81> 5 N A A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER PRIIviurSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /•, ,./Wv »• Abb. postale I gruppo Cena 4UU llT Leto XXXVI. Št. 264 (10.784) TRST, petek, 14. novembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v G°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužmeni Evropi. nepričakovan sklep bolonjskega državnega pravdništva V OKVIRU PREISKAVE 0 UMORU SODNIKA AMATA ZAPORNI NALOGI ZA ŠTIRI RIMSKE ODVETNIKE Bolonjski sodniki izdali sodna poziva tudi za nekdanjega rimskega državnega pravdnika De Mattea in za namestnika državnega pravdnika yessichellija - Štirje odvetniki so zagovarjali skrajno desničarske teroriste RIM — Bolonjski sodniki, ki preiskujejo umor rimskega sodnika Maria Amata so včeraj zabeležili prve bistvene novosti. Državni pravdnik Riccardo Rossi in njegov namestnik Attilio Dardani, Claudio Nun-ziata in Luigi Persico. ki jim je rimsko sodišče pred časom poverilo preiskavo, so včeraj izdali šest zapornih nalogov za posredne ali neposredne krivce umora rimskega sodnika. Istočasno so izdali, dva sodna poziva. Agenti Digosa so že aretirali štiri rimske odvetnike, zagovornike desničarskih teroristov pod obtožbo sodelovanja v obtežiinih okoliščinah in sodelovanja pri razkrivanju sodnih tajnosti. Štirje odvetniki so Co stantino Cambi, zagovornik Sandra Saccuccija in Sergia Caloreja, Pao lo Andriani, deželni svetovalec mi-sovske stranke v Laciju. Antonio De Nardellis ter Francesco Caro-leo Grimaldi, zagovornik prof. Paola Signorellija, že obtoženega za Nekdanjega mogočnega rimskega pokol 2. avgusta na bolonjski žele-®žavnega pravdnika dr. De Mattea, zniški postaji. predsednika enega oddelkov Dva sodna poziva pa sta naslov-»asacijskega sodišča, bodo zaslišali Ijena na bivšega državnega pravd bolonjski sodniki nika v Rimu Giovannija De Mattea U|liitiu„„„„„„ miimllli RAZPRAVA NA MADRIDSKI KONFERENCI Privrženost detantu in nadaljevanju KVSE Ostre besede britanskega predstav-nika na račun Sovjetske zveze Madrid — V dosedanji razpravi grajo pomembno vlogo pri odpravlji I13 konferenci o evropski varnosti nju nesoglasij in' sprožanju dialog: sodelovanju v španskem glavnem' “jestu je bila na govorniškem odru ♦kongresne palače* izpričana veliki1 Privrženost detantu in sodelova-nju, kot tudi to, kako pomembno je v današnjem napetem mednarodnem Možaju nadaljevati s procesom K v SE. Razprava na konferenci, ki je že dobila razsežnosti ministrskega se-s^nka, saj večino delegacij vodijo jjjdanji ministri, se je nadaljevala ;j|eraj dopoldne, ko so stališča svo-vlad predečih predstavniki °riee, Norveške, Švedske, Luksem-,UpSa, Vatikana, Vel ke Britanije in Zvezne republike Nemčije. Njihovi Rovori so obsegali analize uresničenja helsinške listine kot temeljnega dokumenta, predlagali in sveto-pa so tudi, kaj bi se po njiho-Vem mnenju moralo v Evropi spremnih, da bj bih medsebojni odnosi boljši. Dogodilo pa se je tudi to, kar so * bistvu tudi mnogi pričakovali, namreč to, da bo v razpravi prišlo nadaljnjega obračunavanja med flpžavami Vzhoda in Zahoda. Tako *° se vsaj do sedaj le redki govorčki izognili afganistanskemu pologu, ki je, kot vemo, s sovjetsko intervencijo zaostril odnose med blokoma oziroma med velesilama, jima stojita na čelu. Najostrejši včerajšnji kritik so-Uletske politike je bil predstavnik Žalike Britanije, državni minister peter Blaker, ki pravzaprav ni gonil o ničemer drugem kot o politiki Sovjetske zveze, Afganistanu in Jbn^iovanju človečanskih pravic. Dobesedno pa je dejal približno to-Zaupanje in sodelovanje v Evropi lahko dosežemo edinole na ta bačin, da se Sovjeti takoj umaknejo Afganistana. Brez tega koraka njegovem mnenju ne more priti j*0 hstega, kar predvideva helsinški dokument. SZ je s to intervencijo prekršila vsa načela v finskem Klavnem mestu skupaj podpisane nstine, s tem pa so tudi podrli mo-*l»ve medsebojnega zaupanja, je še dejal britanski predstavnik. Predstavniki vzhodnoevropskih dr-*av ob tem zagotovo ne bodo ostali deprizadeti, zate lahko pričakujemo nadaljevanje dialoga obtožb in pro-oobtožb. Sicer pa so tu pritegnile R°*ornost nedavne besede Brežnje-Va. čes da zahodne države želijo jnadridski sestanek spremeniti za «stno propagando. Prizadevanja nevtralnih in neuvrščenih držav, ki na konferenci i- ja- . . . , a? je včeraj še posebej omenil zahod-nčnamški zunanji minister Hans Dietrich Genscher. Podčrtal je pomen njihovega dela in prizadevanj za premagovanje občutnih razlik. VAŠO GASAR Tekran proučuje ameriški odgovor TEHERAN — Iranski voditelji vneto proučujejo ameriški odgovor na pogoje za osvoboditev ameriških talcev. Medlem pa je teheranski radio skrajno negativno ocenil razvoj dogodkov in trdi, da ZDA namenoma zavlačujejo v pričakovanju ugodnega trenutka, k" bi lahko vojaško napadle Iran. in namestnika državnega pravdnika Raffaela Vessichelhja. Po prvih vesteh izhaja, da se bosta oba visoka sodnika predstavila bolonjskim sodnikom 18. novembra. Oba sta prav tako obtožena kršenja sodnih tajnosti. Rimski sodnik Ete Matteo je še posebej obtožen bega novic znamenitega dosjeja Amato. Kaže, da je De Matteo posredoval odvetniku Andrianu več kočljivih informacij in mu s tem olajšal zagovorniško delo pri svojih desničarskih varovancih. Vessichelli pa naj bi o-pravil podobno kaznivo dejanje v prid prof. Aldu Semerariju. Ostala dva zaporna naloga pa je državno pravdništvo izdalo za prof. Paola Signorellija in Valeria Fio-ravantija, ki sta obtožena sodelovanja pri umoru namestnika državnega pravdnika Maria Amata. Signo-relh. prav tako desničar kot vsi ostah, je že obtožen umora Antonia Leandrija (mladeniča, ki so ga teroristi zamenjah za Giorgia Ar-cangehja) je že zaprt v zaporu v Modeni. Sedaj pa je še obtožen, da je bil eden od organizatorjev umora Amata. Fioravantija pa, ki je še vedno na svobodi, kljub temu, da so ga obtožih umora podčastnika Franca Evangelista, še dolžijo stvarnega umora Amata. Kaže, da so mu pri tem zločinskem dejanju pomagali še drugi pajdaši, katerih imena pa še niso znana. Včerajšnje novosti so prišle na dan po globlji preiskavi Amatijeve-ga zapisnika, ki je kot znano zbral bistvene podatke za izsleditev krivcev črnega terorja. Kaže, da je Marco Mario Massini, čeprav neformalno, izpričal rimskemu sodniku v zaporu v Regina Coeli zanimive podrobnosti v zvezi z delovanjem skrajno desničarskih terorističnih organizacij. Mladi desničar je v bistvu govoril o nekem sfečanjh-v stanovanju Paola Signorelhja decembra preteklega leta, ko so bili prisotni Sergio Calore, Luca Signo-relli, Aldo Semerari in baje tudi Va-lerio Fioravanti. In ob tej priliki naj bi oaje tudi načrtovali umor sodnika Arcangelija. čeprav Amatov dosje te izpovedi ne bi smel vsebovati, je rimski sodnik kljub vsemu vsako najmanjšo podrobnost skrbno zapisal. Po njegovem umoru, 23. junija letos, je ta sveženj pekočih dokumentov prišel v roke De Matteu, ki je takrat opravljal funkcijo državnega pravdnika v Rimu. Ozadje vsega je jasno. Skrbno prikriti favoritizem in sodelovanje samih sodnikov je razumljivo otežko-čalo in odvajalo na stranska pota samo preiskavo o pokolu 2. avgusta in o umoru sodnika Amata. Pričakovati je, da bedo demokratični bolonjski preiskovalci, ki jim je bi- la poverjena preiskava za oba pokola, znali pravilno izpeljati obe preiskavi v korist demokratičnih svoboščin in proti črnemu terorju. Pri Zanussiju v dopolnilni blagajni 9 tisoč delavcev PORDENON — Družba Zanussi je prazno sinoči spraročila, da bo poslala v dopralnilno blagajno 9 tisoč cd svojih 33 tisoč delavcev. Ukrep naj bi bil posledica krize, ki jo preživlja industrija gospodinjskih strojev. Dokončen sklep o prekinitvi proizvodnje v nekaterih obratih bodo sprejeh na srečanjih s sindikalnimi predstavniki 20. in 21. novembra. MOSKVA — V Moskvi se že nekaj dni zadržuje skupina tesnih sodelavcev novega ameriškega predsednika Reagana, ki se je že sestala s pomembnimi sovjetskimi voditelji. V PRIPRAVAH ZA TRETJI KONGRES SAMOUPRAVUAVCEV JUGOSLAVIJE Član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc o odločilnem obdobju nadaljnjega razvoja SESTAHEK MEŠAM KOMISIJE V BE0CBABB EGS ZA ČIMPREJŠNJO ZGRADITEV AVTOCESTE SKOZI JUGOSLAVIJO BEOGRAD — Predstavniki mešane komisije SFRJ - EGS so se v preteklih dneh prvič po podpisu sporazuma pogovarjali o odnosih med Jugoslavijo in EGS. Med temi pogovori je bila predvsem izražena obojestranska pripravljenost, da se pospeši ratifikacija sporazuma o sodelovanju. Proces ratifikacije že poteka, vendar pa so ocenili, da je že čas, da se paragrafi tega dokumenta uresničijo. Obojestransko so ocenili, da treba v prihodnjem obdobju omogočiti bolj enakomerno trgovinsko menjavo, hkrati pa je bila v precejšnji meri pozornost usmerjena tudi k dolgoročni obliki sodelovanja na raznih področjih. Posebno spodbudna je pripravljenost, da se poiščejo skupne rešitve za zboljšanje odnosov tudi na določenih kriznih področjih gospodarstva. Zato velja omeniti predlog predsednika komisije za zunanje odnose EGS Ha-ferkampa o srečanju gospodarstvenikov Jugoslavije in držav EGS, med katerim bi se pobliže seznanili z medsebojnimi možnostmi ter se tudi dogovorih za konkretne oblike sodelovanja. Med pogovori so poudarili, da je Jugoslavija tranzitna država. Znatno je, da je jugoslovanska avto cesta Bratstvo in enotnost najkrajša cestna povezava med Zahodno Evropo ter Bližnjim in Srednjim vzhodom, tako da bi se s povezovanjem prometne infrastrukture med članicami EGS ter Srednjim in Bližnjim vzhodom omogočil hitrejši varčnejši in varnejši promet. Stojan Andov je povedal, da je v tekočem planskem obdobju zgraditev te ceste prednostna naloga, vendar za' zgraditev preostalih odsekov Jugoslavija potrebuje še blizu 50 milijard dinarjev. Glede na to, da je cesta mednarodnega pomena in da Jugoslavija ne more zagotoviti tolikšnih sredstev sama, so .ocenili, da bi pri graditvi morala biti bolj navzoča tuja sredstva, pa tudi posebni skladi EGS za financiranje infrastrukture na odsekih, za katere je najbolj zainteresirana. Ocenili so tudi. da ima jugoslovanska železnica precejšnje možnosti za večji prevoz, čeprav države EGS nenehno zahtevajo dodatna do valjenja za prevoz po cestah. Govor je bil še o nekaterih vprašanjih pomemb nih za jugoslovanske delavce v državah članicah EGS. Pri teir je jugoslovanska stran izrazila zanimanje za sodelovanje v zvezi z vrnitvijo delavcev v domovino in za njihovo zaposlovanje doma. (dd) ...■iiiiiiiiiimhiiimi....................... PO ODLOČNI ZAHTEVI KOMUNISTOV, RADIKALCEV IN DRUGIH SKUPIN ARNALDO FORLANI BO SEZNANIL PARLAMENT Z OZADJEM PETROLEJSKEGA ŠKANDALA- Ministrski predsednik zagotovil, da se ne bo skliceval na državno taj*nost V sredo bo v senatu razprava o umoru časnikarja Pecorellija * Intervju generala Malettija - Še tiri aretacije v Turinu REVI — Ministrski predsednik Forlanl je mnenja, da je treba seznaniti javnost z ozadjem petrolejskega škandala. To je izjavil včeraj na seji vodstva KD, ko je tudi dejal, da mora biti jasno, da obstaja samo en interes, to je odstranitev vseh senc, ki padajo na italijanske politike. S tem je Forlani dal razumeti, da ne bo preprečil objave dokumentov s tem, da jih proglasi za državno tajnost. Do te odločitve je Forlani prišel nedvomno tudi po številnih pritiskih s skoraj vseh strani. Pri tem so bili med najodločnejšimi komunisti, ki so vložili vprašanje v poslanski zbornici z zahtevo, naj vlada seznani parlament z ozadjem celotne zadeve. To je tudi osebno sporočil Berlinguer Forlaniju na si nočnjem srečanju, ki ga je zahteval sam tajnik KPI. Komunisti tudi zahtevajo čimprejšnjo poglobljeno razpravo v poslanski zbornici in Forlani je Berlinguerju zagotovil, da bo do razprave prišlo v najkrajšem času, seveda soglasno s predsedni- ............................................................tiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinuiinHt Jugoslovansko - francoski pogovori Vrhovec v Madridu MADRID — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj odpotoval v Ma drid, kjer bo sodeloval na glavnem sestanku KVSE. Kot priča kujejo, bo Vrhovec govoril na današnji plenarni seji konference. Zvedelo se je tudi, da se bo Vrhovec v Madridu sešel s številnimi voditelji diplomacij dru-gih držav. koma obeh zbornic in z načelniki skupin. Berlinguer je v razgovoru s časnikarji tudi pojasnil, da Forlani še ni prejel dokumentov, ki mu jih mora posredovati sodstvo. Rimski glavni državni pravdnik Galluc-ci mu jih še ni izročil. Forlani je o petrolejskem škandalu govoril tudi s tajnikom republikanske stranke Spadolinijem, ki pa je mnenja, da je dolžnost sodstva da poglobi vso zadevo in je bil zelo skeptičen v zvezi z možnostjo ustanovitve parlamentarne preiskovalne komisije. Medtem-pa je komisija za finance in zaklad pri poslanski zbornici že zahtevala od finančnega ministra Reviglia številne dokumente. Gre za skoraj popolno dokumentacijo finančnih stražnikov o petrolejskem škandalu. Sicer pa bo, čeprav posredno, o petrolejskem škandalu že v sredo razpravljal senat. Na dneynem redu je namreč razprava o ozadju umora časnikarja Pecorellija, ki je v reviji Op objavil nekatere podrobnosti o tej «slepariji stoletja*. Na Pecorelli-jevem domu so baje našli vrsto pomembnih dokumentov, med katerimi tudi poročila tajne službe SED. Prav v zvezi s tem so številne senatorske skupine vložile vprašanja, na katera bo v sredo odgovarjal minister za pravosodje Sarti. Pri postavljanju vprašanj so bili neposredni še zlasti radikalci, ki vprašujejo če je res, da je agencija OP (in kasneje istoimenska revija) nastala po izrecnem naročilu tedanjega načelnika obveščevalne službe admirala Henkeja. Seveda se nadaljuje tudi sodna preiskava, tako v zvezi z umorom pogovoru z nekim časnikarjem italijanske tiskovne agencije AN S A (Ma-letti je namreč na zdravljenju v Južnj Afriki) dejal, da je na razpolago sodnim oblastem in zavrnil obtožbo, da je soodgovoren za izginotje dokumentov o petrolejskem škandalu iz arhivov tajne obveščevalne službe. Kar pa zadeva preiskavo o petrolejskem škandalu je treba najprej povedati, da bodo verjetno danes znana imena 80 oseb, ki jih bo torinski sodnik Mario Vaudano poslal pred sodnike; gre za prvo skupino obtožencev. Sicer pa so včeraj aretirali še tri osebe; gre za tri manjše: petrolejske industrijce, 53-letnega Giovannija Battisto Gam berinija iz Brescie, 54-letnega San dra Lodiganija iz Gabina pri Ber- gamu in 40-letnega Antonia Villal-to iz Pieria pri Turinu, "torinski sodnik Vaudano pa je včeraj zašli šal 55-letnega Federica Gamberini-ia. solastnika podjetja «Italiana pe troli* iz Brescie. Slednji je baje obtožen, da je kupil gorivo za ogre vanje, ki ga je potem prodajal kot pogonsko gorivo. Njegov odvetnik je minimiziral vso zadevo in dejal, da gre dejansko za obrobno osebnost. BEJRUT — Proizraelske sile libanonskega majorja Hadada so včeraj silovito obstreljevale južnoli-banonsko pristanišče Saido, izraelska motorizirana enota pa je prekoračila libanonsko-izraelsko mejo in v neki vasi ugrabila 5 Palestincev. liniiiiiiimiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiinii CEZ TRINAJST DNI SEJA VSEDRŽAVNEGA SVETA Na seji vodstva KD želja po enotnosti Piccoli podprl Morovo družino in tudi sama KO ne bo dopustila blatenja spomina svojega predsednika RIM — Sekretar krščanske demokracije Flaminio Piccoli ima še 13 dni na razpolago, da poskuša ponovno vzpostaviti notranjo enotnost v stranki. Demokristjansko vodstvo je namreč sprejelo njegov predlog in potrdilo, da se bo 27. novembra sestal vsedržavni svet KD. Piccoli je med drugim tudi spregovoril o Morovi ugrabitvi in je pri tem poudaril, da si je v tistih dneh krščanska demokracija enotno pri- | zadevala za osvoboditev svojega Pecorellija kot tudi širša preiskava j predsednika in se je pri tem po-o petrolejskem škandalu. Omeniti je služila vseh možnih poti, ki niso na-treba predvsem, da je general Gia- sprotovale demokratični ureditvi in nadelio Maletti včeraj v telefonskem | ni popustila terorističnemu izsilje- BEOGRAD — V palači federaci-1 pri čemer sta posebno pozornost je v Novem Beogradu so se včeraj namenila sestanku KVSE v Ma- dopoldne začeli pogovori med pred sednikom ZIS Veselinom Djuranovi-čem in francoskim premierom Ray mondom Barrom. Izmenjava mnenj je trajala skoraj tri ure in je mi nila v zelo prisrčnem in prijatelj skem ozračju v duhu popolnega ra zumevanja, ki je značilno za tradi cionalno dobre in prijateljske od noše med Jugoslavijo in Francijo. Djuranovič in Barre sta ugotovila, da sta se srečala prav v trenutku zelo zapletenega in napete ga mednarodnega položaja, ko so srečanja in izmenjave mnenj med prijateljskimi državami nujni in katerih cilj je prispevati k orepreče-vanju neugodnih hotenj v svetu in ohranitvi miru. Dopoldanska izmenjava mnenj je bila namenjena mednarodnim od-nosom. Gost in gostitelj sta obravnavala razvoj položaja - v Evropi, dridu. Kot se je zvedelo, sta se' pogovarjala tudi o položaju na Bližnjem vzhodu in izrazila zaskrbljenost zaradi stanja, kakršno je. D ju ranovič je Barra seznanil z dejavnostmi Jugoslavije in drugih neuvrščenih držav, da se poišče rešitev za iraško-iranski spopad. Pogovarjala sta se tudi o eko nomskih gibanjih v svetu ter o za stoju dialoga med industrijsko razvitimi in državami v razvoju Ob tem sta poudarila, da se vse bolj vsiljuje nujnost, da se ta dialog obnovi. Predsednik francoske vlade Rav mond Barre pa je včeraj pred začetkom pogovora obiskal tudi hišo cvetja, kjer se je poklonil soomi nu predsednika Tita ter Doložil cvetje na njegov grob. (dd) Na sliki (telefoto AP): Djuranovič (levo)' in Barre med pogovori. PODRAŽITEV TELEFONSKIH TARIF RIM — Medministrski odbor za cene (CIP) je včeraj odobril podražitev telefonskih tarif v višini 17,2 odstotka, ki bo baje stopilo v veljavo prihodnjo nedeljo, po objavi v Uradnem listu. Vlada se torej ni zmenila za pozive sindikatov, ki so zahtevali, da bi podražitvene ukrepe sprejeli šele po novem letu. Če sedaj pobliže pogledamo podražitve, lahko takoj ugotovimo, da bodo le redki plačali 17,2 odstotka več kot v prejšnjih mesecih, saj so številko povzeli iz optimalnega števila telefonskih pogovorov le za normalno kategorijo porabnikov in pri tem upoštevali tudi medmestne telefonske pogovore. Da bodo podražitve vsem bolj ra- zumljive, naj navedemo, da bo običajni telefonski pogovor namesto dosedanjih 30 lir stal 40 lir (33,3 odstotka), a to kar za 120 telefonskih pogovorov v trimesečju namesto