Borba in cdpor v -.paniji. Vlada nadaljuje s svojira proticerkvenim postopanjem. Ko so bile sprejete proticerkvene določbe v ustavi, je hotela vlada zasigurati svojo proticerkveno politiko z zakonom o zaščiti republike. S tem zakonom hočejo framasoni in socialisti dobiti zakonito orožje ne toliko zoper radikalne socialiste, komuniste in anarhiste, marveč zoper zavedne katoličane. Ccrkvi vdani katoličani tudi ne držijo križem rok, marveč se organizirajo v obrambo pravic vere in Cerkve. Tako organizacijo si je tudi ustvarila katoliška duhovščina, ki se je zbrala na velikem zborovanju. Navzočih je bilo preko 700 svetnih duhovnikov in redovnikov. Drugi pa so poslali pozdravne in pritrdilne izjave. Na zborovanju je bil ipretresen in sprejet načrt o obrambi katoliške vere v Španiji. Molitev sv. Očata za španijo. Na praznik Kristusa Kralja, ki se obhaja poslednjo nedeljo v oktobru, je sv. Oče Pij XI. daroval v cerkvi sv. Petra sveto mašo. Veličastna cerkev, ki je največja na svetu, je bila do zadnjega kotička polna. Kakšnih 60.000 vernikov je v njej prisostvovalo papeževi sv. maši. Ko je sv. Oče molil za mir širom sveta in osobito za mir preganjani Cerkvi v Španiji, so solze napolnile njegove oči. Ko so verniki to videli, so bili globoko ginjeni. Po končani službi božji so papeža v nosilnici nesli iz cerkve. Pri tej priliki je množica z navdušenimi vzkliki pozdravljala n imestnika Kristusovega, gorečega oznanitelja miru. Eatoliška stranka v Švici. Zadnjo nedeljo meseca oktobra, deloma že v soboto so bile v Švici volitve v parla-. ment (narodni ^vet). V prejšnjem par-j lamentu je bilo razmerje med meščan-' skimi strankami in socialistično stranko 73% : 26%. Po zadnjih volitvah se to! razmerje ni bistveno spremenilo. Socialisti so se sicer, opirajoč se na gospo-J darsko krizo, na vso moč trudili, da bi; volilstvo pritegnili na sebe, pa se jim, ni posrečilo. Ohr°nili so število man-| datov, ki so jih imeli. Na veliko njihovo nevoljo je v Zurichu propadel socialistični kandidat +er je bil izvoljen ko-! munist. Vseh komunističnih poslan-; cev je trojica. Največ so izgubili žvicar-1 ski svobodomisleci, kojih duhovno sre^ diščc je framasonska velika loža »Al-j pina«. Kakor povsod, tako živijo tudi vi Švici svobodomisleci in aprednjaki od! samih liberalnih fraz, katerih pa je; ljudstvo že sito. Prav dobro je odrezala' katoliška stranka, obstoječa iz konser-^' vativcev in krščanskih socialcev. Ohra-i nila je svoje posestno stanje. Ker se jel po novem zakonu število poslancev] znižalo za 12, bi po prejšnjem razmerjuj na združeno katoliško stranko prišlo' 42 poslancev, dobila pa jih je 45. To je« plod dolgoletnega organizacijskega inj prosvetnega dela švicarskih katoliča-'( nov. Prosvetno delo se vrši po delav-i skih in kmetskih društvih, ki so usta-' novljena povsod, kjer so delavci aM pa kmctje katoiiške vere. Za prosvetno organizacijo ne zaostaja gospodarska, koje najjačja opora je gospodarska zveza, ki so v njej združena konzumna in gospodarska društva. Zadružna gos-| podarska banka jc denarni zavod, ko-'( jega sloves sega daleč preko mej švicarske države. Ni treba posebno pouda-', riti, ker se razume po sebi, da imajo, švicarski katoličani veliko število ka-i toliških listov, ki na zgleden način pod-| pirajo razvoj, napredek in zmago kato-j liške stvari. -\ Katoliška akcija v Litvi. Litva ima framasonsko vlado, ki ovira katoliški pokret, kjerkoli in kakorkoli more.' Kljub vsem težavam, ki se jim delajo,' pa se katoličani vendar krepko giblje--. jo. V prvi polovici meseca oktobra so' se vršila v mestu Kaunu zborovanja o-j srednjega vodstva Katoliške akcije, kii se jih je udeležilo preko 1000 zastopnikov katoliških organizacij iz vseh kra-| jev Litve. Na dnevnem redu so bile raz-^ prave o najvažnejših vprašanjih seda-1 njega časa. Predavanja so imeli profesorji. Nekaterim profcsorjem, in sicer, najbolj delavnim in priljubljenim med. ljudstvom, je vlada prepovedala govo-J riti na teh zborovanjih. Razprave so' pred vsem veljale tistim svetinjam, ki, so najbolj ogrožene po sosednih ruskih; bolišovikih in domačih framasonih, in' to je krščanska družina in katoliška! vzgoja mladine. Posebno sc je povdarjala tudi potreba borbe zopcr nekrščanske liste in časnike in važnost katoliš-^ kega časopisj i, nabožncga, prosvetnega, političnega in strokovncga. ; Mcs.o krstne vode — žganje. Kakor poroča vatikanski list »Osservatore Romano«, so brezbožniki v boljševiški Ru-' siji upeljali ta-lc »krstni« obred. Ko se; otrok narodi, ga mesto botra zastopnikj oblasti zanese v sovjetski urad. Uradnik mu da kakšno ime, n. pr. Stalin ali Stalina, revolucijf komunard itd. Nato otroka zavijejo v rdeče platno ter nanj položijo mesto križa znak boljševiške mladinske zveze. Pri 'ej priliki ima sovjetski zastopnik govor, kako je potrebna borba zopei' vero in meščanske sloje. Zaključek ceremonij je obed, med katerim se poje internacionalna (mednarodna) himna ter novorojenca poškropijo ne s krstno vodo, marveč z žganjem. Boljševiki torej krstijo mesto s krstno vodo z vodko = z žganjem.