Poštnina plakatna v gotovini.
Cena 30.- lir
Spediz. In abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
C
L
Prijetrie velikonočne praznike želita vsem
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DEMOKRACIJE
teto XII. - Štev. 7
Trst - Gorica, 1. aprila 1958
Izhaja 1. in 15. v mesecu
NAŠ VOLILNI PROGRAM
Prihodnje parlamentarne vo: litve v Italiji so prve povojne volitve, na katerih bodo o sestavi bodočega narodnega predstav: ništva soodločali tudi vsi v Italiji živeči Slovenci. Trst z okolico, kjer bomo sicer zaenkrat volili samo poslance, je namreč prvič poklican, da pošlje v Rim svoje parlamentarno zastopstvo.
Položaj, v katerem smo se v tem trenutku znašli pripadniki slovenske narodne manjšine v Italiji, ni lahek. Posebno velja to za nas, ki postavljamo narod: ne koristi perd strankarske. V splošnem bi Slovenci v Italiji u: pravičeno pričakovali, da bo vos lilni zakon takšen, da nam bo omogočil izvolitev lastnih kandi: datov. Samo taki kandidati bi lahko v skupnem državnem pred: stavništvu bili predvsem glasniki naših želja in potreb, predlagali ustrezne zakone in ukrepe, jih razlagali in zagovarjali. Nezav: zeti s prvenstveno ideološkimi in strankarskimi oziri, ki nujno u: smer ja jo in opredeljujejo delo: vanje pripadnikov velikih, vsedržavnih strank, bi takšni pred: stavniki morali biti pravi zastopa niki narodne manjjšine kot tak: šne.
To željo, oziroma misel, nare: kuje nujna in vsakdanja živi je: njska potreba. Vsaka narodna manjšina ima svoje posebne pr o: bleme in potrebe. In če so tu po> sebni problemi, potem je samo ob sebi umevno, da se bo zanje najučinkovitejše zavzemalo za: stopstvo, kateremu bo glavna os?. loga prav to delo, ne pa idejna ali strankarska borba. Tudi o splošnodržavnih problemih bi takšno zastopstvo lahko mnogo: krat izreklo svojo samostojno in zato tembolj zanimivo sodbo.
Na žalost pa je obstoječi vo: lilni zakon takšen, da se Sloven: cem v Italiji sploh ne izplača po: stavi jati lastnih kandidatnih list. Čeprav nas je v Italiji toliko, da bi imeli pravico do poslanca in senatorja, bi vsak naš poskus morebitne kandidature bil že od začetka obsojen na propast. Brezizglednih kandidatur pa ni? ma smisla postavljati, kajti poli: tika, ki naj bo pometna, se mora gibati v svetu realnosti. Vse drugo je nepotrebno in škodljivo zapravi jan je energij.
Tako na sedanjih parlament tamih volitvah ne bomo imeli slovenskih list. Razbiti na dve volilni okrožji, tržaško in videni: sko: goriško, slovenski glasovi nikjer ne zadoščajo, da bi zago: tovili izvolitev slovenskega kan: didata. Pač pa bodo na listah ne: katerih vsedržavnih in lokalnih strank kandidirale tudi osebe slovenske narodnosti. Vendar je to izhod v sili, bolj posledica lo: va za glasovi kot dejanskega za: nimanja in zavzemanja za slo: venske potrebe in pravice. Zato bodo na takih listah izvoljeni kandidati zastopali v prvi vrsti program stranke, ki jih je uvr: stila na svojo listo, ne pa speci: fičnih interesov slovenske narod: ne manjšine.
To je resnica, ki je ne smemo izgubiti izpred oči pri vsej pro: pagandi in obljubah, s katerimi nas bodo obilno obsipali.
Prav to pa nas, po drugi strani, obvezuje, da se ne pomirimo s stanjem, v kakršnega nas je spravil obstoječi volilni zakon. Kljub temu, da na teh političnih volitvah ne nastopamo samostoj: no, moramo vendarle postaviti svoj politični program. Ta naj ne vsebuje trenutnih in izpremem: bam podvrženih volilnih gesel, naj ne bo izhod za silo, tako kot so kandidature na listah neslo:
venskih strank, temveč naj bo v njem zapopaden smoter, za ka: terega se bomo trudili in borili vse dokler ga ne bomo dosegli.