dosedanjih 100, po tem «social-nem pasu* bo vsak plačal 70 lir namesto dosedanjih 55 lir (27,3 odstotka), do 400 telefonskih pogovorov na trimesečje bo podražitev znašala 23 odstotkov, preko 400 pogovorov pa le 20,8 odstotka. Že to nam pove, da bodo v precejšnji meri oškodovani prav tisti, |d imajo minimalno število telefonskih pogovorov. K sreči bo za večino normalnih porabnikov znašala podražitev trimesečne ^najemnine* le 17,4 odstotka (27 tisoč lir namesto doseda- njih 23 tisoč lir). Podražili se bodo tudi medmestni pogovori, in sicer do razdalje 120 kilometrov za 13,7 odstotka, za večje razdalje pa le 7,4 odstotka. S tem pa niso končane vse novosti novega ukrepa medministrskega odbora za cene. Neprijetno presenečeni bodo predvsem lastniki dveh hiš, ki bodo plačali za svoj drugi telefon kot poslovni možje, za novo priključitev pa bodo plačali kar 190 tisoč lir. Novi priključki bodo cenejši, a ne glede na prejšnje tarife, temveč glede na zahteve telefonske družbe SIP, ki pa bi morala vseeno v prihodnjem letu «prislužiti» vsaj 637 milijard lir več. vanju. Piccoli je nato izrazil podporo Morovi družini in željo stranke, da brani spomin na demokrščan-skega državnika, ki ga poskušajo v zadnjih tednih očrniti. Sekretar krščanske demokracije je govori', tudi o raznih škandalih, ki pretresajo italijansko politično življenje in je dejal, da si njegova stranka želi jasnosti in da ni dopustno, da zaradi nekaterih pade slaba luč tudi na nedolžne, ali celo na vso stranko. Ministrski predsednik Forlani je prav tako poudaril, da vlada ne sme dopustiti niti suma, da njeno delovanje ovira sodstvo pri razisko vanju ozadja petrolejskega škan dala. Levica krščanske demokracije pa je včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem izraža pripravljenost za sodelovanje s sekretarjem Piccoli-jem pri obnavljanju notranje strankarske enotnosti. Pri tem naj bi presegli strankarske razprtije, ki so prišle do izraza na zadnjem kongresu. Obenem pa naj bi krščanska demokracija razširila svoje politične stike z vladnimi in opozicijskimi strankami. Pri tem pa naj bi ne zavrgla do sedaj sprejetih stališč. NEW DELHI — Zahodne tiskovne agencije poročajo, da je v Afganistan prispela posebna sovjetska delegacija, ki bo baje proučila možnost priključitve dela Afganistana, ki meji na Kitajsko in Pakistan, Sovjetski zvezi. Vsekakor pa bodo povečali sovjetsko vojaško prisotnost na tem območju tudi v primeru, če bi Wanhanski thodnik* ostal Afganistanu. Kritično je govoril tudi o izkoriščanju ekonomskih težav s strani posameznikov za napadanje družbenega sistema BEOGRAD - Na prvi seji koordinacijskega odbora SR Srbije za pripravo tretjega kongresa samoupravljavcev Jugoslavije, je posegel v razpravo tudi Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ. Ko je govoril o razlogih za ta kengres, je omenil, da je predsednik Tito to pobudo izrazil v svoji novoletni poslanici in prav iz tega razloga izhaja nujnost organizacije takšnega kongresa. Menimo, je dejal Dolanc, da smo V odločilnem obdobju, pomembnem za nadaljnjo smer razvoja jugoslovanske družbe kot celote. ■rimam občutek, da se pri nas glede ekonomskega trenutka, v katerem živimo, pojavljajo posamezniki, ki bi radi socialističnemu samoupravnemu sistemu naprtili krivdo za položaj, v katerem smo. Prišli smo celo v položaj, da se celo v nekaterih naših revijah govori o nujnosti spremembe sistema, ker smo v nekem trenutku, v katerem nekateri posamezniki in nekatere skupine dvigajo glave in govori.,o, kako pri nas ni demokracije, kako morajo dobiti svoje revije, v katerih bodo izražali resnična hotenja o demokraciji, govorijo o nujnosti sprememb kazenskega zakonika itd. Teh skupin in posameznikov, je v nadaljevanju spregovoril Doanc, najdemo v vseh republikah in pokrajinah. Nočem reči, da moramo imeti kongres zaradi njih. S tem sem začel zato, da bi enostavno povedal, kako gre za ljudi, ki v bistvu niso nikoli nič dali razvoju resnične demokracije in svobode. Medtem ko se vsa jugoslovanska družba bojuje za položaj' delavca v združenem delu, v proizvodnem odnosu za to, da bi delavec dejansko razpolagal z vrednostjo, ki jo u-styarja, je zanje demokracija, de-jalrtfci celo razumevanje demokracije, konservativnejše od razumevanja demokracije, ki jo imajo sami za vzor. V glavnem gre za proza-hodnjaška razumevanja, za razumevanje, katoliške morale in katoliške demokracije, ki temelji r- je dejal Dolanc — na konservativnem razumevanju medčloveških odnosov. Po eni in drugi strani ta njihova razumevanja izhajajo iz stališč, da je le intelektualec tisti, ki lahko razume probleme družbe, opozori na razvoj družbe ipd. Zanimivo pa je tudi to, da se skušajo te razne skupinice medsebojno povezovati, povezujejo se celo z najbolj reakcionarnimi krogi v tujini in iščejo razprave predvsem v tujini, češ da doma nimajo kje izraziti svojih demokratskih hotenj. Recimo, v Sloveniji hočejo imeti nekateri novo revijo. Dopisnik pariškega Monda je poročal, in ta revija je na prvi strani o tem tudi pisala, da Slovenija ne dovoli nove revije, hkrati pa Monde ni povedal, da ima prav ta majhna Slovenija več revij in publicistike kot vsa Francija skupaj. O tem dopisnik Monda iz Beograda noče pisati. Noče pisati niti o tem, da je sin človeka, ki v tem trenutku toliko govori o demokraciji, Djilasov sin Aleksa, emigriral in je danes v tujini ter je član uredniškega odbora ene od četniških revij. O tem javnost malo ve. Torej lahko vidimo, za kakšno demokracijo se bojujejo ti ljudje. S tem sem hotel enostavno opozoriti, da bi bilo zelo napak misliti, da imamo kongres zaradi njih in da bo na kongresu prevladovalo nekakšno defenzivno stališče. Nasprotno. Ta kongres mora potegniti črto pod rezultate razvoja socialističnega samoupravljanja v zadnjih 10 do 12 letih. Opozoriti mora» kaj je naša samoupravna družba dosegla. Povsem gotovo je. da bo kongrea v znamenju boja za stabilizacijo našega gospodarstva ter da je nemogoče iti na katerokoli teh tematskih področij brez razprave o bojo za ekonomsko stabilizacijo. Toda, če govorimo o boju za ekonomsko stabilizacijo, potem moramo govoriti o boju za večjo produktivnost dela v celoti, o. boju za izvoz, kar hkrati pomeni tudi ■ boj za konkurenčnost na tujem tržišču in s tem za popravek naše zunanjetrgovinske bilance, zmanjševanje dolgov v tujini. Nihče ne more spremeniti temeljnih načel, na katerih temelji enakopravnost naših narodov in narodnosti, nihče ne more spremeniti temeljnih načel naše zunanje politike. Nihče ne more spremeniti ‘i-stega. za kar se bojujemo in kar smo zapisali v partijskem programu — da je proizvajalec — de'a-vec tisti, ki razpolaga z vrednostjo, ki ustvarja presežek te vrednosti na vseh področjih, ne le gospodarske temveč tudi družbene reprodukcije. Tu se ne bomo pred nikomer branili, le potrdili bomo globoko privrženost tem načelom, voljo in zahteve, da ta načela še bolj materializiramo na vseh področjih ter da odkrito povemo, da ne bomo dovolili, da nas kdo odvrača od tega boja, je ob koncu dejal član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, (dd) SEMINAR ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE Več dokaj zanimivih predavanj ki obravnavajo delo v razredu Predavanja potekajo v različnih središčih in so namenjena šestim delovnim skupinam - Včeraj smo zapisali razgovor z novim pedagoškim svetovalcem prof. Faturjem Zbor Valentin Vodnik nastopi danes v Tržiču Danes bo v Tržiču druga revija moških zborov iz naše dežele, ki jo prireja moški zbor Ermes Grion. Namen zborove pobude je, čimbolj ovrednotiti ljudsko petje v Furlaniji - Julijski krajini in širiti in spodbujati zanimanje zanj. V ta sklop spadajo italijanske, furlanske in slovenske ljudske pesmi, česar se organizatorji natančno zavedajo. Zato so na letošnjo revijo povabili tudi naš slovenski zbor. Srečanje se bo odvijalo v kinodvorani E ccel sior v Ul. Dell'Arena 3 in se bo pričelo ob 20.45. Srečanje nima tekmovalnega značaja, gre le za pevski praznik, kateremu daje žlahtno vsebino želja po spoznavanju drugih ljudi, sodržavljanov in njihove ljudske pevske kulture. Organiza tor ji težijo za tem, da bi poleg zborov drugih narodnosti nastopali v Tržiču tudi zbori iz vseh štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Kot predstavnik slovenske pesmi, pa bo danes zvečer nastopil na reviji moški zbor Valentin Vodnik iz Doline. tErmes Grion» je našemu zboru poslal vabilo že v zgodnji jeseni, dolinski pevci so ga seveda z navdušenjem sprejeli. Za nocojšnji nastop pa vlada upravičeno veliko pričakovanje, kajti slovenski zbori le redkokdaj nastopajo na italijanskih pevskih prireditvah in je to vsakokrat znova vznemirljiv dogodek. Moški zbor Valentin Vodnik TIK PRED 2. KONFERENCO O TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Delavec Paolo Hikel izvoljen za konzula enotne «kompmije» Volitve so bile te dni na pomorski postaji - Comellijevo posredovanje za rešitev krize v obratu «Cantieri Alto Adriatico» V okviru postopka za poenotenje tako imenovanih «kompsnij» pri-staniščnikov v tržaški luki, so bile v Domu pristaniških delavcev v nedeljo, ponedeljek in torek volitve za izvolitev vodilnih organov enotne kompanije za dveletje 1980-81. V sredo so prešteli in pregledali glasovnice, včeraj pa so bili objavljeni uradni podatki o izidu volitev. Volilni upravičenci — teh je skupno 1602, glasovnico pa jih je oddalo 1366 — so glasovali za izvolitev konzula, vicekonzulov, svetovalcev, revizorjev in predstavnikov v svetu za pristaniško delo. Za konzula je bil izvoljen pristaniščnik Paolo Hikel, in sicer kar s 1007 glasovi; za vicekonzula je bil izvoljen Elio Petrič, v balotažo — ker niso dosegli predpisanega števila glasov — pa pridejo Claudio Seri, Claudio Bre-cel, Renato Armani in Carlo Chert. Med kandidati za svetovalce ni nih- Z včerajšnjega predavanja v Gregorčičevi dvorani j bo tržiškemu občinstvu predstavil če prejel predpisanega števila gla-I pet pesmi, I sov, zaradi česar pride v balotažo V mestu in okolici se nadaljuje 16. izpopolnjevalni seminar za naše profesorje, učitelje in otroške vzgojiteljice. Kot znano, so predavanja na različnih sedežih, za vsako de lovno skupino oziroma predmet posebej. Za neslaviste, to je za profesorje, ki ne poučujejo slovenščine, je včeraj v Kulturnem domu govoril dr. Franc Sušnik z biotehnične fa kultete v Ljubljani o biologiji in družbi. Za učitelje potekajo predavanja na treh različnih sedežih, predavania so krožna, včeraj pa so Prof. Silvo Fatur govorili prof. Jelica Mčfeesn<čl o vsebini in oblikah ustnega in pisnega izražanja, mag. Milan Adamič o sodobni didaktični kocepciji pouka in' prof. Ivo Zrimšek o branju in sodobnem jezikovnem pouku. Otroškim vzgojiteljicam pa je govorila ptof. Irena Levičnik o vzgojnem programu za vzgojo in varstvo šolskih otrok. Slavistom (pa tudi tistim, ki nimajo ljubljanske fakultete a poučujejo slovenščino) je v Gregorčičevi dvorani govoril prof. Silvo Fatur, novi pedagoški svetovalec za naše šoje. Prav temu predavanju, ki je obravnavalo metodiko pouka slovenske književnosti, smo včeraj sledili. Brez dvoma je šlo za zelo zanimivo in perečo problematiko, saj je prav metoda dela v razredu, podajanje snovi in študija tista, ki o-brodi zaželen sad, vzgojni smoter, ki smo si ga zastavili za cilj. Z novim pedagoškim svetovalcem pro fesorjem Faturjem smo imeli krajši pogovor, ki se je nanašal na njegovo predavanje, pa tudi na novo funkcijo, ki jo bo odslej opravljal pri nas. Vpr.: V čem vidite svojo nalogo in kako si zamišljate svoje delo pedagoškega svetovalca? Odg.: Najbrž je prezgodaj, da bi karkoli rekel, saj sem šele mesec dni na novi službeni dolžnosti. Čeprav sem kot Primorec intenzivno spremljal dogajanje v zamejstvu, pa imam občutek, da konkretno premalo poznam to stvarnost, predvsem pedagoško. Zato je moja prva naloga pobliže spoznavati novo o-kolje in predvsem spremljati pouk slovenske književnosti. Moja predhodnika, prof. Mihelič in prof. Sivec, sta utrla že celo vrsto poti in v tej smeri bom skušal delovati, utrjene kanale pa še bolj razvijati. Ljudje pa smo si različni in zaradi tega bom skušal u-veljaviti še kaj novega, kar mi bo pač narekovala praksa. Vpr.: Tudi ta seminar je oblika določene pomoči našim šolnikom. Kako ocenjujete njihov pristop k taki obliki seminarja in ali se vam zdi, da je program prenatrpan, o-ziroma, ali ne bi bilo bolje razčleniti predavanja med celotnim šolskim letom? Odg.: O tem niti ne morem še soditi, tudi zato, ker seminar ni še zaključen. Moram reči, da sem že slišal idejo o preoblikovanju seminarja in razporejanju gradiva na daljši čas. Najbrž pa bi moral seminar obdržati sedanjo obliko, saj sem slišal, da je to edina prilož nost, ko se šolniki tako množično srečujejo. Tak seminar bi torej moral ostati, morda v skrčeni obliki, da bi tako morda razprostrli predavanja skozi celotno šolsko leto. Vsekakor pa je sedanji časovni termin neustrezen, seminar je treba prilagoditi potrebam in ga zato postaviti na primernejši datum — na začetek šolskega leta. Kot slavist pa si želim, da bi se s kolegi sre čeval na ožjih aktivih vsaj enkrat mesečno. Vpr.: Tema Vašega predavanja je bila metodika poučevanja slovenske književnosti. Kaj ste skušali posredovati slušateljem? Odg.: Najprej: ne morem izhajati h njihove prakse, skušal pa sem prikazati težnje po modernizaciji pouka v SR Sloveniji in Jugoslaviji. Govoril sem o interpretaciji besedila, o avtonomnosti leposlovne u-metnine ,ki jo mora pouk celostno posredovati, s tem v zvezi pa tudi o problemih, ki se pri pouku porajajo. Skušal sem povedati nekaj več tudi o problemskem pouku, ki stopi v ospredje pri obravnavi epskih besedil. Vpr.: Ali se vam zdi, da so šolniki z metodološke plati dovolj pripravljeni in čemu naj bi pri pouku posvečali večjo pozornost? Odg.:Metodika pouka (književnosti in jezika) je v Sloveniji zelo nerazvita, brez sistema. Zaključek: učitelji in profesorji nismo ustrezno usposobljeni za delo z učenci. Vendar je tudi na tem področju pozitiven premik, saj smo slavisti na zborovanju v Novi Gorici prvič postavili v ospredje metodične plati pouka. Predavanju prof. Faturja je sledila razprava, nekatere pedagoge z naših šol pa smo vprašali za mnenje o seminarju nasploh in o pravkar končanem predavanju. Prof. Robert Peta ros nam je dejal, da so taka predavanja zelo potrebna, saj se slušatelji italijanskih univerz ne spoprijemajo z metodiko pouka (razen v Vidmu). In prav metodika pripomore h kakovostnemu pouku. Sicer pa b^ morali^oajti ustreznejšo stgr Sferco pa je povedala, da se ji seminar ne zdi nič noyeaa in da bi11 morali razpravljati predvsem o temah, ki so večini neznane. Preloženo na 30. november odprtje doma «A. Sirk» Kot smo v našem dnevniku že ob širno poročali, so v Križu skoraj zaključena obnovitvena dela v prosvetnem domu Albert Sirk. Slovesno odprtje obnovljenih prostorov bi moralo biti že prihodnjo nedeljo, a iz tehničnih razlogov bo slednje v priredbi kulturnega društva Vesna in športnega društva Mladina v nedeljo, 30. novembra. Po tem datumu bo dejavnost v prosvetnem domu stekla s polno paro, saj imajo kriški kulturni delavci že v tem letu na sporedu precej zanimivih prireditev. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiHi PREISKAVA ZADOBIVA ČEDALJE VEČJO RAZSEŽNOST Včeraj aretirali še tri Tržačane ki so prirejali zabave s kokainom Obtoženi so razpečevanja mamila • Zaradi lažnega pričevanja aretiran tudi košarkar Marvin Barnes - Na desetine deklet iz boljše tržaške družbe zahajalo v vilo v Ulici Buonarroti | ... _ vseh 16 kandidatov. Za revizorja sta bila izvoljena Arduino Huala in Silvano Chersini; za predstavnika pri-staniščnikov v svetu za pristaniško delo je bil izvoljen Paolo Hikel, v balotažo pa pridejo še Claudio Bre-cel, Carlo Chert, Elio Petrič in Claudio Marega. Datuma za izvedbo balotaže še niso določili in po vsej verjetnosti bodo to formalnost opravili po 2. konferenci o tržaškem pristanišču, ki se bo začela jutri na pomorski postaji. Kakor smo že poročali v našem mestu, so začetek konference preložili za teden dni prav z namenom, da bi enotna k' mpanija Zadnje leto na Tržaškem Življenjski stroški narastli za 19,8 od sto Kljub temu, da se naše mesto nahaja na samem vrhu lestvice «najdražjih» italijanskih središč, draginja še vedno nezadržno narašča, in sicer v razmerju skoraj 20% na leta. Statistična služba tržaške občine je namreč pravkar objavila podatke o gibanju življenjskih stroškov v preteklem oktobru in ti podatki potrjujejo, da se je ustrezni pokazatelj od lanskega do letošnjega oktobra dvignil za 19,8%. Indeks je sestavljen iz 5 postavk, ki so v omenjenem časovnem razdobju doživele naslednje premike: stroški za e-lektrično energijo, plin in gorivo, so narastli za 37,3%: razni stroški za 22,6%; stroški za stanovanje za 21,9%; stroški za oblačila in obutev za 18,5u/o in stroški za prehrano za 15,0%. sedanjimi naročili zagotovljeno delo le za dobo dveh mesecev. Predpogoj za to, da obrat dobi nova naročila — v tej zvezi se mnogo govori, da bi država mogla naročiti vrsto ladij za dovažanje vode na Sardinijo in Sicilijo — je njegova delna publicizacija s pristopom družbe Fincantieri. Predsednik Comel-li je zagotovil, da bo v teh dneh predložil predsedniku ministrskega sveta Forianiju ter pristojnim ministrom Compagni, De Michelisu in Scottiju posebno spomenico o težavah miljske ladjedelnice z zahtevo, naj se publicizacija obrata izvrši še pred izdelavo tako imenovanega področnega načrta za razvoj italijanskega ladjedelništva. V TOREK V ROSSETTIJU Marinkovičev «Kšklop» v izvedbi Narodnega gledališča iz Zagreba V okviru kulturnih izmenjav n\ei gledališči iz Trsta, Ljubljane in Zagreba, bo Narodno gledališče « Zagreba uprizorilo prihodnji tore* v Rossettiju Marinkovičevo delo «Kiklop» v režiji K. Spaiča. Odrsko izvajanje bodo sproti prevajali v italijanski jezik. Nastop zagrebškega gledališča je toliko bolj pomiti-ben, ker v glavnem mestu SR B ’ vatske proslavljajo letos 120-letnico nastanka prvega gledališča v hr-vatskem jeziku, saj je bilo do leta 1860 dovoljeno nastopanje na odra samo v nemščini. Predstava bo ven abonmaja: abonenti in >mer niki vstopnic, ki so jih delili P0 znižani ceni pred začetkom pove sezone, bodo uživali 50-odstotni popust. V ponedeljek, 17. novembra, j>° v prostorih časnikarskega krožki na Korzu Italia 12 od 18. uri srečanje z igralci zagrebškega lišča. Srečanje organizirata tukok šnji Teatro Stabile in Italijanski ustanova za prijateljstvo