Po sledeh moščanske preteklosti
Ljubljana se je kot trgovsko mesto že v 16. in 17. stoletju lahko kosala z vsemi mesti južno od Donave, ki so ležala v stari avstrijski monarhiji — razen seveda z Dunajem. Valvasor opisuje blaginjo takole: ,,Bogataši so se razveseljevali tudi s sladkosnednostmi. Itali-janske slaščice so tu v obilici in se lahko uživa dvakrat poletno sadje, kar v drugih dežeiah ni mogoče. Tako lahko poleti po-stavimo na mizo naenkrat vsakršno vrsto sadja: češnje, hruške, jabolka, marelice, fige, bredcve in grozdje."
Poštne vozove so uporabljali za     Ljubljanica za mesto Ljubljana.) prevoz potnikov in paketov. Poštna         Naložene ladje so vlekll po Savi
uprava je bila državni monopol, vča-      navzgor najprej samo zločinci-ljudje,
sili pa se je tudi premožnim druži-      ki so jih obsodUi na vleko, namesto
nam posrečilo, da so prevzele pre-     na snut.
voz in si s tem pridobile ogromna         V zgomjem toku Save sta bili dve
premoženja.                                       pristanišči:  Zidani most  in Zalog,
Poleg cestnega prometa se je za-      kjei   so   sezidali   veliko   skladišče
čel  razvijati   tudi  rečni.   (Sava  in      (sredi 18. stoletja). Od tu so pre-
peljali žito na Breg - ljubljansko pristanišče. Vsa okolica teh krajev se je preživljaJa z graditvijo ladij, z vrvaistvom, z nakladanjem ter raz-kladanjem blaga. Naprave v Zalogu so predstavljale prednje pristanišče za mesto Ljubljano. Pievoz z ladja-mi je bil mnogo cenejši kot s pošt-nimi vozovi. Tarifa v aneri toka je bila za polovico manjša kakor za vožnjo v obratni aneri.
Konec počasni vožnji je napravila železnica Dunaj-Trst, zgrajena na našem ozemlju v treh etapah:
Gradec - Celje leta 1846,
Celje - Ljubljana leta 1848 in
Ljubljana - Trst leta 1857. . Med delavci, ki so giadili progo, j?.;bilo mnogo Italijanov in med njjmi in domačimi težaki je prišlo ¦ečkrat do prepirov in pretepov, ker Sb bili domačini piepričani, da Itali-jani vohunijo za svojo državo.
Ljubljanska železniška postaja je bila zgrajena spomladi 1. 1848 in je zelo podobna onima v Celju in Zida-nem mostu.
Stavbe so bile za tiste čase ,,veli-čanske, kakor kakega kneza po-slopej (Bleiweisove Novice).
In spet je pisalo v Novicah:
,JPopoldne ob treh se je prvikrat po ielezni cesti iz Celja v Ljubljano pripeljal hlapon (lokomotiv), kte-rimu kmetje luka matija pravijo.
Biez q)otike se jepripeljal lično ovenčan v štiri in pol urah iz Celja. Drugo pot pa bo lahko v treh urah prišel, ker ne bo imei po poti nič preiskati kakor zdej, ko je bila preiz-kušnja." Istega leta so oddali v na-jem tudi prostore kolodvorske resta-vracije.
Piva vožnja z vlakom je bila nekaj posebnega. Na skladiščih papirnice in oljarne na Vevčah je pozdravljal prvi vlak (z eno izmed postaj tudi v Zalogu) velik slavolok z napisom: .JCupčija, obertnost, kmetijstvo". Za Ljubljano se je začelo novo ob-dobje: tovorni vozovi, ki so do ta-krat vozili skoz mesto, so se sedaj ustavljali tti. Tudi v potniškem pro-metu je bilo čutjti spremembe. V Ljubljano je prihajalo vedno več tuj-cev in vlak je začel služiti tudi za izlete.
Postaja Ljubljana je bila najmoč-nejša enota v blagovnem prometu. Železnica je pnnesla večini prcbi-valcev koristi, trnovskim in krakov-skim čolnarjem. pa je zadala še hujši udatec kot nekoč - za vladanja Kaila VI. - Tržaska cesta.
Pobtala jim je zaslužek. Po otvo-ritvi železnice je prenehal ves ladij-ski promet na Savi od Zidanega mostu do Zaloga in od tu prevažanje na Breg ob Ljubljanici.
Železniški promet je povzroeil tudi šiijenje mesta proti severu. Že v istem času se je pokazalo, da bo nuj-no zgraditi podvoze in da le tako železnica ne bo ovirala nadaljnjega razvoja mesta čez piogo.
ALENKA LOBNIK