Zahteva, za katere realizacijo bi se morali zavzeti vsi trezno misleči in zavedni Slovenci v Ita: liji obsega v glavnem sledeče:
Slovenci v Italiji moramo do: biti možnost, da imamo v Rimu svoje lastne zastopnike. To ni samo v našem interesu, temveč tudi v interesu italijanske demo: krači je in države. Država in osre: dnje narodno predstavništvo bo: sta imela samo korist, če bosta o tako delikatnih zadevah, kot so tiste, ki se tičejo obmejnih ma: njšin, obveščana neposredno od prizadetih, ne pa šele preko ne: ke druge ali tretje roke. S svojim konstruktivnim sodelovanjem pri reševanju splošnih državnih za: dev pa bi slovenski predstavniki tudi dokončno pobili očitek, ki ga pogosto slišimo z mnogih strani, češ, da smo v Italiji žive: či Slovenci razdiralen in nesigu: ren element.
A kako naj se to doseže?
V statut nastajajoče dežele Julijska Krajina:Furlanija mora biti vključeno določilo, da tvori vsa dežela, pri volitvah v senat, pošlansko zbornico in tudi de: želni svet, eno samo volilno o-krožje. Takšno določilo vsebuje n. pr. v svojem 47. členu že šta: tut avtonomne dežele Valle d Aosta.
Ker bo dežela Julijska Kraji: na:Furlanija obsegala vse kraje, v katerih živi slovenska narodna manjšina v Italiji, ne bodo naši glasovi razcepljeni na posamez: na volilna okrožja. Tako bomo lahko postavili in nato tudi iz: volili lastne kandidate.
S tem bi bila Slovencem dana realna možnost za lastno zastop: stvo v poslanski zbornici. Manj verjetno pa je, da bi brez po: sebnih določil dosegli to tudi v senatu. In tu je treba najti pot, če ne gre drugače, tudi s poseb: nim zakonom ustvariti pogoje, da se narodni manjšini zajamči pravica do besede tudi v gornjem domu. Če ima Valle d’Aosta za: jamčenega enega senatorja, kljub temu, da šteje samo 60.000 voliv: cev, bi približno enako število volivcev slovenske narodne ma:
njšine v Italiji pač tudi moralo dobiti podobno zagotovilo.
To je »volilni« politični pro: gram, če ga smemo tako imeno: vati, katerega si mimo in preko sedanjih volitev zastavljamo v taliji živeči Slovenci. Zanj se komo borili vse dokler ne bo u: goden.) nesporni pravici in poli: tič i koristnosti, na katerih te: meVi naša zahteva. Medtem bo: mo pa seveda spremljali volilno borbo, ki je v teku. V primer: nem trenutku bomo zavzeli sta: lišče, kakor nam ga bodo nare: kovale naše potrebe in obstoječe okoliščine.
Ob jugoslovanskih uolituah
Pravijo, da smo v Jugoslaviji imeli demokratične in svobodne volitve. In kaj so te volitve pokazale?
Od 11,328.085 vpisanih volivcev jih je na volitvah za. zvezni in republiške zbore glasovalo 10, 645.556 ali 94 odstotkov. Volilna udeležba je bila torej večja kot pri zadnjih političnih volitvah leta 1953, ko je volilna abstinenca znašala 11 odstotkov. Za uradne kandidate (drugih ni bilo) pa je glasovalo 10,296.239 volilcev, medtem ko je bilo neveljavnih, torej nasprotnih glasov, samo 349.317 ali ’3,3 odstotka. Leta 1953 je bilo, pri manjšem številu volilcev, 407.000 ali 4 odstotke nasprotnih glasov.