in kulti'' ne izmenjave z Jugoslavijo. • Odbor za ustanovitev, družinske posvetovalnice v Ul. Giusti 2 vabi zainteresirane, naj se udeležijo seje, ki bo danes ob 18.30 na sedežu rajonske konzulte za Rojan, Greto in Barkovlje v UL S. Ermacora 3. PRI OBRAVNAVANJU VARIANTE 25 • Danes ob 19. uri bo v krožku z* družbeno - politične vede «Che Guevara*, Ul. Madonnina 19, predavanje senatorja in generala Nina Pa' stija na temo «Kdo in kako pripravlja novo svetovno vojno*. i'et izmed aretirancev zaradi razpečevanja kokaina: z leve Di Roceo, Dainese, Divich, Kanin in Muchic Val aretacij, ki se je začel v kasnih urah prejšnjega petka na znanem «koka - partyju». ko so a-4enti. letečega oddelka vdrli v stanovanje v Ulici Buonarroti 36, še jKrjejijal. Obračun včerajšnjega sicer pa tn morali.najti ustreznejšo ni poje,, obliko, setršralja, T^ef ni4 prpv^, (jS. ,cfl£»S> »štiri Lu\:e» aietfcci.je in dva so dijaki' stirf dni doma. Prof. E- zaporna naloga. Pod obtožbo raz- pečevanja kokaina so se za koronej-skimi zapahi znašli Tržačani: 30 letni solastnik plesnega lokala «Casano-va» Paolo Muchic, 25-letni Marino Divich (brez poklica) in 22 letni Košarkar Marvin Barnes lllllltllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIHIIIIimillHIimUnfllllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIimilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII DEBATNI VEČER V KROŽKU SALVEMINI Deželni zdravstveni načrt ne ustreza potrebam Trsta Pokrajinsko tajništvo PS in socialistična komisija za zdravstvo sta včeraj organizirala v krožku Salve-mini debatni večer, namenjen vprašanju tržaške socialne in zdravstvene stvarnosti ’ v okviru zdravstvenega načrta, ki ga je pred kratkim izdelala deželna uprava. Po u-vodnem nagovoru podtajnika PSI Coslovicha, je povzel besedo načelnik komisije za zdravstvo Tullio To-massich, ki je poudaril pomembnost deželnega načrta, saj predstavlja željo vseh političnih in družbenih sil, da bi po dveh letih od zdravstvene reforme odpravili ovire, ki sedaj omejujejo učinkovito zdravstveno službo. O načrtu samem pa so socialisti mnenja, da ga je treba marsikje popraviti, kajti nekatere postavke so vezane na statistične podatke iz vsedržavne stvarnosti in torej ne ustrezajo potrebam Trsta, ki ima zelo specifično stvarnost. Tomassich je ugotovil, da izhaja načrt iz že splošno znane resnice, da bodo v triletju 1980-82 skrčili prispevek deželnega zdravstvenega sklada naši deželi za 6,5 milijard lir. To znižanje finančnih sredstev gre na računi težnje, da bi okrepili zdravstvene strukture na italijanskem Jugu, ki je tudi glede tega, v primeru z bolj razviti deželami, prava Pepelka. Deželni zdravstveni načrt je zato v znamenju varčevanja in bolj racionalnega izkoriščanja obstoječih struktur. S to zamislijo se vsi strinjajo, je poudaril Tomassich, toda le če je pravilno izpeljana. Deželni načrt pa jo skuša uresničiti predvsem na podlagi krčenja števila postelj v bolnicah in odprave nekaterih specializiranih oddelkov, ki so sad dolgoletnega truda. Med temi pa j bi bili oddelki za kronične, bol- nike, za geriatrijo, pnevmologijo, kardiokirurgijo, hitre posege in onkološko radioterapijo. Iz objavljenih študij je razvidno, da ima Trst predvsem dva pereča problema. To sta veliko število ostarelih oseb in pa razširjenost rakastih obolenj, ki za 21 odstotkov presega italijansko poprečje. Zato postane vsakemu laiku jasno, kako je neutemeljeno krčiti prav tam, kjer naše mesto najbolj potrebuje. To so geriatrični oddelki in pa jedrska medicina. Glede prvega vprašanja so socialisti mnenja, da je res veliko sprejemov v bolnico zdravstveno neutemeljenih, predvsem kar zadeva starejše bolnike, ki nimajo oskrbe na domu. Toda vprašanja ne rešimo s tem, da te onemogle kratkomalo odslovimo iz bolnice. Problem je treba rešiti okvirno, to se pravi, da je treba najprej poskrbeti za alternativno rešitev. Glede krčenja in pre-osnove specializiranih oddelkov v splošne, pa je načrt povsem neaktualen, saj je znano, da se bolnice razvijajo v smislu specializacije, potem ko deluje na teritoriju učinko vita zdravstvena služba za splošnejše potrebe. Prav glede slednjega pa je načrt izredno nejasen in odkriva veliko pomanjkljivosti in napak. Tudi preventivna medicina in pa vlogo medicinske fakultete na univerzi nista ustrezno poglobljeni. Svoj poseg je Tomassich korčal z ugotovitvijo, da socialisti ne zavračajo deželnega načrta, ampak da bodo v soočenju z zdravstvenimi o-peraterji izdelali prot’predloge in popravke, ki naj dejansko zbližajo paragrafe potrebam državljanov. Sledila je zelo živahna debata, ki se je je udeležilo veliko število prisotnih zdravstvenih operaterjev. maneken Lorenzo Fanin. V zaporu pa je obtičal tudi bivši košarkar Hurlinghama Marvin Barnes, za katerega je namestnik državnega pravdnika dr.. Staffa izdal zaporni nalog, potem ko je le-ta na včerajšnjem zaslišanju tajil nekatera preiskovalcem dobro znana dejstva. Naj bežno omenimo, da so policijski agenti tržaške kvesture, pod vodstvom dr. Petrosina, dr. Pa-dulana in marešala Scozzaia, po celonočnem petkovem zasliševanju lastnika stanovanja v Ulici Buonarroti, bivšega trgovca s kavbojkami, zdaj pa igralca v fotoromanih Riccarda Dainese ja, in Milančana Marca Pizzija, ter nekaterih deklet prišli do novih imen. Tako so v sodelovanju s pokrajinskim Crimi-nalpolom, tržaškimi finančnimi stražniki in milansko policijo, v torek aretirali v Milanu še Milančana Enrica Cavallija, v sredo pa Tržačana Roberta Di Rocca. V preiskavi, ki se počasi spreminja v pravo afero za naše mesto, saj dobiva vsak dan večjo razsežnost, so preiskovalci zaslišali tudi veliko število deklet, predvsem študentk in tudi nekaj žena iz tržaške tako imenovane boljše družbe. Ugotovili so, da je bilo na koka - veselicah kakih dvajset stalnih obiskovalk, poleg tega pa so dobili tudi imena kakih 200 Tržačank, katerih vloge v celotni aferi morajo še preveriti. Vznemirljiva je vest, da so med njimi tudi številne mladoletnice., Kokain je za naše mesto skoraj docela novo mamilo, predvsem pa je kokain mamilo za bogate ljudi: za en sam gram je potrebno v Trstu odšteti od 120 do 130 tisoč lir, medtem ko je njegova cena v Milanu za kakih 20 tisoč lir nižja. Kokain človeka ne zasužnji, uživalca pa vsestransko stimulira, tako da si je moč razlagati govorice o orgijah, ki naj bi sledile seansam v Ulici Buonarroti. Iz aktov je razvidno, da je milanska skupina, ki so jo sestavljali Pizzi, Cavalli, poleg njih pa tudi Rudy Valentini (slednjega še niso aretirali, ker je izginil), je zalagala Tržačane s kokainom. Z mamilom pa ni preskrbovala le gostov veselic, pač pa tudi nekatere druge kroge. Že pred časom so se v našem mestu začele širiti govorice o ne- zakonitih zabavah, na katere so zahajali mladi, ki so se v glavnem zbirali v mestnih kavarnah, kot so Tergesteo, CaffA^degli Specchi in v plesnem lokam . Big Ko so preiskovalci začeli preverjati u-temeljenost teh govofic,,. je .prišlo do nadvse zanimivih odkritij. Agenti sicer niso zaplenili velikih količin kokaina, so pa zato prišli na sled, velikemu številu ljudi. Lahko tudi pričakujemo, da bo prišlo v naslednjih dneh do novih zapornih nalogov, še posebno kar se tiče članov milanske skupine. Dr. Staffa je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da je izdal zaporni nalog tudi za Milančana, katerega imena ni hotel izdati. Napovedal pa je, da bo prihodnji teden zaslišal kot pričo igralca Hurlinghama Richa Laurela. pristaniščnikov lahko nastopila na njej z že zasedenim mestom vodilnega organa — konzula. Poenotenje treh kompanij — doslej so v naši luki delovale kompanije za delo na ladjah, kompanija za delo na pomolih in v skladiščih ter kompanija za manipulacijo premoga in rudnin — pomeni napireč važen korak kar zadeve prepotrebno povečanje storilnosti pristaniškega dela. S tem. dg., ,^s,,pristaniščniki zdaj združeni v enotni komoani.ii, ho zagotovljena njihova mobilnost, to je ustreznejša razpoložljivost z delovno silo v trenutku in v kraju, kjer je to glede na delo v luki najbolj potrebno. Pristaniško delo je tesno povezano s pomorstvom in to slednje z ladjedelništvom. V tem okviru beleži včerajšnja sindikalna kronika sestanek med predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in sindikata kovinarjev FLM s predsednikom deželnega odbora Comel-lijem. Sindikalisti so ponovno orisali težavnost položaja v ladjedelnici Alto Adriatico v Miljah, ki ima s ODBOR LPT NI UPOŠTEVAL MNENJA RAJONSKIH SVETOV Upravičen protest zahodnokraškega sveta - Cecovinijeva uprava tudi drugače ne kaže posluha za probleme kraškega prebivalstva V sredo se je na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki je imel na dnevnem redu vrsto zanimivih vprašanj splošnega u-pravnega značaja. Uvodoma je' predsednik Slavoljub Štoka poročal o srečanju predsednikov rajonskih svetov tržaške občine z županom Cecovinijem in odbornikom Serijem, i ki je bil posvečen obravnavi problemov, s katerimi se še vedno srečujejo izvoljeni organi. Občinska uprava, in to so potrdili tudi vsi predsedniki, namreč doslej ni še pokazala prevelike politične volje, da bi v celoti uresničila pooblastila rajonskim svetom, ki tako na nekaterih važnih področjih ne morejo izvrševati svojih upravih dolžnosti. Iz Cecovinijevega posega na tem srečanju niso prišle do izraza novosti, ki bi prispevate'* rešitvi'Tleh perečih' vprašanj, c, ',«Jr , V nadaljevanju seje Jč'’ž'ahbdrid-kraški svpt vzel na znanje posredovanje predsednika Štoke pri občinski upravi, da je telovadnica proseške srednje šole F. Levstik ponovno usposobljena za športno dejavnost. Uprava je samo formalno posegla, za ponovno usposobitev telovadnice pa imajo zaslugo nekateri požrtvovalni vaščani Proseka in Kontovela, ki so sami odstranili lesne obloge, ki so predstavljale nevarnost za vsakršno dejavnost v dvorani; pri tem je treba obžalovati malomarnost pristojnih tehničnih uradov tržaške občine, ki kljub o- Mamola redita tTTlIlllllllllllllinilllliniHIMIIIIIMIIMIIHIIIHIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllUHIIIIIIIIIIIIIIIIItHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIII NA POBUDO DRŽAVNEGA PODJEDA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Razstava o varčevanju z elektriko Včeraj je prispel iz Gorice v Trst posebni vlak, ki prevaža potujočo razstavo z naslovom «Z električno energijo lahko varčujemo*. V devetih vagonih je državno podjetje za električno energije ENEL pri pravilo razstavo, ki prikazuje na čine pridobivanja te energije ter kako lahko z njo varčujemo, in to predvsem v gospodinjstvih. Pisani IIMIIIIIIIIIIIIIIIIfMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMftIHIIIIimilllllllllllMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Bunuelov surrealizem v Cappelli Underground Letošnjo filmsko sezono v Cappelli Underground bogati ciklus filmov španskega režiserja Luisa Bu-uvela. Prav letos slavi Bunuel svoj 80. rojstni dan, obenem pol stoletja režiserstva, če pri tem upošte varno prvi film «Le chien andalou». iz leta 1928, in zadnjega «Cet ob-scur objet du desir», ki je izšel pred tremi leti. Ciklus Bunuelovih filmov je Cap-pella Underground organizirala v sodelovanju z oddelkom zgodovine filma tržaške univerze, kjer prire ja profesor Alberto Farassino monografski tečaj o Luisu Bunuelu. V’ Trstu bodo torej na ogled vsi tisti Bunuelovi filmi, ki so v prometu v Italiji, najsi bodo to v italijanski verziji ali v originalu. Najavljeni so trenutno trije filmi, za o-stale mora Cappetla Underground še določiti program predvajanja. Še danes in jutri bodo vrteli «Vi ridiano», Bunuelov film iz leta 1961. €Viridianax je edini film. ki ga je Bunuel režiral v domovini, vendar ga je Francova cenzura zaplenila zaradi ostrega protiklerikalizma, s katerim je film prežet. Bunuel sodi med velike režiserje surrealizma in *Viridiana» je ponoven dokaz načina, kako se režiser poslužuje estetično kulturnega momenta. kot je bil surrealizem. Bunuelu ni surrealizem model, katere mu mora slediti, ampak kažipot, ki mu pomaga do intimne slike resnice, ne da bi se ustavljal pri gol: zunanjosti. S takim duhom se je Bunuel lotil problema vere. oziroma nekaterih verskih resnic: čistosti, milosti, dela in molitve. Z uporabo tipičnih verskih simbolov je režiser sprevrgel, tudi * premišlje nimi glasbenimi momenti, kol so Haendlov tMessiat in Mozartov *Re-guiem», pojem »svetosti*. »Viridiana*. dekle, ki zaradi stalih družinskih težav ne pride do redovniškega stanu, postane dobrotnica v imenu vere, kateri je hotela služiti kot nuna. Pomagati revežem postane njen edini cilj v življenju, vendar bo tudi njej kmalu jasno, da je miloščina le način izkoriščanja. Edini izhod, da se reveži rešijo njenega »zlatega jarma», je nasilje, kar dokazuje poraz verskih resnic, ki so v Bunuelovi filmski kameri le krinka, za katero se skri va gola hinavščina. Film, ki upravičeno zavzema vaz no mesto v zgodovini moderne kinematografije, si bomo lahko ogledali, kot rečeno, še danes in jutri, ob 18., 20.1 in 22. uri, v prostorij Capvelle Underground v Ulici F. v-i-u 17. sva vagoni s potujočo razstavo bodo ustavljeni na železniški postaji pri Sv, Andreju do prihodnjega torka Danes zjutraj bo otvoritev razsta ve ob prisotnost' predstavnikov o-blasti in delegacije jugoslovanskega podjetja za razpečevanje električne energije JUGEL. Občinstvo si bo razstavo lahko ogledalo od danes dalje; vstop bo prost. Na sliki: vlak s potujočo razstavo ob včerajšnjem prihodu v Trst. pozorilu ravnatelja prof. niso takoj posredovali za tega vprašanja. Rajonski svet je nato sklenil P®*' preti upravičeno akcijo združenja staršev kriških šol, ki zahteva odprtje še enega razreda na osnovni šoli Albert Sirk, tudi če ni zado; stnega števila otrok. Svet bo tudi po svojih močeh podprl ljudsko Peticijo za napeljavo metanske mrež® v Križu, na Proseku in na Kontove-lu, za katero so dali pobudo kulturni društvi Vesna in Prosek " Kontovel, krožek ACLI iz naselji S. Nazario in center za družbeni razvoj begunskega naselja v KrižU' Kar zadeva nedavne razprave >n izglasovanje novih sprememb k varianti 25 regulacijskega načrta s strani občinskega sveta, pa je izvo-'ljihhFŠVeUza zahodni Kras izrazu ogorčenje, ker je občinska uprava V'Cčlotf “prezrla obvezni mnenji Rajonskih svetov o tem zelo perečem vprašanju. Mimo vsebine sprememb ki neposredno zadevajo urbanistični razvoj kraških vasi, je Cecovinijeva uprava ponovno in jasno dokazala, v kolikšni meri upošteva stvarne potrebe naših ljudi in mnenja rajonskih svetov. Pred z.aklju; čkom seje so vsi prisotni rajonski svetovalci soglasno sklenili prispevati honorar seje občinskemu solidarnostnemu skladu v korist žrtev fašističnega pokola v Bologni. S. T. Danes se spet sestane tržaški občinski svet. Glavna točka na dnevnem redu bo predvidoma razprava in glasovanje o resolucijah, ki so jih predložili odbornik Gambassinj (LpT) in neofašistični predstavniki in ki se zavzemajo za avtonomijo tržaške pokrajine v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine. Razna obvestila Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora na festivalu Revolucija in glasba, ki bo 22. in 23. t.m. v črni na Koroškem, v Mariboru in v Slovenskih Konjicah. Vodstvo partizanskega zbora obvešča ves. ansambel, da bo skupna vaja za gostovanje na Štajerskem danes, 14. novembra 1980, ob 20.30-Ker se program nekoliko menja in bo RTV Ljubljana direktno prenašala iz dvorane v črni na Koroškem, prosimo, da se glavnih vaj zanesljivo ih vsi udeležite. Fotografski tečaj v Zgoniku (župnišče) je iz tehničnih razlogov preložen na prihodnji teden. Točen datum bo objavljen v nedeljski številki • Primorskega dnevnika. Za prijave in potrebna pojasnila naj zainteresirani telefonirajo na štev. 229-389. fiff I V spomin na nepozabnega sina Draga Pangerca, ob 13. obletnici smrti, darujeta mati Juština in sestra Miranda 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Marijo Stranj por. Louriha iz Doline daruje Justin# Pangerc 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na pok. Antona Bekar-ja darujeta Zora in Marta 20.000 Ur za Dijaško matico. Sporočamo žalostno vest, da nas naša draga hčerka, sestra in teta je nenadoma zapustila MARA STARC Na poslednjo pot jo bomo spremiU danes, 14. t.m., ob uri izpred kontovelske cerkve na pokopališče. Družina in sorodniki Trst, Kontovel, 14. novembra 1980 Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostuje z Albeejevo «Kdo se boji Virginije VVoolf?* jutri, 15. novembra, v PDG v Novi Gorici. VERDI Nocoj ob 20. uri (red C za parter m red B za galerijo) bo na sporedu sedma in predzadnja predstava Zandonaijeve opere «Francesca da Rimini*. v glavnih vlogah Raina Kabaivanska, Franco Tagliavini, Giampiero Mastromei, Marzia Fer-raro, Oslavio Di Čredico, Maria Lo-redan in drugi. Dirigira Gabor 0-tads, režira pa Pier Luigi Samaritani. Pri blagajni gledališča je od danes zjutraj na razpolago še nekaj razpoložljivih mest. V nedeljo ob 16. uri (red G za vse prostore) bo na sporedu zadnja Predstava Zandonaijeve opere. Juto ob 17. uri pa bo na sporedu *Pepelka» (red S za vse prostore). ROSSETTI Danes, 14. t.m., ob 20.30 bo na sporedu Shakespearjevo delo «Ro-njeo in Julija* v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna. Rezervacije pri blagajni v Pasaži Protti. * # # . Dne 18. novembra ob 20.30 gostuje Narodno gledališče iz Zagreba z betom Marinkoviča «Kiklop» Rtži-Ja Kosta Spaič. Izven abonmaja. 50 Procentov popusta za abonente. AVDITORIJ Danes ob 9.30 predstava Mace-doniovega dela «Starka in luna* s skupino «La Contrada*. Predstava ta šole. * * # Dne 20. novembra se začne ciklus »Štirje italijanski avtorji*. Prva Predstava «Eros in Priapo* Carla Emilia' Gadda s Patrizio De Claro. Informacije in abonmaji pri osred-nJi blagajni v Galeriji Protti ter ■ Pri blagajni gledališča Rossetti pred Pričetkom predstav. Kino Ariston 16.30-22.00 «La mia brillan-te cariera*. Režija J. Armstrong. J. Davis, S. Neil. Nazionale 16.00 «Uri caldo deside-rio erotico*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom, kden 16 30 «Ho fatto splash*. Mauri-zio Michetti. Barvni film. Ritz 16 30 «Odio le bionde*. F. Moč tesano. Rttcelslor 15.31) «I.o spettacolr inčo-tnincia*. Barvni film za vsako gar. Dratiacieio 16.30 «Mia moglie e una strepas, Reriato Pozzetto, Eleono-tra Giorgi. Barvni film. Penice 16.00 «Cruising». Prepovedan mladini pod 18. letom M'gnon 16.30—22 15 «Amore e guer ‘fara». Wood.v Allen. Barvni film. Piloilrammatico 15 30—22.00 «Pre-‘ivgtazioni partjcolari*. P|^ppv^p • mladini pod 18., letom-Aurora 16 30 «1 ra ga zzi,deJj L.