrjeval-11 ih delih. Vkljub temu so zbrale za ranjence 150 jajc in 4 kg masti.
Mladina v Mostju obdeluje šolski vrt. Za Drugi kongres je nabrala 1280 P.
Strchovska mladina si je uredila Mla-dinski dom in zbrale za Drugi kongres 588 P.
V	Žižkih je očistila mladina šolske prostore in popravlja most. Za Drugi kongres je zbrala 306 P.
Mladina v Trnju je zbrala za ranjence 20 kg moke, 8 kg masti, 160 jajc, 4 kg sladkorja in 4 kg jabolk. V vojsko se je javilo 12 mladincev. Za Drugi kongres so zbrali 650 P.
V	Odrancih je nabranih za Drugi kongres 1955 t1, za ranjence pa 60 kg moke, 600 jajc, 4 kg masti in 3 kg sladkorja. 2 razreda sta pripravljena za pouk.
Lendavska mladina je zbrala za Drugi kongres 3000 dinarjev in 2000 P.
V	Gomilicah se je javilo 15 mladincev v našo vojsko. Za Drugi kongres so zbrali 426 P.
Mladina v Nedelici je očistila 2 razreda in si uredila Mladinski dom.
V	obmejnih vaseh, ki leže tik za fronto, v Rogaševcih, Serdici in Nuskovi je mladina pripravila za ranjene rdečearmejce 162 zavojev jedil in velik zaboj jajc, moke, masti i. t. d.
Snem i titovko,
v
Stevančec „Laslo" !
Ko so naši tovariši odhajali v gozd, so nam pisali v mesto: „Nepozaben' mi bo ostal spomin na prvo srečanje partizana z bombo za pasom in titovko na «lavi !" Peterokraka rdeča zvezda litovke nam je ves »"'as vlivala poguma za odpor zoper okupatorja. Naši davni vnuki se bodo spominjali, da so jo nosili njihovi očetje v tistih slavnih dneh, ko je slovenski narod posta iz: naroda hlapcev narod junakov.
Pa se je zgodilo, da se je s titovko pokril Stevančec „Laslo", ki je bil med okupacijo kar naprej okrašen z nernšk;mi in madžarskimi trakovi in bil večkrat v zadregi, ali bi se izdal za pripadnika nemške ali madžarske narodnosti. Na lastno pobudo je ob obletnici priključitve Prekmurja Madžarski govoril na javnem zborovanju: „Prišlo je, kar je moralo priti in zagotavljam vas, da se Jugoslavija ne bo nikdar več vrnila!" V izvestjih gimnazije ^a šolsko le!o 1941/42 lahko na strani 27 čjtamo, da se je ob zaključku 8. razreda pred madžarsko zastavo „vimenu mladine" zaobljubil, da bo ostala zvesta madžarski domovini.
Snemi tiiovko, Stevančec „Laslo1" Naša titovka ne bo pokrivala mad-žaronskih butic!
Boj ulem fn nalezljivim bole t nimf
V vojnah vseh časov so razsajale smrtonosne nalezljive bolezni. Razširjanje teh zavratnih bolezni preprečujemo najučinkoviteje s strogo čistočo. Pegasti legar (tifus) prenašajo samo uši. Zato zatirajmo uši z vso silo! Uš živi brez človeške hrane do 8 dni, jajčeca pa do 20 dni, tako da so uši najdalje v 28 dneh uničene, če nimajo človeške krvi. Uši se razlezajo ne samo po telesu, ampak tudi po obleki, odejah in ležiščih. Zato je treba vse to temeljito prekuhati. Posebej je treba skrbeti za čistočo otrok, ki prihajajo v stik z najrazličnejšimi predmeti. Tifus se more pojaviti letam, kjer so uši. Zato se čuvajmo uši in Pomagajmo tudi drugim, da se jih očuvajo, oz. da se očistijo.
Obmejna mladina je obiskala ruske ranjence. Danes, ko ponovno svobodno vihrajo jugoslovanske trobojniee tudi v obmejnih vaseh slovenskega Prekmurja, ko se po težkih štirih letih ponovno govori in poje slovenska beseda je ZSM iz obmejnih vasi Rogaševci, Sv, Jurij, Nuskova in Serdica dne 20. t. 111. obdarovala več sto ruskih ranjencev. Obmejna mladina je bila ena izmed prvih, ki je pohitela s skromnimi darili in cvetjem k posteljam onih, ki so ji prinesli tako težko pričakovano svobodo, da sc jim zahvali za vse trpljenje, katerega std je osvoboditev slovenskega Prekmurja.
Današnja številka „Novega časa" prinaša skoro v celoti <;ovor Edvarda Kardelja, enega izmed osnovateljev Osvobodilne fronte, prvoborca za našo svobodo in za svobodo vseh jugoslovanskih narodov, enega izmed vodilnih duhov nove Jugoslavije. Prečitajte pazno ta članek, predelajte ga na sestankih, razpravljajte o njem in črpajte iz njega smernice za delo.
Zbirajte papir za našo tiskarno !
Tudi precej časopisnega papirja je raz" metanega po vaseh. Ne uničujte ga, temveč ga pripeljite nam !