AR]IIV] XVII 1994 Poročila o delu d mil va in zborovanjih 147 ndcležcnccv v cm znamenitih stari li restavracij v središču inesta jc popolnoma uspef V četrtek, 6. oktobra, sc jc delo r.adalicvalo po sckciiali, podana pa so bila poročila prcd^dujoeih Za vse udclcžcnee so pripravili ogled Mestnega arhiva v Marienallcc 3. Ta arhiv jc novejša zgrudba, namensko zgr.ijena za potrebe arhiva. V bogi to ilustri rinem vodniku, hdnncm febniarja 1994, nnjdcrnc vse pc-Irebnr informacije, ki zadovoljijo še tako jjlitcvncga uporabnika. V u vod» je opisan zgodovinski razvoj arh.vskc službe glavnega saškega mesla. Razdelitev fondov pred 2. sv vojno. 1. Listine (sveta, cehov, privata, depoziti) 11 Arhiv spisov a. ZgodovinskL arhiv - starejši arhiv sveta vkljnčno z meščanskimi knjigami, mestni sodni a ki i, cchovski injiivi, meščanski in obrtni arhivi, arhivi pred-inesti fi šolski arhivi b. Novi ipravni arhiv od leta 1dalje III. Računski arhiv, razdeljen v 10 stvarnih skupin IV.Makislatura Obd 'bic po letu 1945 jc težak čas reševanja arhivov po bombnem napadli, njihovo ko«i»pltlir*nj(l, hramba, ra^nc lokacijc, preseljevanja itd. Po ustnno-dtvi DDR so arhiv uredili po sovjetskem vr.oni. V oktobrskih dneh leta 1989 doiivi DDR politično hi gospodarsko spremembo, kar prinese spremembo tnd za arhiv. Leta 1991 jmajo zaposlenih 1.5 strokovnili dclavccv Gradivo arhiva obsega 4.125 4 tm spisov, 832 lis.in mestnega sveta, 3.373 eehovskili ustin, 3 100 kart, načrtov, risb, 22 allantov, ^00 razglednic, 26.50C knjižnih enot ter I2£0 rol filmov. Po večerji in praktično zrj d nje in delovnem dnevi i zasedanja jc bila organizirana Sc vo?.nja s pardkom po Elbi navzgor do gradu Pillnilz. Grad .n park je dal volilni knez Joliann Georg IV. Saški zgraditi za svojo metreso Svbilc pl. Neitschiitz. Po smrti obeh je grad prišel v roKc Auguita Močnega. Ob boinbard-nn/n Pillnitza v 2. vojni je ta krasni baročni kompleks ostal nepoškodovan. V letu 1946 so vanj prenesli ostanke silk iz Dresdcnskc galerije. Del jc bil odprt za ogled, del jc služil kot depo in jc to še danes. Leta 1963 sc je v grad preselil leta lis76 iLstanc/ljcn muzej za umetno obrt. V letu 1993 jc ccloini grajski kompleks prešel oa mesta v last svobodne države Saške v upravo državnih gradov in parkov. Ko smo sc pripeljali dc grrdu, so sc n.i gradu prižgale luči, na dvomili slopmeah, ki vodijo do samega nabrežja Hibe so stali igrale, k so iirivli v rokah prižgane bakle. V noči so iz platoja .adoneli prv, i.ikii krajšega koncerta Lnrocnc glasbe, ki so ga ir/edli trobile! Glasbene akademije Drcsdena. V izredni mrzlem večeru smo udeležen d dolRO vztraj i i na krovu ladje, od koder sme poslušali ubrane rrokc. Naslednji da« sc bde še in strokovne ekiknrzijc v bližnje, okolico. Zborovanje jc dobre uspelo, refcraii no bil glede na generalno temo, aktualni, za tuje udeležence ;e bilo poskrbljeno knr sc da dobro, b.ti gost na takein zborovanju jc vedno prijetna dolžnost. Marija ¡fiTiijc-Mitslett Dnevi nemega filmu v Purdenoneju, Purdenune8 14 10.1354 Od 8. dc 14 oktobra 1994 sva z Ivanom Nsm?-nicem ohtskala Dneve nemega filma v Pordenoneju v Italiji. Dnevi so bili to leto posrečeni "pozabljenemu smehu (forgotten laughter)" - neznanim ir pozabljenim ameriškim komedijam, posnetih v dvajsetih letih. Tc komedije so posnete na enem ali dveh kolutih. Na žalost so bili nekateri filmi le delno ohranjeni. V pregledu so bili predstavljeni producenti: M¿ck Sennen z odličnim -gralccm Bdlyjem Bcvanon?; Charles Bowers, Jack White s svo,-mi razpoznavnimi filmski ni I prizori (debele ženske, sedeče na zadnjih sedežih avtomobil n, k. s svoj. ■ težo d' igrajo sp.ednji konec aviomofcda, neizogibno policijsko preganjanje razbojnikov, rešcvanic iz nemogoč.h suuacij, ponavadi visoko na stavbah itd.) in Lupino Lane. Sledn-i je bil angleški komik, kf delal rekaj časa v Ameriki. V filmih, v katerih jc nnstopal, ije bt dosiixrat režiser, igralec in produccnt. Za večino njegovih lllmov so domnevali, da so sc izgub.u. Ostali pnduecnti ;o: Joe Rock; Christie Film Co. . Bull's Eye; Biograph; Universal; Klevcr Pintnre in tudi pri nas najbolj znan Hal Roanh, rival Mačka Scnrctta. Med najbolj znanim prodneentskim delom Hala Roacha jc produkcija filmov Olí verja hardyja in Stana Laurel a. Zelo zanimiva je bila serija komedij o živa1 h, kjer so v glavnih vlogah nastopale živali. Videli smo tudi serije komedij, ki so nastale na podlagi v t.stem času zelo popularnih risank (Foniaine Fox), stripov - Buster Brown in njegov pes Tige, C.W Kohlesa, Billyja DcBccka (Barney Google in Spark Plug) Georgcsa M^Manusa (pri nas jc znan njegov strip Tarana) ■ n H A. MeGilla (The Hail Room Boys). Zelo težko bi navajali naslove vseh komedij, ki sva jili videla. Na programu niso bile samo ameriške komedije, ampak tudi frrncoske (produkcija Pathd) iz začetka 20. stoletja. To so bile kratke komedije, dolgf saino nekaj minut, tod=i naiciene in posnete zelo profesionalno in dopadljivo. Smešile so človeške napake kot so neznanje, nccmli tirano obnašanje, vara-nje, pretvarjanje itd. Ameriške komedije so bile posnete v znani maniri s'apstieka (komika, ki temelji nr vizualni, telesni komiki - gegu, zelo hiter tempo in splošna zmešnjava), ki jojc uvedlo filmsko podjetje Keystone. Drugi del progi