«»r os>. '■ Prepovedan mladini pod 14. letom, '-ristatio 15.45 «L’impero colpisce ^ ancora*. Barvni film. Vittorio Venelo 16.00 «lln sporco e-roe*. A. Ouinn, J. P. Law. Papiiol 16 30 «Non ti conosco piu a-more». J. Dorelli. Barvni film. Moderno 16.30 «L’u'timo eacciato-re». Prepovedan mladini pod 14. letom. volta 17.00 «Quella porno erotica di mia moglie*. Prepovedan mladini Pod 18. letom. ^slovenj*0 ^^gledališČe V TRSTU EPHRAIM KISHON BIL JE ŠKRJANEC vesela žaloigra v dveh delih Režija MIRAN HERZOG Danes, 14. t.m., ob 16. uri ABONMA RED I — mladinski; jutri, 15. t.m., ob 20.30 ABONMA RED F -druga sobota po premieri; v nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri ABONMA RED G — popoldan na dan praznika. Rezervacija vstopnic vsak delavnik od 10. do 12., ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265. Lepo prosimo vse tiste, ki še niso dvignili izkaznic, da to storijo čimprej. SPDT SK DEVIN DAN PLANINCEV - JESENSKI POHOD SPDT in SK Devin vabita v nedeljo, 16. novembra, na tradicionalni planinski pohod. Zbirališče v Samatorci od 9. do 10. ure za pohod in ob 13.30 za poligon. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. MLADINSKI KROŽEK DEVIN - NABREŽINA prireja KONCERT mladinskega pevskega zbora Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta. Koncert bo jutri, 15. t.m., ob 20.15 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni! V Ljudskem domu v Trebčah bo v soboto, 15. novembra, MLADINSKI PLES v organizaciji vaške mladine. Začetek ob 20. uri. MLADINSKI KROŽEK TRST priredi v nedeljo, 16. novembra, ob 19. uri v Dijaškem domu koncert s skupino «Canzoniere triestino* KD VALENTIN VODNIK DOLINA priredi jutri, 15. t.m., ob 20. uri v društveni dvorani VEČET DIAPOZITIVOV z Damijano Ota o njenem potovanju po Sri Lanki in Nepalu. Prosveta Koncerti V nedeljo ob II. uri se bodo v Avditoriju spet začeli nedeljski kon-Certi, ki jih organizira Verdijevo gledališče v sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in Stalnim gledališčem Furlanije - Julijske krajine. Prvi koncert bo posvečen Vivaldiju. Kot Solista bosta nastopila violinista Fernanda in Giorgio Selvaggio. Komorni ansambel Verdijevega gledališča vodi Severino Zannerini. f Čestitke Danes, 14. t.m., praznuje v Jam-Jah 30. rojstni dan JORDAN. Vse tajboljše mu želita žena Gabrijela n sinček Danijel. Čestitkam se pridružuje družina Čandek. Včeraj-danes Danes, PETEK, 14. novembra BORISLAVA Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.36 — Dolžina dneva 9.31 — Luna vzide ob 12.27 in zatone ob 22.18 Jutri, SOBOTA, 15. novembra LEOPOLD Vreme včeraj: na j višja temperatura 7,8 stopinje, najnižja 6,4, ob 18. uri 6,8 stopinje, zračni tlak 1014 mb narašča, veter 37 km na uro vzhodni:. - severovzhodnik s posameznimi sunki burje 70 km na uro, vlaga 40-odstotna^- tietjft -mate' potlačeno, morje razgibano, temperatura mqr Ml stopinj.,^ ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Paolo Monticolo, Anna Maria Draicchio, Federica Pecchiari, Riccardo Kocmann, Gia-como Calandra Di Roccolino. UMRLI SO: 81-letna Maria Gero lami vd. Maraspin, 65-letni Bruno CSlegari, 76-letni Bruno Colombo, 60-letni Emilio Gelletti, 73-letni Antonio Mezgec, 58-letna Luigia Radiči por. Gallinotti, 80-letni Giacomo U-mek, 84-letna Olga Vidich vd. Skar-lovaj, 74-letna Claudina Casalini vd. Mauro, 64-letni Luigi Spangaro, 61-letni Luigi Stariha, 79-letna Maria Tomasich vd. Gherlizza, 92-letna Maria Martinuzzi vd. Ghersetti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Čargo Sonnino 4, Trg Liberta 6. PD Lipa Bazovica vabi na srečanje z naivcem Klavdijem Klaričem in narečno pesnico Marijo Mi-jot, ki bo jutri, 15. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Nastopil bo tudi mešani pevski zbor Lipa. Razstava Klavdija Klariča bo odprta tudi v nedeljo od 11. do 15. ure. PD Kraški dom Repentabor priredi jutri, 15. t.m.„ ob 2G.30 v prostorih osnovne šole «Alojz Gradnik* na Colu gostovanje PD Tabor z Opčin s predstavo «Melonarjada» (melonarska šagra s petjem). Režija D. Gorup. Vabljeni! PD Prosek-Knntovel - Amaterski oder Jaka Štoka vabita na Melo-narjado (melonarska šagra s petjem) v izvedbi SPD Tabor z Opčin, ki bo v Kulturnem domu na Proseku, v nedeljo, 16. t.m., ob 17. uri. Napisal in režiral D. Gorup. PD Slavec obvešča vinogradnike iz Ricmanj in Loga, da bo v prihodnjih dneh predstavnik društva zbiral vzorce letošnjega pridelka za 2. razstavo domačih vin, ki bo v Kulturnem domu v Ricmanjih 22. in 23. t.m. PO POLLETNI PREIZKUSNI FAZI Od novega leta izpopolnjeni sistem razdeljevanja mesa proste cone Prebivalci ožjega kroga proste cone dobijo dvakrat več mesa kot drugi Šolske vesti PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna slržba od 'L do 8. ure tel. 73267, predpraznične od 14. do 21. ure in praznična od 8N do 20. ure, tel. 68441. LEKARNE V OKOLICI Bol,junec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165. Opčine; tel. 211001; Prosek; tel, ,225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209197: Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Združenje1 sUff-šcv slovenskih šol v Križu javlja, da bo seja za vse starše osnovne'5 štiie''Albert Sirk' danes.. 14. t.m., ob 20.30 v prostorih obnovljenega doma Albert Sirk. Razstave V občinski galeriji na Trgu Unita je odprl razstavo svojih del slikar Ercole Colautti. Razstava bo trajala do 16. novembra. OLIMPIJA Čestitam! Hvala. Ljubo Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 Dvajset tisoč stotov govejega mesa proste cone, ki je zaradi carinskih olajšav pri kilogramu za dva tisoč lir cenejše Kot v drugih krajih države (kar sami izračunajmo, koliko ta carinska olajšava znese), še vedno buri duhove Goričanov, tako potrošnikov kot mesarjev, še posebej, odkar so letos spomladi uvedli mesečne nakaznice za to meso. Mesa seveda ne manjka, dovolj ga je v mesnicah, ni pa dovolj govejega po znižani ceni. Prosta cona je bila ustanovljena leta 1949 za prebivalce Gorice in Sovodenj. Kasneje so ta ožii pas razširili tudi preko Soče in Vipave za vse prebivalce obeh občin, že več let pa dobivajo nakazila za razno blago proste cone tudi prebivalci drugih občin na Goriškem, vendar v nekoliko manjši meri kot prebivalci zgoraj omenjenega ožjega področja Gorice in Sovodenj. Slednji dobijo npr. nakazilo bencinskih bonov, ki je dvakrat višje od tega, kar dobijo v drugih predelih občine. Tako so sklenili že nred leti v upravnem svetu Goriškega sklada in razširjenem odboru trgo vinske zbornice, ki upravlja kontingente. Ta dvojna mera je tudi razumljiva, saj je bila prosta cona dana Gorici in Sovodnjam, kasneie pa so bili kontingenti blaga preveliki za porabo v tem ožjem nasu in namesto, , da bi jih izkoristili, ■ so jih raje porazdelili tudi med drugo prebivalstvo pokrajine, Ekiakp je sedaj z mesom. Do. začela letošnjega leta ni bilo posebnih problemov. Goričani so leta in leta kupovali meso v Jugoslaviji, saj je bilo tam meso cenejše. Kasneje, ko se je meso v Jugoslaviji podražilo, pa so ga po dolgih le: tih spet pričeli kupovati v gpri-ških mesnicah. In takrat je mesa. govejega mesa, zmanjkalo. Zato so uvedli nakazila (kot za sladkor, ka vo in bencin) in tudi tu dali Goričanom in Sovoden.jcem (tem so se pridružili samo v tem primeru tudi števerjanci, ker ni v tej občim mesnice in kupujejo vsi meso v Gorici). kontingent, ki je enkrat večji od tistega, ki ga dobijo v drugih krajih -Goriške. Dosedanje razdelje vanje mesa je bilo poskusnega značaja. V razširjenem odboru trgovinske zbornice so. hoteli ugotoviti, kako se bodo mesarji in prebivalci ravnali v približno polletni poskusni fazi. O stvari .razpravljajo' sedaj v raz 'frih odborih n£. trgovinski zbornici in zdi se, da so se že o stvari do menili, -dokončni-' sklep pa bodo sprejeli še pred koncem tega meseca. Kar se tiče kontingentov v dveh že omenjenih conah, ožji in širši, bo ostalo tudi v bodoče pri starem. Prebivalci Gorice, Sovodenj in Števerjana bodo lahko letno kupili nekaj več kot dvajset kilogramov govejega mesa po zniža ni ceni, prebivalci drugih občin na Goriškem pa nekaj več kot deset kilogramov mesa. Kvota se bo lahko malenkostno dvignila, če bodo trgovci uvažali živo govedo in ne že zaklano živino. V tem primeru bi bilo lahko na rezpolago še pri bližno dva tisoč stotov mesa. To pomeni, da bo lahko vsak prebivalec ožjega pasu kupil mesečno nekaj manj kot dva kilograma go vejega mesa. Seveda mora vsakdo, tako kot je napravil dosedaj, svojemu mesarju izročiti nakaznico, mesar ho vsak mesec odrezal mesečni odrezek. Seveda lahko klient zamenja mesarja, kadar se mu zljubi. Mesarji bodo dobili toliko mesa po znižani ceni, kolikor dokazanih klientov bodo imeli. To pomeni, da ne bodo dobili večjih nakazil, kot se je doslej dogajalo. Nekoliko sporno je tudi vprašanje kontingentov govejega mes£ proste cone supermarketom, šest jih imamo v goriški občini in dosedanji rezultati so pokazali, da so nekaterim dali v poskusni fazi preveli ka nakazila, drugim pa morda premalo. Lastnikom nekaterih supermarketov je namreč uspelo pridobiti toliko stalnih klientov in seveda tudi mesnih nakaznic, v nekaterih primerih pa lastniki supermarketov niso v tem uspeli in če prav imajo veliko več klientov za druge proizvode proste cone, npr sladkor, jim le-ti niso zaupali tudi bonov za meso. Zato bo tudi na tem področju potrebna preosnova. Z novim letom bomo imeli torej nekoliko izpopolnjeni režim razdeljevanja bonov govejega mesa. Prebivalci bodo najbrž godrnjali manj kot doslej, bodo pa bolj jezni nekateri mesarji. Kako gleda novinar na parlament Novinar in poslanec Egidio Ster-pa, pristaš liberalne stranke in urednik Montanellijevega «Giornale nuo-vo», bo jutri, ob 18.30, na pobudo goriške liberalne stranke govoril pokrajinski dvorani na Korzu Italia 55 o svojih novinarskih izkušnjah rimskem parlamentu. iitimiiiiiiimuiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiHiimiiiiitiiiiiimmiiitmiiimtmi MALA SODNA KRONIKA Pred sodiščem zaradi žaljivk in grožnje z železnim drogom Obravnava proti 36 - letnemu Renzu Schiffu, ki je v priporu, je bila odgodena Razširili bodo obtožnico na njegov račun razstava naprav HI - Fl GLASBE od 50. let do novosti za leto 1981 prireja jo tvrdka RAbiB RKETTi Trst — Ul. Rossetti 80/1 — Tel. 750725 TRST, 14. ~ 17. NOVEMBER 1980 Palača Vivante — Largo Papa Giovanni XXIII. št. 7 (Umik: 9.30 - 12.30 in 15.00 - 21.00) V GORICI oddamo v najem majhno stanovanje ženski srednjih let. Pismene ponudbe poslati na u-pravo Primorskega dnevnika v Gorico, pod šifro «Stanovanje». 50.000 lir plačam za prvomajski lepak iz leta 1947. Telefon 572-734. 17-LETNO dekle išče zaposlitev kot prodajalka ali strojepiska. Telefon nirati na št. 823-638. PRODAM električni harmonij tiger ero 61 v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 220-397. IŠČEMO potnika/co za Jugoslavijo z znanjem slovenščine in hrvaščine. Plača dobra. Telefonirati ,v delovnem času na št. 793-478. UGODNO prodam diane 6 letnik 1974 v dobrem stanju. Telefonirati vsak dan od 19. do 20. ure na Št 213233 FIAT 131S mirafion letnik 77 v zelo dobrem stanju z avtoradiom in priključkom za prikolico prodam takoj. Telefonirati od 16. ure dalje. št. 212-723. DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244. Pred ..goriškim okrajnim sodiščem se je včeraj pričela sodna o-bravnava proti 36-letnemu Renzu Schiffu zaradi žalitve, groženj in drugih kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešil 17. maja letos. Izgleda, da ima možakar, ki je po poklicu šofer, pogosto opravka s policijo in sodnimi organi. Rad pa tudi pogleda v kozarec, kakor je bilo razumeti iz izjav prič na včerajšnji razpravi, kamor so ga prepeljali ukle-njenega. Možakar je pred nekaj dnevi spet nakuhal in tako se je znašel v zaporu. Pod vplivom alkohola pa je'sposoben narediti marsikaj, kakor je bilo slišati med včerajšnjo: obravnavo, ki se ni zaključila. Odgodili so jo namreč za nekaj časa, pri tem pa poskrbeli za razširitev obtožnice še na nekaj dodatnih prekrškov. Dogodki, zaradi katerih se je Schiffu včeraj. ?Rflšgl Jjred. sodnikom, naj bi se pripetili 17. maja letos v večernih urah v javnem lokalu,, ki ga upravlja. :Ondina. El toro, v Ulici Corsica v Gorici. Obtoženec naj bi v večernih urah pridrvel v lokal, ozmerjal Ellerjevo ter ji, v prisotnosti gostov primazal klofuto. Z žaljivkami na račun ženske naj bi nato nadaljeval še cel večer, skoraj do zaprtja lokala. Nekaj po polnoči naj bi namreč stopil iz lokala do svojega avta ter iz prtljažnika izvlekel železni drog, kar pa so na srečo opazili nekateri gostje ter opozorili Ellerjevo, ki je takrat nameravala spustiti navojnice, na previdnost. Kako so se potem odvijali dogodki med razpravo še ni bilo povsem pojasnjeno. Menda je nekdo od gostov Schiffu pobral nevarno orožje, prepiranja in ustrahovanja pa še ni bilo konec, kajti kmalu zatem naj bi Schiffo nekajkrat zapeljal z avtom mimo lokala, tik pred prihodom orožnikov, ki jih je poklicala Ellerjeva, pa junaško pobegnil. NA RAZSTAVIŠČU V UL. DELLA BARCA Od 29. novembra dalje kmetijski sejem v Gorici Za letos napovedujejo obogatitev te prireditve Komaj se je zaključil Ambient 4, že se na goriškem sejmu pripravlja razstava kmečkih strojev in potrebščin imenovana Agricola 80. Sejm-ska ustanova je komaj pospravila stojnice Ambienta 4, ko se je spet lotila postavljati. nove, in sicer na pokritem in na prostem. Prireditelji napovedujejo za letos nekatere novosti, ki bodo povzdignile značaj te specializirane • kmetijske manifestacije, organizirane v času, ko imajo kmetovalci na voljo več časa in ko se začenjajo pripravljati na novo sezono. Tako bodo najprej izkoristili izkušnje prejšnjih let, obogatili pa jih bodo s tistimi, ki sp jih na tem področju pridobili na drugih velikih tovrstnih manifestacijah. Na značaj in na obsežnost te prireditve bo vplivala tudi obmejna lega. Gorice, na vzhod odprtega mesta. . ... Letošnji kmečki sejem, ki po trajal od 29. novembra do 8. decembra, bo obsegal kmečke stroje, živinorejo, veterinarstvo ter semenarstvo. Novost letošnjega kmečkega sejma bo razstava malih živali ter podelitev priznanj najboljšim. Doslej je svojo udeležbo na sejmu napovedalo kakšnih deset priznanih italijanskih proizvajalcev kmečkih strojev. Razstavljeni primerki nimajo samo namena predstaviti proizvodne sposobnosti, ampak tudi prispevati k razvoju kmetijstva ter k poživitvi tržišča s temi proizvodi. Na kmetijskem sejmu bodo priredili več strokovnih predavanj in pogovorov ter ga popestrili z žaba vami. Na podlagi izjav Ellerje ve in drugih gostov so proti nasilnežu vložili prijavo. Fred istim sodiščem so včeraj sodili tudi 24-letnemu Mariu Marcos-siju iz Ločnika, sicer pa staremu znancu sednih dvoran. Zaradi žalitve javnega funkcionarja sr ga obsodili na sedem mesecev zapora pogojno, na denarno kazen v višini 60 tisoč lir zaradi dveh drugih prekrškov. Poleg tega bo moral plačati še sodne stroške. • Na seji novega odbora Sci Club Gorizia so izvolili za predsednika Giovannija Grandija, podpredsednik je dr. Giorgio Massi, tajnik pa A-lessandro Brancati. V Sovodnjah danes pogreb Iginia Marege V Sovodnjah je žalostno odjeknila vest o smrti Iginia Marege, skrom nega in poštenega delavca tržiške ladjedelnice ter občinskega svetovalca in odbornika v zadnji mandatni dobi. Umrl je za hudo boleznijo, star komaj 50 let. Pokojnik se je aktivno udejstvoval v vrstah delavskih strank. V zadnji mandatni dobi je bil izvoljen za svetovalca ter nato za odbornika sovodenjske občine. Ponovno naj bi kandidiral na junijskih volitvah a je to, zaradi bolezni raje odklonil. IIIIIIIUIIIimilllllllllMIIIIIIIIIiniUlimilHHIIIinillHHMUllUllIMIIIIIIIIIIItllllllHIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIin V DUHU DOBROSOSEDSKIH ODNOSOV ■op -uliti! KRIVIČNA MINISTRSKA OKROŽNICA ŠT. 243 Neučno osebje na šolah bo bojkotiralo volitve Ker nima možnosti izvolitve, 16. decembra ne bo volilo pokrajinskega upravnega sveta 13. 11. 1980 Ameriški dolar 896.— Funt šterling 2132.— Irski funt šterling 1760.— švicarski frank 522.— Francoski frank 203 — Belgijski frank 28,75 Nemška marka 471.— Avstrijski šiling 66,25 Kanadski dola- 745.- Holandski fiorint 433.- Danska krona 152 — Švedska krona 207.— Norveška krona 178,- Drahma 16.- Mali dinar 26,75 Veliki dinar 27— Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, je na svoji zadnji seji med drugim razpravljal o predstavništvu neučnega osebja v pokrajinskem upravnem svetu, kot določa čl. 8 dekreta predsednika republike 31. maja 1974, št. 420. Ministrstvo je letos poslalo krajevnim organom eksplikativno okrožnico št. 243. O-krožnica določa,..da zmagajo tiste liste, ki dosežejo vsaj 33,3 odst. volivcev, kar pomeni, da je slovenska šola že a priori izključena iz predstavništva. Zato je sindikat pismeno protestiral pri pristojnih o-blasteh zaradi neupoštevanja posebnega stanja našega šolstva — predvsem njegove številčne šibkosti — in sklenil, da pozove vse slovensko neučno osebje, naj volitve v omenjeni svet bojkotirajo.