Režim je uspel v obeh smereh: zmanjšal je volilno abstinenco in znižal je število nasprotnih glasov. Vkljub temu, da se toliko govori o nezadovoljstvu v Jugoslaviji, da se reka beguncev, ki dnevno zapuščajo svojo domovino noče in noče
NOV SVETOVNI VELEMOJSTER
■i
zz
rnov
PARLAMENTARIZEM
[>W6ETn’{
YUSOSU*viA
M
Pri plebiscitarnem tekmovanju poklicnih diktatur v Titovi Jugoslaviji je Josip Broz potolkel vse svetovne rekorde XX. stoletja z 99,3 odstotkov glasov. Premagal ni samo Benita Mussolinija, Adolfa Hitlerja, Franca, Nasserja in celotno ekipo južno - in srednjeameriških diktatorskih šampionov, pač pa je potisnil v ozadje celo samega svetovnega velemojstra Jožeta Stalina in njegovega naslednika Nikito Hruščeva, da ne govorimo o poklicnih diktatorjih sovjetskega kolonialnega carstva v Evropi in Aziji. Do popolnosti mu manjka samo 0,7 odstot.
Dogodki — po svet
-J
»SLOWENEN HERAUS!« S tem krikom st.a, 14. im, dva nemškutarska šovinista, v Nonči vesi na Koroškem, napadla brez-brambne žene in deco, ki se je zbrala, da bi poslušala predavanje s skioptičnimi slikami o božji poti v Lurdu.
Predavanje je bilo napovedano v okviru škofijske vzgojne organizacije »Katho-lisches Bildungsuierk« in imel bi ga slovenski duhovnik. Toda tudi ta skromna prireditev ni bila po volji nemškutarjem, ki so zbrali v neki drugi gostilni, da bi proslavili svojo zmago nad Slovenci, katero so dosegli pri nedavnih občinskih volitvah. Dva posebno vroča nestrpneža sta vdrla v dvorano in z vpitjem zahtevala naj se Slovenci razidejo ter naj predavanja ne bo. Nekega 47-letnega moža, ki ju je skušal pomiriti, sta pobila na tla in ga pretepla do nezavesti. Pri tem sta mu izbila vse prednje zobe. Enako surovo sta obdelala in osuvala ženske. Kot podivjana sta mlatila okrog sebe, okoriščajoč se z okoliščino, da ni bilo drugih mož, ki bi se jima sicer zoperstavili. Medtem je 40 prisotnih otrok prestrašeno vreščalo in kričalo.
Sele čez dober čas sta prišla dva orožnika, ki sta zalotila pretepača pri njunem opravilu, vsa oškropljena s krvjo. Vkljub temu pa ju nista aretirala temveč sta ju pustila, da sta odšla na slavje nemšku-tarske volilne zmage, kjer so ju somišljeniki sprejeli z odobravajočim vpitjem.
»Koroška kronika«, ki poroča o tem dogodku, ugotavlja da je to »podoba položaja na Koroškem v letu demokracije
1958, trinajst let potem; ko pravijo, da je bil dokončno zrušen teror nacizma.«
Ss'* *
TAJNIK OZN HAMMARSKJOELD se je
mudil štiri dni v Moskvi, odkler je odpotoval 28. tm. Hammarskjoeldovem o-biskn pripisujejo velik pomen. S sovjetskimi prvaki je razpravljal o raznih problemih, ki so zdaj na dnevnem redu v Organizaciji združenih narodov, posebno o razorožitveni konferenci in o položaju na Bližnjem Vzhodu. Na tiskovni konferenci je izjavil, da je naklonjen razgovorom na najvišji ravni, vendar pod pogojem, da bodo povezani z OZN.
#	* *
ZAHODNA NEMČIJA je sklenila, da bo njena vojska oborožena z atomskim orožjem. Po dolgi in ostri debati v poslanski zbornici se je 274 poslancev izreklo za atomsko oborožitev, 165 proti, 26 pa se jih vzdržalo. Zagovorniki atomske oborožitve pravijo, da se da mir zagotoviti samo s skupnim naporom in tesnim sodelovanjem svobodnega sveta, vse dokler se komunisti ne bodo odrekli svojim revolucionarnim stremljenjem.