-Odločitev Sindikata slovenske šole — dodajamo — ne velja samo za Goriško, ampak tudi za Tržaško, zakaj v obeh pokrajinah stalno ne- učno osebje na slovenskih šolah (u-radniki, postrežniki, snažilci itd.) po novem dekretu ne dosežejo 33,3 odstotka celotnega števila volivcev in zato nimajo možnosti izvolitve. Potemtakem bodo trije predstavniki stalnega neučnega osebja v pokrajinskem upravnem svetu zastopali samo svoje kolege na italijanskih šolah. Poprej je slovensko stalno neučno osebje na Goriškem imelo svojega zastopnika, ker so bili predpisi o-hlapnejši ter je bilo mogoče stvar urediti sporazumno s šolsko oblastjo. Nova •'krožnica pa je v . tem pogledu zelo natančna. Njena šibkost, da ne rečemo njena diskri-minativna plat, pa je v tem, da ne upošteva posebnega stanja slovenskih šol. Od tod bolj -kot upravičena odločitev Sindikata slovenskih šol, da se volitev, ki bodo 16. decembra letos, stalno neučno osebje na slovenskih šolah ne udeleži. SOCIALNI DELAVCI IZ RONK NA OBISKU V NOVI GORICI Ogledali so si delovanje doma upokojencev in posebne šole Kozaru Včeraj se je v Novi Gorici mudila številna delegacija delavk in delavcev socialno-varstvenih ustanov občine Ronke. V delegaciji, ki jo je vodil župan Gianmassimo De Pace, so bile zdravstvene pomočnice, poklicne bolničarke, predstavniki v občinskih podpornih ustanovah in zdravniške sestre oddelka za mentalno higieno, skratka strokovno o-sebje, ki se poklicno ukvarja z o-starelimi in prizadetimi. Delegacijo je spremljal Avgust Ferfolja. V Novi Gorici se je delegacija sestala s predsednikom skupščine občine Nova Gorica Jožetom šušme-ljem, predsednikom komisije za mednarodne stike Rajkom Korenčem ter predstavnikom krajevne skupnosti Nova Gorica Rajkom Slokarjem. Poudarili so dobrososedske odnose, v okviru katerih je, denimo, občina Ronke pobratena z Metliko, ter opisali tudi namen včerajšnjega obiska. Župan Gianmassimo De Pace je med drugim dejal, da ima občinska uprava v načrtu razširitev doma q-nemoglih. S tem namenom je dokupila neko zgradbo. V okviru tega načrta pa si prizadeva izboljšati tudi oskrbo za priletne občane. Zato si osebje, ki se s tem vprašanjem poklicno ukvarja, ogleduje objekte, ki sc jih drugje zgradili, ter zbira tudi izkušnje, ki so si jih pridobili drugi. Te informacije bodo s pridom uporabili, ko si bo občina Ronke zagotovila finančna sredstva za izgradnjo ustreznega objekta. Včeraj so si ogledali dom upokojencev v Novi Gorici, kjer jih je sprejela direktorica doma Valerija Šinigoj ter jim razkazala objekt, po tem pa je v dolgem in podrobnem pogovoru opisala njegovo delovanje, tako da so ronški socialni delavci iz neposredne prakse in žive besede lahko izvedeli, kako v socialistični samoupravni skupnosti in v novem mestu, kot je Nova Gorice, rešujejo ta vprašanja. Pozneje so si ogledali tudi posebno šolo Kozara v Novi Gorici, ki so jo za potrebe prizadete mladine zgradila socialistična republika Bosna in Hercegovina v okviru široke Pokopati ga bodo danes na pokopališču v Sovodnjah. Pogrebni o-bred bo ob 14.30 v sovodenjski cerkvi. Svojcem, ženi in hčerki ter zetu ter drugim sorodnikom naše iskreno sožalje. Naročimo zbirko Jadranskega koledarja! še danes in jutpi lahko v naši upravi ali pri raznašajcih našega tista naročimo letošnjo knjižno zbirko Jadranskega koledarja. V tej zbirki so letos Jadranski koledar za leto 1981, v katerem bo vrsta člankov o naši zamejski- skupnosti, knjiga z naslovom «Tito». v kate-ri je obsežen življenjepis in bogat izbor misli in stališč, ki jih je Tito zapisal ati izrekel. Slovensko slovstvo bo v tej knjižni zbirki zastopal pred kratkim umrli slovenski pisatelj Beno Zupančič z romanom «Sedmina», ki pripoveduje o mladih ljudeh v okupirani Ljubljani, svetovno slovstvo pa ameriški pisatelj William Sa-royan s «Prigodami Wesleya Jacksona*. Poleg tega bodo dobili naročnici zbirke še umetniški koledar ZTT, ki ga je zasnoval Klavdij Palčič. Naročniki bodo dobiti še denarni bon. s katerim bodo lahko nakupili po znižani ceni tri knjige iz založniške dejavnosti Za-ložhištva tržaškega tiska. Obveščamo cenjeno občinstvo iz Goriške, da se predstava KISHONOVE vesele žaloigre BIL JE ŠKRJANEC prenese na PRIHODNJO SREDO, 19. NOVEMBRA Predstava bo ob 20.30 v gledališču Verdi. solidarnostne pomoči med potresom poškodovanim krajem v Pospčju. Odprtost občine Ronke za izkušnje drugih, za enakopravno sodelovanje in za spoznavanje njene soseščine, kakor tudi domače realnosti (naj zapišemo, da živi na območju občine Ronke lepo število Slovencev) kaže tudi množična udeležba otrok in odraslih občanov na dveh tečajih slovenskega jezika, ki jih v Ronkah vodi Delavska univerza iz Nove Gorice. Razna obvestila Ravnateljstvo nižje srednje šole «Ivan Trinko* sporoča, da se prične tečaj 150 ur v ponedeljek, 17. t.m. Prijavljenci h tečaju naj se zberejo-na šoli v Ul. Alviano ob 18. uri. ŠD Dom (Gorica) je ponovno pričelo s treningi ženske odbojke. Treningi še vršijo \ ponedeljkih (ojl 16. do,(47t. ure) in četrtkih (od 17-80 do 19. ure) v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Vabljena so predvsem- dekleta do 15. leta starosti. Informacije: ŠD Dom (Ul. Malta 2, Gorica, telefon 26-44). Na sedežu Slovenskega planinskega društva v Ul. Malta 2 bo jutri, 15. t.m., od 15. do 17. ure tradicionalni sejem rabljene smučarske o-preme. Slovensko planinsko društvo obvešča, da so zaradi velikega zanima nja sklenili podaljšati rok za prijave za smučarski tečaj, oziroma smučarske izlete. Doslej so oddati vsa razpoložljiva mesta v dveh avtobusih, nove prijave pa sprejema jo z rezervo. Tretji avtobus bo namreč peljal, koliko!1 se bo nabralo zadostno število interesentov. BERITE REVIJO Dodatna taksa za radio v avtu Kar na tihem smo izvedeli, da je treba doplačati nekaj nad tisoč lir takse za uporabo radioaparata v avtomobilu in to najbrž po zadnjih finančnih ukrepih rimske vlade. Izvedeli smo tudi, da so nekateri finančni stražniki že kaznovali avtomobiliste, ki niso biti v redu s plačilom. Zato svetujemo vsem avtomobilistom naj gredo na poštne urade in tam stvar uredijo, kajti bolje je plačati 1.400 lir takse kot približno trideset tisoč tir kazni. MENJALNICA vseh tujih valut KMEČKA BANKA-GORICA obvešča cenjene stranke, da se bo 17. novembra 1980 preselila v nov sedež na Verdijevem korzu št. 51. Ob tej priložnosti vabi cenjene stranke in prijatelje na ogled novega sedeža in na zakusko, ki bo jutri, v soboto, 15. novembra 1980, od 17.30 dalje. BENEŠKI PLANINCI VABIJO Drevi planinski večer v Špetru V Špetru bo drevi, s pričetkom ob 19.30 planinski večer, ki ga prireja Beneško planinsko društvo v sodelovanju s 'Planinsko zvezo Slovenije. Tone Škarja bo predvajal vrsto barvnih diapozitivov z lanske jugoslovanske odprave na Eve-rest, za prijetno vzdušje pa bodo poskrbeli pevci zbora Nediški puo-bi. Prireditev bo v prostorih gostišča Al Giardino v Špetru. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89. tol. 24-43. Kino Gorica VERDI 17.30-22.00 «Non ti conosco piu amore*. M. Vitli in G. Dorelli. Barvni film. CORSO 17.15-19.45-22.00 «Urban cowboy». J. Travolta. Barvni film. V1TTORIA 17.00-22.00 «Exibition 80». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 20.45 Revija pevskih zborov. PRINCIPE 17.30-22.00 «Chi vive in quella časa?* Nova Ut tri ca in okolica SOČA 18.00-20.00 «Arestanski blues*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Goldfinger*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Veliki Jack - javna hiša v Singapuru*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ul. 1. maja, tel. 73-328. V 50. letu starosti je v splošni bolnišnici v Gorici preminil IGINI0 MAREGA Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 14.30 v župnijski cerkvi v Sovodnjah.' Žalostno vest sporočajo globoko užaloščeni žena, hčerka, zet in sestri ter drugo sorodstvo Zahvaljujemo se vsem, ki se bodo pogreba udeležiti. Gorica, Sovodnje, 14. novembra 1980. Dar miljskemu slovenskemu šolskemu centru Že pred časom je v Ljubljani izšla tretja številka 33. letnika (1979) ZGODOVINSKEGA ČASOPISA. Zvezek vsebuje teme, ki se uokvirjajo v kompleksno problematikoseverovzhodne Slovenije v letih 1918 - 1920. Na uvodnem mgstu je prostor prepuščen Sergeju Vrišerju, ravnatelju Pokrajinskega muzeja v Mariboru in njegovemu ^Slavnostnemu govoru ob 75-letnici Zgodovinskega društva v Mariborm Iz povedanega je razbrati teždvno pot te eminentne štajerske inštitucije, ki se je že leta 1903 zavedala pomembnosti znanstvenega sistematskega dela v narodnoobrambnem delovanju. Ponemčevanje je na- ................................. Te dni je miljska slikarka Etta Balbi, ki vodi domači Mednarodni umetniški center poklonila dve svoji deli miljskemu slovenskemu šolskemu centru. Na sliki umetnica Balbijeva v sredini in občinski svetovalec in predsednik miljskega društva Slovencev Kil jan Ferluga, ki darilo sprejema TRETJA ŠTEVILKA 33. LETNIKA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA O kompleksni problematiki severne meje Jugoslavije Kako je nastalo Zgodovinsko društvo v Mariboru pred 77 leti - Narodnostno stanje na Štajerskem - Delavsko gibanje v Mariboru - Maribor-mesto pomorščakov w Zenska in njena stvarnost Ljubezen, družina, otroci in ideali kot glavna merila življenjske sreče Kaj je povedala anketa, ki jo je med italijanskimi ženskami izvedel milanski raziskovalni institut Makno - Podatki zares vedno držijo? Življenjsko srečo je pač težko meriti, vsekakor so v povprečju za italijansko žensko merila še vedno — po vrsti — ljubezen, družina, otrcci, ideali, prijateljstvo, vera. Ker pa te sreče, tiste globoke, ki jo je treba počasi in vztrajno graditi, ni vedno veliko ali vsaj ne dovolj, si italijanske ženske ^pomagajo* z raznimi suro-gati, z raznimi nadomestki, ki sicer sreče ne prinesejo, a vsaj lajšajo življenje. To je moč razbrati iz zadnjega — tretjega dela zanimive ankete, ki jo je izvedel milanski raziskovalni inštitut Makno in ki smo ga skoraj v celoti obnovili, ker je poleg številnih podatkov prinesel tudi zanimive prftiiefjal-ne analize. Torej zanimiva zaposlitev, ldpa obleka, prijetno potovanje nedvomno pripomorejo, da se življenje prikaže v lepši luči. Prvo mesto zavzema seveda delo: italijansko povprečje zaposlene ženske delovne sile ni najbolj razveseljujoče, saj je zaposlena samo tretjina vseh odraslih žensk. Vendar samo 37 odst. vseh žensk zavrača vsako možnost po zaposlitvi izven doma, medtem ko bi Ertla dobra polovica žensk zelo ali vsaj zmerno zadovoljna, ko bi mogla dobiti odgovarjajočo služi)©, kar v tem primeru pomeni, tako delovno mesto, ki ne bi vloge in obremenitve, ki ji ju nalaga družina, stalno spravljala v konflikt. Ker tudi brez pomoči specializiranega inštituta vemo, da so ž nske po navadi zaposlene na trkih delovnih mestih, kjer nimajo velikih odgovornosti, ker pač njeno težnjo po izogibanju prehudim konfliktom med službo in družino kratko izenačijo z željo po «nižjih» delovnih mestih, kjer je večja možnost po zamenjavah in odsotnostih, se je pre-senetljivo veliko žensk najprej izreklo za zaposlitev, cd zaposlenih pa je, kljub vsemu, visok odstotek tistih, ki so s svojo službo zadovoljne, Več kot trideset odstotkov zaposlenih žensk je namreč zelo' za dbVoljnih, druga tretjina kar precej. medtem ko samo slaba tretjina svojo zaposlitev dejansko zavrača. Precej visok pa je od s‘otek žensk 39 odst. — ki bi bile »popolnoma srečne*, ko bi opravljale poklic, ki bi jim najbolj odgovarjal. Odstotek je še višji, če vzamemo v poštev samo tiste ženske, ki so se za zaposlitev izrekle in črtamo tistih 37 odst. italijanskih žensk, ki se nočejo zaposliti: tako dobimo namreč kar 62 odst. žensk, ki bi jim ustrezna zaposlitev prinesla »popolno srečo*. Kaj pa uspeh na delovnem mestu, ki je še danes najvišji cilj moških, v povprečji! seveda? Samo slaba tretjina žensk si želi posebnih delovnih uspehov, medtem ko skoraj polovica žensk u-veljavitvi na delu, taki, ki se kaže z zunanjimi priznanji, ne pri- pisuje pueobnti v*žn*«l6t«Jilfitio-M JiB!z»l<*«»ljstwj*.v*?taKh družinskih su do sreče,—Ee -eni- strani- bi lahko to pomenilo, in v odgovorih politično fcplj angažiranih žensk je to prišlo do izraža, da ženska zavrača «mpshilistični- mit 'ustje-' lwi», po drugi strani pa to kaže na dejstvo, da je še veliko žensk prepričanih, da je .poklicno uveljavljanje »moška zadeva*. »Denar ne prinaša sreče, pač pa lajša življenje*, je že znana krilatica danlašnjih dni. O tem so prepričane tudi italijanske ženske. Anketa Makno namreč pokaže, da je’za 27 odst. žensk denar nujno potreben za dosego življenjske sreče, skoraj polovica trdi, da je denar nadvse koristen, dobra petina pa meni, da je drugotnega pomena. Sploh so, po mnenju pobudnikov ankete, ženske pri vprašanju o denarju nekoliko «goljufale», oziroma so se skušale pokazati v lepi luči. Tako je namreč več kot polovica zapisala, da za srečno življenje zadošča »najbistvenejše*, pri naslednjem vprašanju pa se je «izdala», ko se je samo nekoliko nižji odstotek izrekel za to, da je »lepo in koristno* kupiti vejiko stvari. ■V podobno protislovje So zašle ženske ob poglavju o oblekah: najprej jih je nad 60 odst. pritrdilo trditvi, da je «dovolj, če’ se žsnska oblači spodobno*, potem pa je trditev, «da je elegantno oblačenje zalo primerno*, dobila kar 43 odst. zagovornic. Skoraj isto sliko dobimi ob vprašanju zunanjega videza in nuje, da se vsaka ženska osebni negi dovolj posveča. Torej, če ženska z lepim videzom in v elegantni obleki ni srečnejša, se vsaj bolje počuti: tako sklepa večina intervjuvank. Precej pomena pripisujejo ženske tudi hrani, tako njeni pripravi in vsemu, kar je v zvezi s tem, kakor tudi zadovoljstvu, ki jim ga prinaša uživanje okusne hrane. Italijanske ženske po večini zelo rade dobro jedo, čeprav jih pri tem zadnje čase močno zavira želja, da bi ohranile vitko postavo. Zato pa je njihova ljubezen do kuhanja še vedno trdna: več kot polovica vprašanih žensk je namreč kategorično izjavila, da se je »treba posvečati kuhinjskim o-pravilom vedno z velikim veseljem in pozornostjo* za lastno srečo in članov. Manj ljubezni so pokazale Italijanke do drugih hišnih opravil, kajti odstotek zagovornic »popolne predaje* takim opravilom se je precej znižal (13 odst.). Med aktivnostmi, ki naj bi pri-. našale srečo, pa je. po mnenju žensk še najbolj koristno: gledanje televizij^, nato branje revij in poslušanje radia. Take pasiv- ne aktivnosti so med možnimi izbirami — vsaka je lahko izbrala več odgovorov — dobile največ pritrdilnih odgovorov, kar si lahko razlagamo tudi s tem, da ženske nimajo veliko časa, da bi izbirale razne «konjičke» in jih gojile. Iz ankete je namreč tudi razvidno, da si velika večina žensk želi počitnic in da jih redno uživa — tu je mišljen vsaj neprekinjen teden počitniških dni — slaba tretjina. Takšna naj bi bila torej predstava italijanskih žensk o sreči: bistvena je ugotovitev, da je sama italijanska ženska prepričana o tem, da jo uživa le v skromni mm. Pozitivno je mogoče dejstvo,'da se ne skuša več toliko, kakor v preteklosti, slepiti z raznimi lažnimi vrednotami in predstavami o sreči, vendar pa novih še ne zna ali ne more uveljaviti. Pred tem pa si skuša v vedno večji meri V švesti si resnice »uživanja življenja*, in to je rečeno brez kakšnih moralnih pridržkov, »prijetno lajšati svojo pot po solzni dolini*, (bp) mreč v štajerskih mestih postajalo čedalje hujše Poleg politične, gospodarske in kulturne prisile, se je vse večji pritisk občutil tudi pri iskanju izvorov narodnosti na štajerskem. Vladajoča nemška politična oblast je v tem smislu forsirala Nemško mu-zejno društvo, ki je že desetletja odbiralo važno arhivsko gradivo in ga v Gradcu sortiralo in manipuliralo. Nastanek Zgodovinskega društva v Mariboru in njegovega glasila «Časopis za zgodovino in narodopisje» je ta proces zaustavil in prav v tem vidimo kulturno in znanstveno poslanstvo inštitucije, ki je po poti kulturne osamosvojitve utirala pot politični osamosvojitvi. V tej težavni nalogi srečujemo velike može kot dr. Frana Kovačiča, dr. Matijo Murka, dr. Karla Štreklja, Antona Kaspreta, Franja Baša in Janka Glazerja. Oni so bili v kronološko različnem času nositelji te vodilne ideje in ustanovitelji slovenskega muzeja, arhiva in knjižnice. Z vprašanji «Narodnostnega stanja in slovensko-nemške etnične meje na štajerskem, kot dejavnikom osvoboditve severovzhodne Slovenije 1918/19> se ukvarja v svoji razpravi Bogo Grafenauer. Avtor ugotavlja, da je odločitev o dokončni priključitvi južnega -slovenskega dela štajerske Jugoslavije (s senžermensko pogodbo 1919), temeljila «.na štirih zgodovinskih temeljih». Tudi pri tem gre — kot pri vsakem velikem zgodovinskem prelomu —* za zgodovinski rezultat daljšega obdobja in ne le za vojaške dogodke v Mariboru in v štajerskem Podravju in Pomurju med 1. svetovno vojno in po njej. Mariborsko okrožje je bilo sredi 19. stoletja urejeno kot slovensko okrožje, leta 1859 je bil tja prestavljen sedež slovenske lavantinske škofije in tam se od taborskega do deklaracijskega gibanja vleče razvoj močnega slovenskega narodnega gibanja. Oborožena akcija pod Maistrovim vodstvom in francoska podpora na mirovnih pogajanjih sta v zaključni fazi prispevala k omenjeni odločitvi. Znani raziskovalec delavskega gibanja na Štajerskem Franc Rozman je v razpravi «Delavsko gibanje v Mariboru do prve svetovne vojne» obdelaj,tn Te podatke so prikazali na letnem zasedanju nacionalne zveze proizvajalcev kmetijskih strojev v Rimu, kjer smo zvedeli tudi, da so dohodki italijanske industrije kmetijskih strojev iz prodaje v tujino krili nad polovico pasive italijanske trgovinske bilance pri nakupu mesa in mesnih izdelkov. O teh podatkih je spregovoril tudi generalni direktor oddelka Fiat - Trattori inž. Giancarlo Vez-zalini na odprtju bolonjskega 11. mednarodnega sejma kmetijskih strojev. Inž. Giancarlo Vezzalini je tudi dodal, da se letošnje leto, kar zadeva ekonomsko plat njegove panoge, slabša in da se je razpoloženje poslovnih ljudi poslabša- lo prav glede na krizne razmere v deželi. V zvezi s tem je predstavnik velikega turinskega podjetja rekel, da se je do konca julija prodaja traktorjev in kmetijskih strojev v vseh zahodnoevropskih deželah skrčila za najmanj 15 odstotkov, prodaja istih strojev v ZDA pa se je v razdobju od marca do junija skrčila celo za 25 ali celo 30 odstotkov. Fiatov oddelek za proizvodnjo traktorjev in kmetijskih strojev nasploh izdeluje nič manj kot 62 modelov, začenši z motokultiva-torji s samimi 30 konjskimi sifa-mi, pa do velikih težkih traktom jev z močjo 350 konjskih moči. Ko je govoril o vzrokih upadanja prodaje traktorjev je inž. Vezzalini podčrtal predvsem politično negotovost in krizno stanje gospodarstev vseh zahodnoevropskih držav. Fiatov funkcionar vidi izhod iz sedanjega stanja v drugačni politiki kreditov, ki bi jih morala podjetja dobiti za daljšo dobo in po posebni obrestni meri. splošnih potezah. Posebno pozornost je avtor posvetil tudi razmerju med nemškim in slovenskim nacionalnim momentom v : Mariboru, saj se je le ta odražal tudi v delavski stranki. Neumorni ravnatelj piranskega pomorskega muzeja Miroslav Pahor je v svojem prispevku »Mari bor - mesto pomorščakov* ugotovil visoko število Mariborčanov v avstro-ogrski mornarici ter celo tri admirale in več višjih oficirjev in uradnikov. Tudi v dobi stare Jugoslavije je ta pokrajina nadaljevala s pomorsko tradicijo. Lojze Ude je z njemu lastno nevsiljivostjo in toplino podal referat ^Jeseniški trikot», kjer je pokazal, kako so se Slovenci gornjesavske doline, spontano in v prostovoljnih formacijah z orožjem uspešno uprli prodiranju italijanske vojske in se soglasno o-dločili za Jugoslavijo, kjer tega, kakor kaže zlasti primer Postojne, po krivdi slovenske narodne vlade niso storili, je ostalo pri zasedbi. Seveda veljajo te ugotovitve le za ozemlje preko demarkacijske črte po premirju z dne 3.11. 1918, saj Londonska pogodba z dne 26.4. 1915 tega o-zemlja Italiji ni prepuščala. Pri določanju jugoslovanske severne meje po prvi svetovni vojni je po besedah Elia Apiha «prispevala pomembno vlogo tudi Italija*, kjer je v celoti prevladovala smer nezaupanja do nove balkanske sosede, ki je temeljilo na omejevanju njenih ozemeljskih zahtev v interesni coni med Jadranom in Alpami. Avtor je v svoji razpravi «Vprašanje avstrijsko-jugoslovanske meje v luči nekaterih stališč tržaškega časopis-ja» prikazal, kako je Sonninb v Parizu nastopil proti jugoslovanski državi in podpiral avstrijske interese. Iz prikaza tržaškega zgodovinarja zvemo, da so trgovski krogi zahtevali vojaško intervencijo proti Jugoslaviji, če bi ta presekala prometne zveze med Trstom in Avstrijo. Apih je razgrnil svojo misel tudi na to kako se je Trst tokrat prvič realno soočal s svojim omejenim zaledjem in spoznal realne pogoje priključitve k Italiji. Tematsko izven koncepta tokrat zastavljenih vprašanj je Zgo-. dovinski čgsopis obj^vjl) tudi 'ml-, pravo Iskre Vašiljevhe .Čurkine iz moskovskega Slovjanovedenj-skega in balkanističnega inštituta. ki govori o ^Osnovnih etapah v razboju tusko-slovenskili • 'odiioi sov v drugi polovici 19. stbletia». Razprava daje splošen pregled rusko:slovenskih stikov v drugi polovici 19. stoletja in temelji na ruskih arhivalijah in časopisju. Ta tretjo zvezek 33. letnika Zgodovinskega časopisa bogatijo še jubilejni zapisi ob 80-letnici Viktorja Korošca, Iva Juvančiča ter memorialne komemoracije in bibliografije Josipa Mala, Ernesta Turka in Boga Teplija. Sledijo že ustaljene rubrike Kongresi in Simpoziji, ter Ocene in Poročila Miloš Rijbarž je tokrat posredoval bibliografski seznam zgodovinskih publikacij v letu 1978. B. GOMBAČ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja Obletnice _ , 13.00 Hišna beležnica 13.25 Vremenska napoved 13.30 DNEVNIK — Danes v parlamentu 14.10 Šolska vzgoja: Jezik za vsakogar 14.40 Vesolje 1999: Oblak, TV film — 2. del 15.05 Iskanje življenja v vesolju 15.40 Braccio di ferro, risani film 16.10.Los Angeles: ospedale nord Izziv, TV film 17.05 3, 2, 1 . . . stik! 18.00 Šolska vzgoja Kinoteka: znanost v filmu 18.30 DNEVNIK 1 — Kronike 19.05 Programi pristopanja 19.20 Corri e scappa, Buddy, tretje nadaljevanje 19.45 Almanah — Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.1.0 Marko Polo 21.05 Ping pong 21.35 Nasilje: peta sila, film Režija: Florestano Vancini Igrajo: Enrico Maria Salerno, Ciccio Ingrasia, Aldo Giuffre itd. Ob koncu DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Branimo zdravje 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Šolska vzgoja 14.00 Popoldanski spored 14.10 V Lawrenceovi hiši 15.00 Gelo mortale, TV film 15.30 DNEVNIK 2 16.30 Program za najmlajše 17.00 DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan 18.00 šolska vzgoja: Vse je glasba 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Ma che storia e questa Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Krt. 2. del 21.35 Uomini e idee del 900 22.35 Sereno, variabile quiz 23.00 Programi pristopanja Ob koncu DNEVNIK 2 Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Gianni in Pinotto 19.35 Ragazze di un paese con fabbriche 20.05 Šolska vzgoja Srečanje s knjigo 20.40 Natečaj Maria Callas 22.10 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 - 14.45 TV v šoli 17.00 Poročila 17.05 Pravljice z lutkarjevega vozička 17.35 Družina Smola, risanka 18.00 Rock koncert: Joan Arma-trading 18.30 Obzornik 18.40 Zakon o združenem delu: . Humanizacija dela 18.55 Varstvo pri delu: Delo in varstvo pri kme tijstvu 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TV kaleidoskep — zabavno - glasbena oddaja 21.00 V znamenju 21.15 Washington za zaprtimi vra ti, ameriška nad. 22.55 Kralj Ubu, film * Koper 17.25 Film (ponovitev) 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke — Dve minuti 20.15 TVD - Stičišče 20.30 Človek zver, film 22.00 TVD - Danes 22.10 Lccendina 22.25 TV film iz serije Velika dolina 23.15 Baletna oddaja Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.15 Mladinski ekran 18.45 Mini show 21.00 Edivard in gospa Simpson, film ŠVICA 18.50 Star Blazers, risani film 19.20 Soglasja 22.50 Robin in policaji, TV film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Debro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Stanje slovenskih šol v zamejstvu od leta 1945 do 1951-52; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Za ljubitelje operne glasbe; 11.30 Beležka, sledijo — Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije cd vsepovsod; 13.20 Mednarodno tekmovanje »Cesare Au- OAP,,-, n gusto Segtor±ri9WrtvJ3.40*lrifetnr k-V el » irflADIO Z mentalni-solisti;-44:10" Otroški ker1——7:30; 9:30,- - 11.30, 12.30, 13.30, tiček: Kje je napaka?; 14.30 Ro- 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; man v nadaljevanjih — Boris Pa- 6.00 - 9.00 Dnevi; 9.32 Radio-*2j>-ki govori o Msnovmh . etapah , ,ja 0 0 0 0 0 0 0 Jugoslavija 10 0 10 10 PRIHODNJE TEKME 3-12.1980 v Patrasu: Grčij: - Italija 1-5.1981: Jugoslavija - Grčija 16-10.1981: Jugoslavija - Italija U-U.1981: Italija - Grčija 28-11.1981: Grčija - Jugoslavija NOGOMET V KVALIFIKACIJSKI TEKMI REPREZENTANC UNDER 21 Spodrsljaj vratarja plavili omogočil «azzurrinom» sicer zasluženo zmago Od Italijanov sta najbolj zadovoljila Sclosa in Bonini, od Jugoslovanov pa Bošnjak in delno tudi Deverič BOLOGNA — V prvi kvalifikacijski tekmi reprezentanc cunder 21», je včeraj Italija zasluženo premagala Jugoslavijo z zadetkom, ki ga je v 31. min. dosegel Guerrini, potem ko je jugoslovanski vratar Erič slabo posredoval in praktično podaril žogo italijanskemu 'branilcu, ki je brez težav zatresel mrežo. Bil je to edini zadetek v tem srečanju, s katerim, resnici na ljubo, maloštevilni navijači niso bili zadovoljni. Nekaj več pa so le prikazali «azzurri», ki so imeli več priložnosti za gol, medtem ko je bil njihov vratar Zinetti praktično nezaposlen skozi vse srečanje. Italija je poletavno začela jn kaj ‘ kmalu prevzela pobudo v svoje roke in Benedetti je z dvema močnima streloma za las zgrešil gol. Jugoslaviji je vseeno uspelo zadržati «azzurre» v sredini igrišča, Bošnjak pa je odlično pokrival najne varnejšega italijanskega napadalca Bagnija. V 31. min. pa nesrečno posredovanje vratarja Eriča in Guerrini je tako dosegel gol za domačine. Plavi so reagirali in Vulič je v 40. min. za las zgrešil gol. Tudi v nadaljevanju so bili Italijani boljši od Jugoslovanov in bi lahko v 72. min. tudi povečali vodstvo na 2:0, KAJ SO REKLI 0 TEKMI... AZEGLIO VICINI: »Mislim, da dušil Deverič, toda le v prvem pol-s|no zasluženo zmagali in upal bi Času.* S1 reči, da bi lahko zmagali tudi z . večjo razliko.» Prvo od dveh srečanj med Ita- - Kaj pa menite o Jugoslaviji? lijo in Jugoslavijo se je tako kon-' - Jugoslavija je že po tradiciji čalo z zmago «azzurrov». Sedaj pa ?a nas neugoden nasprotnik in to je pozornost ljubiteljev nogometa o-,v vseh kategorijah Tudi tu v Bo- sredetočena V Turin, kjer se bosta [°8ni so Jugoslovani pokazali do- v soboto srečali članski reprezen-- to tehnično znanje in dobro teles- tanci. Kaj menita o jutrišnji tekmi n° pripravo. priljubi ena italijanska strokovnja- —- Najboljši posamezniki? ka in Tržačana Memo Trevisan in ~ Od naših ne bi nikegar poseb- Ferruccio Valcareggi. »o hvalO. Vsi so dali vse od sebe jREVISAN: «Za nas bo to ne-z njihovo igro sem povsem za- (jvomno težko srečanie, saj so Ju-“Ovolign. Od Jugoslovanov sta me „os-ovani proti nam vedno zelo do-Posebno navdušila Bošnjak in De- gro igrali Glede na to, da bomo £’c' igrali d^ma. smo nekoliko v pred- IVAN TOPLAK: »Italija je za- nosy Moram tudi priznati, da Ita-uzeno zmagala. Od svojih fantov pia trenutno razpolaga z dokaj do-n>sem mogel niti več pričakovati, hro reprezentanco.» iaJ SO to mladi nogometaši, ki 1- anr-r-r-T oj Stajo praktično prvič skupaj. Od FERRUCCIO VALCAREGGI. »Od-Posameznikov bi posebno pohvalil krito vam moram reči, da večine Bošnjaka, ki je onemogočil nhho- novih jugoslovanskih nogometašev Yega najboljšega napadalca Bagni- ne poznam. Zvedel sem, da ne 1-ja.» gra d Susič. Šur, ak. Vladimir Pe- GIGI RTVA: «Prvi polčas je bil trovič in niti Bul jan. Težko bo na- "edvomno boljši od drugega. Od domestiti te ase. Jugoslovanov me je najbolj nav- B. L. ko je Benedetti zadel drog in bi kmalu zopet presenetil tudi tokrat negotovega Eriča. Proti koncu tekme so plavi popestrili napade, nikdar pa niso bili posebno nevarni. Azzurri so tako zasluženo zmagali. Od Italijanov so po našem mnenju največ pokazali temperamentni in hitri branilec Contratto, dobro so »azzurri* igrali tudi na sredini igrišča, kjer sta prednjačila Sclosa in Bonini. Zanesljivo sta igrala tudi Albiero in Guerrini. Krilo Udine-seja pa je bilo le redkokdaj nevarno in trener Vicini ga je v drugem polčasu tudi zamenjal. V vrstah Jugoslavije je bil gotovo najboljši Olimpijin nogometaš Bošnjak, ki je povsem nadigral slavnega Bagnija. Po našem mnenju sta dobro igrala še Deverič in Djurovski. Po tekmi je bil italijanski zvezni trener Azeglio Vicini seveda zadovoljen z izidom. Kdo pa ne bi bil sicer? Branko Lakovič VOLENDAM (Nizozemska) — Na srečen iu za m'sdinsko nogometno prvenstvo «espoirs» je Španija premagala Nizozemsko z 2:0 (1:0), v Luksemburgu pa .je Belgija premagala domačo reprezentanco s 4:0 (2:0). BONN — Od 25. maja do 3. junija 1981 bo v ZRN potekalo novoustanovljeno mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo zam?nia'o enakovredni turnir v organizaciji UEFA. OLIMPIJSKE IGRE PARIZ — Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juna Antonio Samaranch je po srečanju s francoskim oredsednikom Giscard D'Esteingom dejal, da je optimist glede sodelovanja vseh držav na o-limpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984. Samaranch je tudi predlagal, da bi leta 1988 uvedli v olimpijski spored namizni tenis za moške in ženske posameznike. * * Guerrini usmerja »podarjeno* žogo v Eričevo mrežo (Telefoto AP) ATLETIKA V NEDELJO POPOLDNE Borovci bodo proslavil! zaključek sezone V nedeljo popoldne bo na stadionu «1. maj» v Trstu družabnost a-tletske sekcije ŠZ Bor ob koncu le-tošnje tekmovalne .sezone, ki je od začetka aprila do začetka novembra zaposlila nad 70 fantov in deklet v modrem dresu. Družabnost bo vsebovala tudi film notranje organizacije, zakusko , in notranje organizacije, zakusno in ob koncu tombolo z bogatimi nagradami. Ob tej priložnosti bo tudi izšla letošnja druga' številka sekcijskega biltena s oapolno dokumentacijo , o letošnjih rezultatih, z društvenimi rekordi in drugimi zanimivostmi ter s številnimi slikami. Prireditev se bo začela ob 16.. pri in so nanjo vabljeni vsi atleti in a-tletinje s starši. Vabilo velja seveda tudi za tiste, ki iz tehničnih razlogov vabila niso prejeli Osebno Atletska sekcija v tern mesecu vsestransko zaključuje letošnje delovanje. Medtem ko so že bile nakazane glavne smernice za prihodnjo sezono, bo v nedeljo, 23. novembra, letni občni zbor, ki bo med drugim izbral tudi novo vodstvo za sezono 1981. KB ...........................,1^iiiii,Mi4^ifMM,tniiMi«ni"iaiiii"ii«««iii'"iiiiiiii“ii"i'“iii',Mii«ii»iiiiiiuimimiiiiuiiiimii^m,|i«l!JiSHiiiii«iiiiiiiHiii|«liiiiiiinBiiiiiini||iiiiiiinniiiinnmiiMi,iniiiiMiiiM«uiiiimiiiiiii|m,,iiwi»w>n» KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO 82 NOGOMET MiJjunič: Kljub hudim težuvum se Itulijunov nikakor ne bojim® Postavo za jutrišnje srečanje bo jugoslovanski trener objavil šele po današnjem treningu - Spet v ospredju Bdtega in visoke premije reprezentantov ZEIST (NIZOZEMSKA) - Selektor nizozemske reprezentance Jan Zvvartkruis namerava uvrstiti v enaj stenico, ki bo v sredo nastopila v tekmi druge izločilne skupine svetovnega prvenstva proti Belgiji tudi Ru-uda Krola in Michaela Van De Kor-puta, ki trenutno igrata pri italijanskih prvoligaših Napoli in Torino. TURIN — Jugoslovanska državna nogometna reprezentanca je včeraj dopotovala v Turin, kjer se bo v okviru kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu jutri srečala z Italijo. Trener Miljanič bo imel na razpolago 18 igralcev: vratarja Panteliea in Ljukovčana. branilce Zorana Vujoviča, Hrstiča, Primor ca, Simonoviča, Jovanoviča in Krm potica, vezne igralce šl.jiva, Jeroli mova, Klinčarskega, Gudel.ia, še-stiča, šalova in Petroviča ter napadalce Zlatka Vujoviča. Halilhod-žiča in Šečerbegoviča. Miljanič se še ni odločil, vsaj ta """••uiiuiiinnu...................................timiliiimii............. PRIPRAVE ZA, 14* ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 84 V SARAJEVU OATTSVnTMjrHV'*' Dokaz sposobnosti in prikaz svobodne dežele Smučarski zvezi Slovenije in Hrvaške ponudili strokovno pomoč (Poseben dopis iz Sarajeva) SARAJEVO — Na sedežu organi-^rijskega odbora 14. olimpijskih 'ger v Sarajevu so časnikarje ob-vestili, da so začeli sestavljati vod-stYa posameznih tekmovalnih di-sYiplin. Z zadovoljstvom so pouda-*®,. da st smučarski zvezi Slo-Venije in Hrvaške ponudili organizatorjem ZOI svojo strokovno po-*Fpč. V prodajo so že dali prve ?er'je značk in spominkov s sim-r°'om 14. ZOI. V Sarajevu so po-*azali več zelo zanimivih rešitev jeznih zbirk z znakom 14. ZOI, katere je izdelal marketing podjetja Oslobodjenje v sodelovanju s pridanimi jugoslovanskimi izdelovalci Pisarniških pripomečkov ii spominkov, v rekordnem času so izdali 5*li knjigo grafičnih standardov ^Gl, ki pomeni pomemben prispe-k razvoju te zvrsti v Jugosla-^ sploh. Zadnji podatki o dejavnosti organizacijskega odbora ZOI in o Pobudah iz ostalih republik ter av-J°homnih pokrajin govorijo tudi o ■^Fi, da se Jugoslavija ne namena odreči tej največji prireditvi v zgodovini športa v tej državi. To Predstavlja tudi odgovor vsem ti-stim, ki so v podtekstu nekega de-‘Fgatskega vprašanja v jugoslovan-ski skupščini o ZOI 1984 poskušali !*vojim bralcem vsiliti vtis, da se Jugoslavija zaradi notranjih go-sPodarskih težav in stabilizacijskih ukrepov odrekla organizaciji te prireditve. O tem so poročale nekate-re velike svetovne poročevalske a-geneije, dnevni in športni tisk v inozemstvu, ki so povsem napačno l°uOačili delegatsko vprašanje Edvarda Ceničiča, delegata SR Hrvate v skupščini SFRJ. Pri tem so ^Predvideli* bistvene komponente Jugoslovanske družbe, izražene sko-z' Pluralizem samoupravnih intere-*°v- Ugledni jugoslovanski list foportske novosti* je na pisanje v inozemstvu odgovoril takole: «V praksi demokratičnega plura-samoupravnih interesov, ob . ,-Vu, da se v vsem in o vsem JFoi ne strinjamo, da se o medse-r°jnih cdnos:h demokratično dogovarjamo in jih usklajujemo, da smo azvejana in odprta družba z nika-Y°r ne enostavnim razvojem, uva-Jatpo v prakso javnost delegatskega ,n skupščinskega dela, kar bi lah-bilo za nekoga iz tujino tudi *Y°kantno», toda za nas, ki smo Yraičeni v ta proces, postaja vse naravno in — potrebno*. .G ZOI 84 piše v svoji zadnji šte-. Uki na štirih polnih straneh znani ptoik NIN (Beograd), ki prinaša u^i intervju s predsednikom izvrš-ji-Sa odbora organizacijskega ko-JFKeja ZOI 84 Antejem Sučičem. A. intervjuju Ante Sličic pravi drugim: »Delegati imajo ^ra-^o, da postavljajo taka vpraša-jJa- Nismo ga razumeli kot P^-°8' da se ponovno prouči odločitev 0 Prireditvi teh igo* v naSi državi. Bztna ari Za to ni nikakega razloga. Nasprotno, za organizacijo iger je zdaj še več razlogov kot v času naše kandidature. ' Mislim na mednarodne politične in materialne razloge*. Ko je podčrtal absurdnost možnosti, da bi se igram odrekli, Sučič nadaljuje: »Kdo lahko pride do takega zaključka., Nam, ki smo najbolj angažirani ter v pri p a ve na igre vlagamo največja sredstva, ni to nikoli padlo na um. Nasprotno, vlagamo velike napore v razvijanje poslovnih stikov z zainteresiranimi partnerji na tujem in doma, s ciljem, da iz marketinga in poslovnega sodelovanja ustvarimo odgovarjajoče dohodke ter čim racional nejše in učinkovitejše vložimo sredstva v objekte in pripravo iger*. Vse tisto, kar je bilo doslej vloženo v SR Bosni in Hercegovini v priprave za ZOI 84, govori, da so delovni ljudje in državljani te republike pripravljeni doseči maksimum, da bi bili njihovi gostje leta 1984 čim bolj zadovoljni z organizacijo tekmovanja ter bivanja v SR BiH, oz. v Jugoslaviji. Tem njihovim naporom se bo brez najmanjšega dvoma pridružila vsa Jugoslavija, kajti kot pravi jugoslovanski član MOO Boris Ba-krač na zasedanju odseka za telesno in tehnično kulturo SSRN Hrvaške: »Na primer, ZOI 84 so v tistem trenutku, ko smo jih uradno sprejeli z najpristojnejšega mesta, za nas p-stale zelo pornemb ne,’ ker gre zdaj za ugled naše dežele. Po Moskvi in pred Los Angelesom, so igre v naši neuvr- ščeni deželi še posebno pomembne. Za nas bo to priložnost za uveljavitev celotne naše organiziranosti, priložnost, da pokažemo svetu našo sposobnost in dosežke, da predstavimo svobodno in varno deželo. Aleksandar Mlač MADRID — Na seji izvršnega odbora mednarodne zveze univerzitetnega športa, ki ji načeluje Italijan Primo Nebio'o je govor predvsem stekel o bližnji zimski univerziadi, ki bo v Iaci (Španija) od 24. februarja {Jo 4. marca. Poletna uni verziada pa bo v Bukarešti od 19. do 20. julija 1981. NOGOMET FRANKFURT (ZRN) - Bivši člani državne reprezentance, ki so o-svojili naslov svetovnega prvaka leta 1972 in domači Eintracht so odi grali prijateljsko tekmo v počastitev igralca Jurgena Grabowskega, ki je včeraj odigral svojo poslovilno srečanje. Zmagah so prvoligaši z izidom 6:4. TENIS BOLOGNA — Na mednarodnem dvoranskem teniškem prvenstvu Italije, ki se bo uradno pričelo v ponedeljek (danes so na sporedu kvalifikacije), bo nastopil tudi švedski as Bjorn Bore. V milanski športni palači bo od 27. do 30. novembra mednarodni teniški turnir »Master Broaklyn». Med osmimi nastopajočimi bo kar šest ko zatrjuje, koga bo poslal na igri šče in bo postavo objavil šele danes popoldne, po zadnjem treningu. Bolj verjetno pa je, da noče predčasno razkriti svojih namer. Velike izbire pa pravzaprav tudi m ma. Edini dvomi bi se mogli nanašati na Jovanoviča (ta igra pri angleškem Manchester UnitedL ki je bil poškodovan, vendar kaže. da mu gre hitro na bolje. V ostalem pa ni nobenih novosti, tako da bo postava verjetno tale: Pantelič. Z Vujovič, Hrstič, Jerohmov. Primo rac, Jovanovič (Simonovič), šliivo, Haiilhodžie, Klinčarski in Šečerbe govič. javil postavo, pri čemer pa v bistvu ni povedal nič novega. Tako bodo proti Jugoslaviji nastopili: vratar Zoff, branilca Gentile in Ca-brini, Scirea «libero», Collovati «stopper», vezni igralci Marini, Tar-delli in Antognoni, Conti krilo, v napadu pa Graziani in Bettega, BARCELONA - V prijateljski nogometni tekmi je Poljska premagala domačo Španijo z 2:1 (1:0). Za goste je bil obakrat uspešen Iwan, Dani pa je poraz omilil po zaslugi enajstmetrovke. OBVESTILA Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da so treningi za začetnice in začetnike na stadionu L maj ob ponedeljkih od 14. do 15.30 in ob četrtkih od 15.30 do 17. ure. • # # SK Devin bo imel jutri, 15. t.m., od 14. do 20. ure in v nedeljo, 16. t.m., od 10. do 20. ure sejem rabljene smučarske opreme. Na ogled bo ŠD MLADINA organizira II. SEJEM SMUČARSKE OPREME ki bo v prostorih bivšega slovenskega otroškega vrtca danes, 14. t.m., od 18. do 21. ure, jutri in v nedeljo pa od 9. do do 21. ure. ...........»lin....... VESTI S TELEPRINTERJA KOŠARKA V KORACEVEM POKALU Carrera in Zvezda četrtfinalista V povratnem kolu osmin finala Koračevega pokala so dosegli naslednje izide (v oklepaju izid prvega srečanja): Aris Solun (Gr.) Mavog (Madž.) 90:84 (97:90) Kvalificiran: Aris Orthez (Fr.) — Inmobank Madrid (Šp.) 86:83 (99:71) Kvalificiran: Orthez < Carrera Benetke (It.) — Hapoel Haifa (Iz.) 100:80 (103:95) Kvalificiran: Carrera Cotonificio Badalona (šp.) — Anderlecht (Bel.) 77:67 (71:94) Kvalificiran: Anderlecht Ostenda (Bel.) — Slavia Praga (ČSSR) 79:64 (84:90) Kvalificiran: Ostenda Steda Francais Evry (Fr.) — Brno (ČSSR) 76:74 (75:95) Kvalificiran: Brno Standard Liege (Bel.) — Aek Atene (Gr.) 82:81 (80:78) Kvalificiran: Standard Liege Crvena zvezda (Jug.) — Spoivng Atene (Gr.) 78:69 (87:64) Kvalificirana: Crvena zvezda takih, ki so trenutno med prvo deseterico na svetovnih teniških jakostnih lestvicah. VERONA — Slovita arena v tem mestu bo maja prihodnjega leta prizorišče mednarodnega teniškega turnirja, katerega se bodo udeležili tudi Borg, Connors, Gerulaitis, Na-stase, Panatta in drugi svetovno zna ni igralci. HOKEJ *NA LEDU CvRuNA — v o. Kom prvenstva A lige v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide: Merano - Cortina 6:6 Valpellice - Alleghe 3:6 Asiago - Brunico (odloženo) Gardena - Bolzano 6:3 Na skupni lestvici še naprej vodi Gardena a. desetimi točkami. HOKEJ NA KOTALKAH tSAiNliAliU — V i huiU Svc-^.,».C-ga prvenstva v hokeju na kotalkah je Kalija počivala.' Izidi drugih tekem: Argentina - Nizozemska 4:2 Japonska - Indija 19:0 Brazilija - Čile 3:2 Švica - Kolumbra 7:4 ISTANBUL — V zadnjem kolu izlp-čilnega dela pokala prvakov sta italijanski Sinudyne in evropski prvak Bosna osvojila dokaj tesni zmagi Bolonjčani so v gosteh premagali turško peterko Eczacibasija z 78:15, Sarajevčani pa so doma odpravili Madžare Honveda s 102:92. Obe ekipi sta se uvrstili v finalno skupino. OSTALI IZIDI CSKA (Bol.) - Partizani (Alb.) 110:91 Inter (ČSSR) - Hageby (Šve.) 103:87 TSKA (SZ) - Slask (Pol.) 101:86 Raring (Bel.) - Panterrit (Fin.) 88:66 Real M. (Šp.)-Viganello (švi) 115:82 Makabi (Iz.) - C. Palače (VB) 83:75 Murray (Škot.) - Nashua (Niz.) 73:67 Srečanje med Novo Gorico in Gorico Ta srečanja so postala tradicionalna, saj so se pričela že pred dvajsetimi leti. Tokrat (8. novembra) je potekalo srečanje v Gorici, kjer sta s~ pomerili reprezentanci obeh mest na 11 deskah. Po treh u-rah se je srečanje končalo z rezultatom 6:5 za Novogoričane. Že sam rezultat pove, da je bilo zanimivo in je potekalo v lepih igrah. IZIDI Dušan Rusjan - Cercchiari 0,5:0,5 Marjan Kragelj-Danilo Škarabot 1:0 Dornik - Bellantone Mokorel - Ducca Šuligoj - Bednarik Nardin - Zavan Železnik - Portelli Plesničar - Kusterle Trojar - Faganel Poljakovič - Urdine Poposki - Podgornik Po kratkem odmoru v katerem je pozdravil goste predsednik šahovskega društva Gorica Tullio Bregant, zahvalil pa se mu je predsednik ŠD Nova Gorica Franc Bizjak, je sledila zakuska. Najboljši so odigrali nato med seboj še hitropotezni turnir, ki se ga je na obeh straneh udeležilo 18 šahistov in je trajal pozno v noč. Bil je to res lep šahovski večer, prijeten tudi zaradi gostoljubnosti ih tovariškega vzdušja, ki je vladalo med šahisti z obeh strani meje ter je še poglobilo prijateljsko sodelovanje med šahisti obeh Goric. Prihodnje srečanje bo v Novi Gorici. B. F. Kljub težavam (od ekipe, ki je junija lani v pri^ateUfk^ tekmi ore magala Italijo s 4:1, je ostal edi nole Jovanovič, vsi drugi najboljši so ali pOškodpvajiraTT' riti, ‘^jakih ali v tujini), pa Miljanič še zdaleč ni vrgel puške v koruzo. ‘«Res je sicer*, je dejal včeraj, »da ; ne vem, kako se bodo obnesli tile. j ki sem jih pripeljal v Turin, saj; niso še zaigrali skupaj, vendar se I še zdaleč ne bojimo Italijanov, če j prav visoko cenimo italijanski no gcmet. Za nas je jutrišnje srečanj zelo pomembno, vendar menimo da ni odločilno za kvalifikacije. Pri hodnie leto bo za nas veliko bolje, saj bomo spet imeli na razpolago vrsto izkušenih in sposobnih nogo metašev, tako da bomo spet trd oreh za vsakogar,* je zaključil Mi-ljaoič. Med «az.zurri», ki se pripravljajo v Astiju, pa je bilo tudi včeraj v ospredju vprašanje Bettege in pa visokih premij, ki naj bi jih prejeli reprezentant za nastop v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo: Govori se, da si bodo porazdelili bajno vsoto ene milijarde, torej 36 milijonov vsak, če bi zmagali v vseh osmih kvalifikacijskih srečanjih. Včeraj pa so igralci zanikali, da bi karkoli vedeli o tem vprašanju. Bearzot je dejal, da bodo o tem razpravljali, kot mu je zagotovil predsednik Sordillo, šele ko bodo preverili obnašanje atletov na igrišču. Tudi Gigi Peronace iz tiskovnega urada reprezentance je povedal, da bodo premije delili šele na podlagi uspehov in zadržanja igralcev. Glede Bettege so spet prišli na dan očitki, da ga Bearzot sili v eki po (kjer ima določene privilegije), čeprav ni v najboljši formi. Bearzot pa je tudi včeraj trdno vztrajal pri svojem in dejal, da včasih ni toliko važna forma kot vizija nad igro in manevrske sposobnosti, lastnosti, ki odlikujejo Bettego. Bearzot se je tudi odločil in uradno ob- IIIMIIMIiriltllllltllllillllllltimilllllllllMIIItllimillllllimilllllimipilllllMIHJHIIIIIIIMHMIMIIIIIHIMIIIIMtIIIM V PROSTORIH ŠPORTNEGA SREWSCAn?V GORICI '---i . i . ..—.. ■■■»»■■»' ■■ i— *■*■’*■■ Judo zu zume/stvo kovu športnu panoga Pobudnik nove dejavnosti je Darij Cotič, ki je v tej panogi dosegel zavidljive uspehe tudi na vsedržavni ravni - Treningi dvakrat tedensko Odkar so novi prostori Športnega središča na -razpolago našim dru štvom, se je v njih športna aktivnost preceja razživela. Običajnim panogam, ki so značilne za naša društva, se je v zadnjem času pr: družila za nas Slovence v zamej stvu npva: judo. Ker nas je stvar zanimala in da bi kaj več izvedeli o tem športu ki je zelo razširjen v državah Daljnega vzhoda, smo se pogovorili / vodjo tečaja, Darijem Cotičem Cotič se s to športno panogo uk varja že od mladih nog, ko je za čel z osnovnimi vajami pri Goriškem telovadnem združenju tUGG) Veselje in spretnost sta kaj kmalu pripomogla, da je postal eden med najboljšimi v svojem društvu (spa da v težko kategorijo) Zaradi do brili tekmovalnih uspehov je kaj kmalu začel menjati pasove, tako da je dobil že rjavega, to je stop njo niže od črne;a. ki je najvišja kvalifikacija za judoista. Treba je namreč vedeti, da v judu obstaja sedem jakostnih skupin, za vsako pa odgovarja barva pasu: bel. ru men, oranžen, zelen, plav, rjav in črn. Darij Cotič pa je bil uspešen tudi na državni ravni, saj je v svoji kategoriji zasedel 3. mesto na tekmovanju za italijanski pokal; 'postal je državni podprvak v kategoriji rjavih pasov ter zasedel na* višja mesta na raznih državnih tekmovanjih. Svojo aktivnost je vodja slovenskih judoistov zaključil pred petimi leti Od takrat dalje, tako nam je povedal, je začel razmišlja ti, kako ustanoviti slovensko sekci jo za judo, ki bi bila prva v za mejstvu. Že pred leti je zbral okoli sebe v Sovodnjah skupino, ki je' vadila v neprimernih prostorih stare os novne šole. Dc'ovanje skupine pa je kaj kmalu zamrlo. Pred dvema letoma, ko so bili prostori v UL Brass nared, je Darij Cotič zbral okoli sebe v okviru športnega združenja Dom skupino, ki je bila navdušena za to športno panogo in pričeli so z vajami. Isto so storili v začetku letošnje sezo ne, ko se v dvoranici za treninge zbira kakih 10 mladincev. Treninge imajo dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih od 20.30 do 22.30. Darij pa nam je povedal, da bi rad skupino razširil, še nosebno s prihodom mlajših članov. Ta šoort na panoga je namreč primerna tudi za dijake srednjih šol Vsi tisti, ki bi se radi učili te za nas nove športne panoge, nai se javijo kar pred treningi v telovadnici v Ul. Brass v Gorici. Na sliki: skupina slovenskih judoistov skupaj z vaditeljem Darijem Cotičem. Rudi Pavšič tudi nova. Sejem bo na sedežu v Praprotu št. 20. m • • ŠD Mladina organizira predsmučarsko telovadbo. Telovadba bo v občinskem rekreatoriju v Križu vsak četrtek, od 20. do 21.30. • • « ŠD Dom v Gorici obvešča, da je prostih še ur kaj mest v sekciji moderne ritmične gimnastike in orodne telovadbe. Zato prosi vse deklice, ki obiskujejo 2., 3., 4. in 5. razred osnovne šole, da se javijo 'ar na treningu in to ob sredah s pričetkom ob 15. uri v telovadnici v Ul. Brass. # * * KD Oton Župančič Pri Kotalkarskem društvu Oton Župančič v šlandrežu »prejemalo v tem času nove člane Starši ki bi svoje otroke radi prijavili k rednemu treningu kotalkanja, lahko to storijo ob sredah in sobotah med prvo uro vadbe. Podrobna pojasnila prejmejo ob vpisu. e * i V ponedeljek, 17. novembra 1980, sklicuje Športna sola Trst občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem roku z naslednjim, davnim redom: L Pozdrav in izvolitev delovnega predsedstva 2. Predsedniško poročilo 3. Tajniško poročilo 4. Blagajniško poročilo 5. Razpravr o poročilih 6. Razrešnica staremu odbori 7. Volitve glavnega in nadzornega odbora. Občni zbor bo v Gregorčičevi di orani v Trstu. Ul sv. Frančiška 20/11. • • • Športna šola Trst Sv.Ivan obvešča, da redno poteka vadba za predšolske otruke nr stadionu «1. maj*. Umik: Krek 16.30 do 17.15 (starejša skupina ud 3 do 5 let); od 17.15 do '8 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci). Petek od 16.00 do 16.45 (starejša skupina od 3 do 5 let)- od 16.45 do |7.30 (mlajša skuoina nd 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci). • l * ŠD Dom iz Gorice obvešča, da bo vsak torek in petek od 16. do 17. ure vadba orodne telovadbe za dečke. Sekcija minibasket ŠZ Bor obvešča, da so treningi prve skupine ob sredah ob 17. uri in ob petkih ob 16.30; treningi druge skupine pa ob torkih ob 17.30 in ob četrtkih ob 16.30. Vsi, ki bi radi gojili minibasket (dečki letnikov 1969 in mlajši), se lahko vpišejo ob urah treningov ali lahko telefonirajo v večernih urah trenerju Massimu Raseniju na št. 763079. • « « Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da so treningi ženske ekipe ob sredah oh 17.00 ter ob petkih ob 20.00 na stadionu «1. maj*. Dekleta, ki bi želela pričeti z igranjem košarke, naj se javijo ob teh urah. Vpišejo se lahko dekleta vseh letnikov. ŠD Sokol obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v NabrežirJ ob torkih i- petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad igrat minibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509. SMUČANJE »Piavi« se pripravljajo Na Soriški planini nad Bohinjem so se včeraj začele priprave moške in ženske jugoslovanske alpske smučarske reprezentance. Doslej so reprezentanti vadili v Kranjski gori, kjer pa zaradi svežega in mehkega snega pogoji' za vadbo niso bili najboljši. Ker v tem času niti v tujini smučišča niso najboljša, vse kaže, da bodo reprezentanti trenirali na Soriški planini vse do začetka letošnje tekmovalne sezone, ki se bo u-radno začela s tekmovanji v Val dTseru, v prvih dneh decembra. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 6500, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozai|u 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele FtJrlani|e-Juli|SK krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugtn v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 14. novembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I iZTT \ Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ODMEVI NA KONFERENCO 0 VARNOSTI IN SODELOVANJU Moskva: KVSE se je začela zaradi konstruktivnega stališča Vzhoda Dopisnik DELA za Primorski dnevnik MOSKVA — Prva reakcija Moskve na začetek madridskega posvetovanja o sodelovanju in varnosti v Evropi je vsebovana v stavku, ki ga je povedal komentator moskovske televizije: naposled je zmagal razum — konferenca se je začela. Po tonu prvih sovjetskih komentarjev je moč sklepati, da se je rnadridska konferenca lahko začela zaradi konstruktivnega stališča Sovjetske zveze in dežel socialistične skupnosti, ki se ((zavedajo svoje odgovornosti» za mir in popuščanje mednarodne napetosti, v tem ko so se predstavniki ZDA in njihovih zaveznikov tdo poslednjega trenutka* zatekali k vsakovrstnim «zavlačevalnim fintam», ki so preprečevale, da bi se konferenca lahko sploh začela. V prvih moskovskih reakcijah pa je nekaj pomenljivih odtenkov. Sinočnji komentar moskovske televizije in poročilo posebnega poročevalca za sinočnja clzvestija* govorita o tem, da je v madridskem kongresnem dvorcu zavladalo «olaišanje» zaradi stališč socialističnih dežel. Konferenca . se je začela, in to je vsekakor pozitivni dogodek. Nadaljuje se proces, ki pomeni utrditev varnosti in sodelovanja v Evropi, poglablja se popuščanje napetosti v E-vropi in to v razmerah, ko je «nevarna usmeritev agresivnih krogov na Zahodu pripeljala do poslabšanja mednarodnega ozračja*. Zmagale so «vendarle tiste sile*, ki so za konferenco. Današnji komentar TASS, ki ga objavljajo vsi osrednji sovjetski dnevniki, je že bolj zadržan: Začetek tega posvetovanja je bolj formalen». kajti v komisijah se nadaljuje razprava o vprašajih. ki so povezana z dnevnim redom in o tdrugih pogojih za njen potek*. Nič ni povedanega o tem, da gre tudi za proceduralna vprašanja. Prav tako pa ni besede o tem, kaj je pravzaprav najbolj sporno. Posebni poročevalec sovjetske televizije v Madridu Potopov je na primer dejal, da se nekateri zahodni krogi love za stvari, tki niso prav v nikakršni zvezi s temeljno nalogo madridskega srečanja». Ta pa je po njegovem mnenju v tem, da bi se dogovorili 0 nadaljnjih korakih za popuščanje riapetosti v Evropi. Bistvo spornega vprašanja je povedala ((Sovjetska ja kultura» na dan, ko naj bi se po prvotnem programu konferenca že začela, se pravi v torek. Vprašala je, kakšna so stališča ZDA, ki igrajo poglavitno vlogo v NATO. Kakšen je njihov odnos do predlogov socialističnih dežel do konference o vojaški strani popuščanja mednarodne napetosti in o razorožitvi v Evropi, vprašuje «Sovjet-skaja kultura*. Po njen* sodbi se \Vashiiigton zateka k najrazličnejšim izgovorom ter se '(izmika točnemu odgovoru*. Predsednik Carter izjavlja, kot pravi komentator, da ZDA niso za tkon-flikt v Madridu*, hkrati pa je dal ameriški delegaciji tcelo kopico protisovjetskih klevetniških naročil» o (kršitvi človečanskih pravic», o «obnašanju ZSSR v Afganistanu itd.*. Po mnenju tega komentatorja cje cilj jasen: udeležence srečanja je treba potegniti v konfrontacijo* in «preprečiti u-speh konference*. Očitno tudi predlog, naj bi se v Madridu dogovorili za sklic konference o vojaški plati popuščanja napetosti in o razorožitvi, ni «po ameriškem okusu* in so ameriška stališča do tega predloga socialističnih dežel po sodbi časnika «So-vjetskaja kultura* močno meglena*. Krivda za to, da se madridsko srečanje ni začelo v predvidenem roku, da še zdaj ni dnevnega reda niti dogovori o proceduralnih vprašanjih konference, je po sovjetskih komentarjih izključno na strani bloka NATO na čelu z ZDA. Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je stališča bloka NATO označil kot prizadevanja, da bi madridsko srečanje spremenili v «svojevrstno corri-do*. Za uresničitev «zdrave politike:» pa so po Gromiku potrebne (povsem drugačne kakovosti*, če nočemo, da bi doživeli (polom splošnoevropskih prizadevanj*. Ko je Leonid Brežnjev nazdravljal svojemu finskemu gostu predsedniku Kekkonenu, je dejal, da tsi mi ne zakrivamo oči pred tem, da bi nekateri hoteli to posvetovanje, ki naj bi imelo delovni značaj, spremeniti v propagandni forum najslabše vrste in za demagoške besede*. Zatrdil je, da se bo Sovjetska zveza «bojevala proti takim poskusom*, in da si bo «zavzeto prizadevala,» za takšen dogovor, ki bi (služil interesom popuščanja mednarodne napetosti in mirni prihodnosti narodov*. Po njegovih besedah bi konferenca lahko, «če bo dobila delovni značaj* pripeljala do «važ-nih sklepov*, ki bi rodili sklic konference o skrčenju oborožitve in o razorožitvi v Evropi. (Naro-di pričakujejo takšen sklep in ne smemo jih razočarati v njihovih pričakovanjih,* je dejal Brežnjev. Komentator sovjetske televizije je ob začetku splošne razprave v Madridu odgovoril m obtožbe Zahoda, da je Sovjetska zveza skupaj s socialističnimi deželami kriva za to, da se na pripravljalnem sestanku devet tednov niso mogli sporazumeti glede dnevnega reda konference. (Sovjetska zveza je za obravnavo prav vseh vprašanj helsinške listine*, je dejal torej tudi o petem poglavju, ki govori o človečanskih pravicah. Toda Zahod je tisti, ki je prišel v Madrid z očitnim namenom, da bi konferenca doživela neuspeh. Po moskovski sodbi je odvisen uspeh Madrida torej izključno od tega, ali bo zavzel tudi Zahod tako «konstruktiven pristop* za kakršnega so se odločili varšavci. VLADO JARC Bonn: verna podoba poslabšanja odnosov na mednarodni ravni BONN — Zelo dramatični začetek nadaljevalnega sestanka konference o varnosti in sodelovanju v Evropi je dal dobrim piscem reportaž v velikih zahodnanemšldh časopisih več priložnosti za zanimivo pisanje, kot je opogumil komentatorje, da bi iskali še vedno mogoče oporne točke za delo konference. Formalni prepiri med predstavniki držav udeleženk, povezani z ustavitvijo ur v kongresni palači, po večinskem mnenju govorijo tudi o globini prepada med dvema idejnima blokoma, ki ga le deloma presegajo neuvrščene in nevtralne države, Vsa poročila izhajajo iz ugotovitve, da je poskus obdržati kontinuiteto konference v tem trenutku še povsem formalne narave in da je še naprej zelo vprašljivo, kako je mogoče delati z ad hoc dnevnimi redi, oziroma, da sta pretrganje konference ali njena preložitev še vedno mogoča. Diplomatski viri preko zunanjega ministrstva sporočajo, da je način zasedanja, dogovorjen v zadnjem trenutku, v bistvu samo priložnost, da se podaljša iskanje tistega, ki je pripravljen prevzeti odgovornost za neuspeh tretjega sestanka evropske varnostne konference. Nekateri to formulo obrnejo drugače in pravijo, da gre v kompromisu za nujno pomoč tistim, ki ne bi še radi priznali, da je konferenca obsojena na neuspeh, oziroma, da je s tem celotna zamisel o evropski varnosti izgubila svoje prvotno zamišljeno bistvo. To, kar bi bilo mogoče šteli za uradno stališče Zvezne republike Nemčije o nadaljevalnem sestanku evropske varnostne konference, namreč da je koristna, če rabi preverjanju vseh dejanj in dogodkov v času od zadnjega beograjskega srečanja, je že dobilo ostrejšo (idejno* razmejitveno vsebino. V časopisju je tako zaostritev, ki za zdaj še ne spreminja v splošnem naklonjenega stališča do pogodbenega popuščanja napetosti v okviru nekakšnega regionalnega kolektivnega varnostnega sistema, mogoče prebrati med vrsticami, ki govorijo o tem, kaj je pravzaprav povzročilo razcep mnenj o metodi1 dela konference in o vsebini, ki jo je mogoče izluščiti iz helsinške listine, pišejo na primer, da sla pola razpadla vsaksebi na svoje prvotne interese. Sovjetska zveza naj bi povsem zavrgla možnost, da bi se pojavile na poga jal ni mizi tiste točke, o katerih ne želi slišati kritičnega mnenja zahodnih držav (Afganistan, človekove pravice in svoboščine, zlasti v zvezi s položajem tako imenovanih oporečnikov), toda (Zahod si tudi ni pustil odvzeti lepe priložnosti*, da bi ofenzivno razpravljal o zadevah, za katere dobro ve, da lahko uničijo madridski sestanek. Druga formula, ki nekako na pol le priznava, da je evropsko popuščanje napetosti po sili razmer sestavljeno iz dveh strani, ki morata opustiti maksimalistična stališča in se dogovoriti o kompromisu, če naj bi se sploh o čem sporazumeli, je pogosta in se glasi "Zahod ni mogel drugače, kot da je reagirals> (na vkorakanje v Afganistan, na omejevanje v možnosti potovanj iz Sovjetske zveze in drugih vzhod?iih evropskih držav za Zahod), Tudi iz takega načina poročanja in komentiranja je navsezadnje razvidno, kako močno se je^razširilo pesimistično stališče, oziroma, kako normalno se zdi, da se v času zaostrenih mednarodnih odnosov nasprotne strani pojavljajo z maksimalističnimi programi, za katere natanko vedo, da v taki obliki niso sprejemljivi. Iz komentarjev je mogoče izluščiti misel, da se je mednarodno politično ozračje tako zelo pokvarilo, da kompromisa države niso voljne iskati, oziroma se zdi, da ga ne potrebujejo. Tipična za to stališče je formulacija hamburškega tednika (Die Zeit*: «Tri minute pred polnočjo so diplomati ustavili v Madridu ure — v zadnjem, obupnem poskusu rešiti konferenco o varmsti in sodelovanju. V resnici se ure niso samo ustavile, ampak se je pokazalo, da je urni mehanizem popuščanja pokvarjen, številčnica varljiva, premikanje kazalcev na uri v tem času nezanesljivo: v Madridu in drugje.* Podobno, čeprav v vsebini širše, je dramatični začetek ocenil tudi komentator v muenchenskem dnevniku (Sueddeutsche Zeitung*: «V nepraznično-sti začetka konference, ki šokira, odsevajo spremenjeni odnosi med Vzhodom in Zahodom. Taki kot so nastali po nesrečni Carterjevi ofenzivi — s človekovimi pravicami, po vkorakanju sovjetske vojske v Afganistan, po nevarnih dogajanjih na Poljskem in potem, ko se je desnica v ZDA odločno okrepila*. Kljub verjetno točni analizi danega položaja, ki bi v optimistični razlagi morda koga vzpodbudila, da bi se mu zdela konferenca v takem času toliko bolj potrebna, je vtis o razočaranju prevladujoč občutek. Nihče si ne upa napovedovati zasuka na boljše in največ, kar je o pomenu sestanka mogoče prebrati je, da gre v Madridu za ivpra-šanje izkoriščenja simbolične priložnosti za rešitev popuščanja napetosti in za preprečenje njegove zamenjave s hladno vojno.* MOJCA DRČAR * MURKO V MADRIDU SREČANJE PREDSTAVNIKOV 67 STRANK Prizadevanja za mir osrednji cilj kongresa socialistične internacionale Pozdravne besede voditelja španskih socialistov Gonzalesa MADRID — V Madridu se je včeraj začelo še eno mednarodno srečanje, saj so se na 15. kongresu zbrali predstavniki socialistične internacionale. V španskem glavnem mestu se nahajajo vsi vodilni možje socialističnih ir; socialdemokratskih strank sveta, kot so Brandt, Kreiskv, Palme, Mitterrand, Craxi. Senghor in drugi. Kot gostitelj je kongres otvoril in pozdravil vodja španskih socialistov Felipe Gonzales. Sodeč po uvodnem govoru voditelja zahodnonemških socialdemokratov in predsednika socialistične internacionale, sta pred njimi dva strateška cilja, in sicer usmerjenost internacionale v vse predele sveta, še zlasti v dežele v razvoju (kar pomeni dokončno prekinitev s tako imenovanim evrocentrizmom) ter aktivna \ ključitev v proces menjanja sveta. Ta proces bo, kot je dejal Willy Brandt, v bodoče še večji in še izrazitejši. Pozornost velja predvsem odnosom Sever-Jug ter novi mednarodni gospodarski ureditvi. Največ besed je bilo izrečenih v prid miru, ki je zdaj potreben bolj kot kdajkoli prej. Internacio nala se bo zanj v bodoče še bolj prizadevala. Velik svetovni problem je tudi lakota, zato se je voditelj SPD odločno zavzel za to, da bogate države takoj ponudijo maksimalno pomoč državam, ki jih pesti ta lakota in bolezem Kongres socialistične internacionale je torej obrnjen k bodočnosti oziroma k prihajajočemu desetletju. To je bilo namreč občutiti v Brandtov! analizi mednarodnega položaja, ki .je bila napisana seveda v luči načel strank, ki se družijo v internacionali. Srečanje 67 socialističnih. socialdemokratskih in njima sličnih strank poteka pod geslom «Mir, svoboda in solidarnost*. V. G. cu Domenicu Modugnu, ki je obtožen, da gradi vilo na Lampedusi, ne da bi imel potrebno gradbeno dovoljenje. Mcdugno se zagovarja s trditvijo, da je odkupil veliko zemljišče, na katerem je že stalo poslopje — gre za staro vojaško skladišče iz druge svetovne vojne — in da je poskrbel le za preureditve-na dela in stavbo nekoliko «olepšal». Santiago Carillo na Kitajskem PEKING. — Generalni tajnik KP Španije Santiago Carillo je od 10. novembra na obisku v glavnem mestu Kitajske; to je prva vzpostavitev uradnih stikov med špansko in kitajsko partijo po letu 1960, ko so bili ti stiki prekinjeni. Do poskusa navezave odnosov je prišlo sicer že leta 1971, vendar brez u-speha. Carillo se je pogovarjal z generalnim tajnikom kitajske partije Hu Yaobangom, ki je ob začetku srečanja izjavil, da «Sovjet-ska zveza ostaja največja nevarnost za mir v svetu.* Domenlco Modugno obtožen črne gradnje LAMPEDUSA — Državno prav-dništvo iz Agrigenta je sprožilo sodni postopek proti znanemu pev- Direktna zveza med Francijo in Veliko Britanijo? LONDON — V teku enega leta bo posebna komisija izbrala osnutek načrta za neposredno zvezo med Francijo in Veliko Britanijo. Ni še znano, če bodo gradili podmorski železniški predor ali mogočni most. Britanski 'minister za prevoze Norman Fowler je izjavil, da je že pet bank predložilo svojo ponudbo britanski vladi za financiranje ihega-lomanskega objekta. BEOGRAD — Odbor zveznega zbora skupščine SFRJ za družbenopolitične odnose je podprl predlog za sprejetje zakona o nagradi «Edvard Kardelj*. To nagrado bi podeljevali za delež k teoriji in praksi razvoja socialističnega samoupravljanja. Zvezni zbor bo, ko bo sprejemal ta zakon, še odločil, ali bodo nagrado podeljevali vsako tretje ali vsako četrto leto. Med drugim je predlagano, da bi jo prvič podelili leta 1982. BENETKE — Iz protesta proti prenizkim odkupnim cenam so člani zadruge vinogradnikov iz Trevisa včeraj dopoldne pred tovarno «Pe-trolchimico* v Margheri razprodali ogromno količino vina po nizki ceni 350 do 400 lir za liter. Pobudo za to svojevrstno akcijo je dalo deželno vodstvo sindikata CISL. DANES MED URADNIM OBISKOM Utrjevanje stikov med Slovenijo in Tridentinsko-Južno Tirolsko Veliko možnosti za gospodarsko sodelovanje - V ospredju tudi vprašanja manjšin Razgovori med predstavniki SR Slovenije in deželo Tridentinsko Južnotirolsko bodo zajeli su spekter medsebojnih odnosov in na-daljnega sodelovanja ne samo mea izvoljenimi telesi, marveč še posebej med gospodarskimi dejavniki, saj možnost sodelovanja na gosp®-darskem področju še zdaleč niso izkoriščene. Velik je tudi interes z» medsebojne izmenjave na kulturnem področju. Razumljivo pa Jc' da bo med razgovori tekla besed® tudi o vprašanju odnosov do narodnostnih manjšin glede na narodnostno mešano italijansko - nemško sestavo dežele Tridentinsko - Juzn Tirolske in na velik interes, ki S® SR Slovenija posveča obravnavanju in reševanju narodnostnih vprašani v mejah republike in na sosednem področju dežele Furlanije - Julijsk krajine. LJUBLJANA — V okviru že vzpostavljenega sodelovanja med Socialistično republiko Slovenijo in deželo Tridentinsko - Južno Tirolsko bo danes, 14. t.m., dopotovala na povabilo izvršnega sveta skupščine SRS na dvodnevni obisk delegacija te dežele. Delegacijo bo vodil predsednik deželnega odbora Enri-co Panchieri v njej pa bodo še drugi člani odbora in predstavniki predsedstva deželnega sveta. Med svojim bivanjem v Sloveniji se bo delegacija dežele Tridentinske - Južne Tirolske razen s predsednikom in člani izvršnega sveta SRS sestala tudi s predstavniki predsedstva republiške skupščine in skupščine mesta Ljubljane, na Gorenjskem si bo ogledala tovarno telekomunikacijskih naprav Iskra v Kranju, podala pa se bo tudi na Koprsko, kjer bo imela razgovore s predstavniki kraško - obalne občinske skupnosti in kraško - obal nih družbeno - političnih organizacij prav tako pa tudi s predstavniki italijanske narodnosti na ozemlju SR Slovenije. .................................................mmmm.mmmmmm. NADALJEVANJE PROCESA 0 NOGOMETNIH STAVAH Bartolucci je zanikal obtožbe Cruciani ni podkupil Rossija Včeraj so spregovorili o tekmi med Avellinom in Perugio - Cruciani naj bi pred tekmo podkupil nekatere igralce - Proces se bo nadaljeval v ponedeljek RIM — Na procesu o nogometnih stavah so včeraj ponovno spregovorili o tekmi med Avellinom in Perugio, ki so jo odigrali decembra lani in se je končala neodločeno z dvema zadetkoma Paola Rossija. Po obtožnici, naj bi igralci Avelli-na Di Somma, Cattaneo, Cordova in brata Pellegrini prejeli od Cruciani-ja 10 milijonov; Paolo Rossi, Della Martira, Casarsa in Zecchini pa naj bi dobili osem milijonov lir. O tej obtožbi je včeraj spregovoril Cru-cianijev sodelavec Cesare Bartolucci, ki je oredstavil Della Martiro Crucianiju in Trinci. Tokrat je poskušal omiliti vse prejšnje izjave in zanikati, da so igralci dobili denar. Predsednik je takoj prešel k bistvu in je vprašal Bartoluccija, zakaj sta s Crucianijem v petek zvečer odšla v Vetri, kjer sta pred tekmo stanovali obe ekipi in s kom sta se sestala. Bartolucci je odgovoril, da sta v hotelu srečala Della Martiro, vendar da niso spregovorili o že pred tekmo zmenjenih izidih. Sodnik je nato želel vedeti, o čem so govorili. Crucianijev sodelavec je na to vprašanje odgovoril, da je Della Martira izrazil težave svoje ekipe, ki je želela zmagati ali vsaj izenačiti, da ZELO ZAHTEVEN DNEVNI RED Volilno - programska seja OK ZSMS iz Ajdovščine Mladinci iz Ajdovščine so v pretekli mandctni dobi navezali stike z mladimi iz zamejstva ODBOR ZBORA REPUBLIK IN POKRAJIN NI ODOBRIL REBALANSA PRORAČUNA BEOGRAD — Rebalans proračuna federacije za leto 1980 včeraj na razpravi na seji odbora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ /a finance ni dobil podpore večine delegatov. Sporno ostaja, ali se bodo izdatki proračuna federacije po večali za cele štiri milijarde dinarjev. Nekateri delegati menijo, da je to nesprejemljivo, drugi pa še nimajo stališč svojih skupščin. Tudi prihodki proračuna, kjer so se pojavile tudi največje težave, so sporni. Delegati se zavzemajo za novo, celovitejšo oceno uresničevanja temeljnih prihodkov proračuna federacije letos. ZIS je predlagal naj se izvede rebalans proračuna za letos, ker so ocenili, da bo prišlo do pomembnejših izpadov prihodka v prora čunu federacije v višini 14,9 milijarde dinarjev. Med letam se je namreč znatno zmanjšal prihodek od carin ter uvoznih dajatev ter od davka na promet. Problemi pa so še pojavili tudi pri izdatkih po spremembi deviznega tečaja in zaradi pomanjkanja sredstev za posame zne namene. ZIS je predlagal, naj se prora čun federacije poveča s 128,28 milijarde na 132.27 milijarde dinar jev. Poleg tega bi federacija izda la obveznice poslovnim bankam, za 15 milijard dinarjev. Razliko, se pravi 3,89 milijarde pa bi pokrile republike in pokrajine. Delegat iz Slovenije Rudi Kropivnik je v razpravi dejal, da Slove nija ne bi mogla sprejeti obveznosti kritja primanjkljaja proračuna federacije za leto 1980 Delegat iz Makedonije meni, da so v prihod kih od carin in davka na promet še določene rezerve, medtem ko o celotnem rebalansu makedonska skupščina še nima stališča. Tudi za Vojvodino je povečani*- nesprejem ljivo. Podobnega mnenja je bil tudi hrvatski delegat, medtem ko se je delegat iz BiH zavzel, da bi pa novno analizirali prihodke prora čuna. Sklep ob koncu seje je bil, da se izvede ponovna ocena temeljnih prihodkov federacije za letos, (dd) GORICA — V tem času se dnevno vrstijo volilne - programske seje raznih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine po celi Sloveniji. Samo na Primorskem naj omenimo, da je v mesecu oktobru OK ZSMS iz Kopra opravila to nalogo ter v glavnem spremenila celotno občinsko vodstvo. Nato je tudi republiška konferenca ZSMS v Ljubljani imela volilno-programsko sejo, o kateri smo v daljši obliki v našem dnevniku že poročali, V tim času pa se na tem obmejnem pasu onkraj meje še druge pripravljajo na voUlno-pro-gramske seje. Med temi naj le omenimo OK ZSMS Nova Gorica in Sežana, kateri naj bi to nalogo opravile že v tem mesecu. Danes, petek, 14. novembra pa sklicuje volilno-programsko sejo OK ZSMS iz Ajdovščine, na kateri naj bi mladi iz tega kraja obravnavali in sprejeli pravilnik o organiziranosti in delovanju OK in njenih organov ter razpravljali o delu mladih v prvem mandatu po X. kongresu (1978-80) in o akcijskem programu dela za obdobje 1980-1982. Ob zaključku po bo, kot je že tradicija, podeljevanje priznanj OK ZSMS. Naj v zaključku še dodamo, da je OK ZSMS Ajdovščina v pretekli mandatni dobi načela tudi sodelovanje z mladimi iz zamejstva in polagoma se vključuje v okvir obmejnega mladinskega sodelovanja. Upati je, (ja se v prihodnje sodelovanje med mladimi iz Ajdovščina in zamejstva še v večji meri vpelje, saj obstajajo precejšnje možnosti večje medsebojne povezave na raznih področjih. IGOR KOMEL Delavci iz Conegliana bodo obiskali «lskro» KRANJ — V soboto, 15. t.m., pride na obisk k delovnemu kolektivu tovarne Iskra v Kranju, skupina 220 delavcev tovarn Zanussi in Sanremo iz Conegliana. Delavci, ki so vsi člani Socialistične stranke Italije, prihajajo na izrecno lastno željo in pobudo z namenom, da bi se na kraju samem bolje sezna nili s samoupravljanjem v jugoslovanskih podjetjih. Delegacija delavcev iz Coneglia na se bo med svojim obiskom tudi poklonila žrtvam narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja pri grobnici herojev na Trgu Revolucije v Ljubljani. Sodelovanje med tiskovnimi agencijami dežel Alpe Adria BENETKE — Predstavniki tiskovnih agencij APA (Avstrija), DPA (Zahodna Nemčija), Tanjug (Jugoslavija) in ANSA (Italija) so se sestali v Benetkah na povabilo predsednika dežele Venete Carla Berni-nija. Razpravljali so o možnosti večjega obveščanja o dejavnost' skupnosti dežel Alpe Adria. Predstavniki vseh štirih agencij so soglašali, da bi bila poglobitev sodelovanja koristna in so se dogovorili, da v prihodnjih tednih poglobijo telmične a-spekte tega sodelovanja. bi sodelovala v pokalu UEFA. Cruciani in Bartolucci, naj bi nato izmenjala nekaj besed tudi z igralcem Paolom Rossijem, vendar nič v zvezi s podkupovanji. Bartolucci je nadaljeval svojo pripoved, da je na slednji dan odšel na večerjo v Trin-covo gostilno in da mu je ta že napovedal rezultat tekme med A-vellinom in Perugio in tudi to, da bo Rossi dvakrat zadel nasprotnikova vrata. K temu pa je še dodal, da ni nikoli videl, da bi Cruciani izročil Della Martiri ček. Sodnik je po teh izjavah opozoril Bartoluccija, da je v Milanu pred disciplinsko komisijo govoril o darilih, ki naj'bi jih prejela Rossi in Zecchini. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek, ko bodo stopili pred sodnika igralci Bologne. Hu Faobang očita Mao Cetungu «levi ekstremizem* PEKING -„T,ajnij5,Hit^ke komunistične partije Hu Yaobang je med razpravo v parlamentu obtožil bivšega predsednika Mao Cetunga levičarskega ekstremizma*. Hu Yao-bang je dejal, da bivši predsednik ni razvijal marksistične miselnosti, ampak da je le uvajal marksizem na Kitajskem. Magnago o položaja nemške manjšine BOČEN — Bocenski pokrajinski svet je med včerajšnjo obrazložitvijo proračuna za prihodnjo let® spregovoril tudi o položaju na Juz' nem Tirolskem in še posebej o U" resničevanju pravic nemške many šine, ki jih vsebuje posebni paket-Razne postavke proračuna, ki n®J bi znašal 618 milijard Ur, je pojasni* predsednik bocenskc pokrajine Sil' vius Magnago, ki se je zaustavi* tudi ob temeljnih zahtevah nemške manjšine, med katere spada tucU jezikovna enakopravnost. Prav na tem področju je enajst let po sprejemu paketa precej odprtih vprašanj. Predsednik pokrajine je k temu dodal, la imajo Nemci prec®l slabih izkušenj zaradi zavlačevanja in nezadovoljstvo prebivalstva se izraža tudi v bombnih atentatih, kj so prav pred nekaj tedni pretresli to območje. Magnago je nato P®-udaril, da se predstavniki SVP n® morejo čutiti krive, saj so vedno obsojali teroristične akcije in se 2®' vzemali za demokratično sožitje. Magnago je v svoj govor vpletel tudi precej poUtične filozofije o krajevnem upravljanju. Dejal je, d® prihajajo preveč do izraza zasebni interesi, skupni pa ostajajo v zadju. Zato se je zavzel za večje sodelovanje prebivalstva s krajevnimi upravami. Po njegovem mišljenju pa je še najboljša rešitev vseh teh problemov večja produktivnost in kot je tudi sam povedal, naj vsak opravlja svoje dolžnosti. #!? s>&' ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA si ze naročen •