*	# *
TRI PROTI DVA je trenutno stanje satelitske tekme med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. 26. marca so namreč Amerikanci z raketo Jupire C, ki jo je pripravil von Braun, uspešno spravili v vsemirje svoj tretji satelit. Najnovejši satelit ima dva radijska oddajnika in naprave za merjenje kozmičnih žarkov. Njegova posebnost je, da registrira vse podatke na magnetofonski trak. Oddaja jih samo ko leti nad ameriškimi radijskimi postajami, ki sprejemajo njegove signale.
Ker je satelit zašel s svoje prvotno določene poti predvidevajo, da bo krožil
le malo časa, morda samo nekaj dni. Istočasno poročajo, da se je Sovjetom baje ponesrečil že njihov tretji poskus, da bi poslali raketo na luno. Seveda Sovjeti o tem spretno molčijo.
* is *
KOMUNISTI SO UGRABILI dr. Aurela Deceia, voditelja organizacije »Svobodna Romunija« v Turčiji. Dr. Aurel Decei je pred tremi meseci odpotoval iz Turčije na predavateljsko turnejo po Švici, kamor pa do danes še ni prispel. Za njim je enostavno izginila vsaka sled. Dr. Aurel Decei je bil romunskim komunistom trn v peti. Zato upravičeno domnevajo, d so ga njihovi agentje med potjo ugrabili ali ubili.
Izginuli vodja romunske emigracije v Turčiji je bil ob koncu druge svetovne vojne kulturni ataše svoje države v Turčiji. Ko je pa v njegovi domovini zmagal komunizem se je odpovedal službi na poslaništvu ter je nastopil pot političnega begunca. Turška vlada mu je dovolila politično zavetišče. Dr. Aurel Decei je posvetil vse svoje sile protikomunistični borbi in zbiranju svobodoljubnih romunskih razumnikov.
* * *
ČISTKE V SIRIJI baje niso omejene nato, da Nasser ni vključil v novo vlado Združene arabske republike izrazitih pristašev filosovjetske politike. Ni jih v osrednji vladi, niti v egiptovski in siriski po-1-raiinskt vladi. Prav tako je, obenem z drugimi političnimi strankami, razpustil tudi sirsko komunistično stranko. Tajnik sirske KP, ki je dobro fedel kaj se pripravlja, je pred tem že odpotoval v Moskvo. Z njim je zapustila Sirijo tudi njegova družina.
Po prvih medenih tednih združitve začenjajo torej Sirijci zdaj čutiti neprijetni pritisk Nasserjevega škornja.
ustaviti, da nam to potrjujejo dnevni stiki z obiskovalci z druge strani meje, so kandidati Titove komunistične partije zmagali na vsej črti. »Kaj hočete še več?« pravijo titovci, »Ali to ne dokazuje kako so vse nam sovražne in nasprotne trditve zlagane?«
Videz je torej rešen. Toda samo videz in prav nič več. Ugodeno je uradnim statistikam in režimskim zahtevam, prizadeti državljani in ves zunanji svet pa prav dobro ve kako je. Preblizu smo še nedavni preteklosti, da se bi spominjali kako sta podobne plebiscitarne volitve organizirala Hitler in Mussolini. Mahinacije tega drugega smo živo občutili celo na lastni koži. Zato v naprej pripravljenim rezultatom nihče več ne naseda.
Demokracija se mora izražati sama po sebi, ne da bi jo bilo treba dokazovati. Ce gremo « tega stališča moramo ugotoviti, da je bilo zelo značilno, da so: mnogi kandidati za zvezni ali republiške zbore v volilni kampaniji porabili dober del svojega časa, da so volilcem dokazovali kako sta jugoslovanski režim in volilni red demokratična, medtem ko se tem, kar je samo ob sebi razumljivo, v zares demokratičnih državah sploh ne govori. V jugoslovanskem totalitarističnem režimu, ki se samo skuša skriti za zlagalno demokratično fasado, je pa n. pr. sam organizator in šef zloglasne OZNE, sedanji podpredsednik Izvršnega sveta Aleksander Rankovič, posvetil eno celo časopisno stran svojega govora jalovemu dokazovanju tega česar v Titovi Jugoslaviji ni. Boljšega branitelja in predstavitelja titovske demokracije si pač ni bilo želeti!
Res je, da so si jugoslovanski volivci na zborovanjih lahko postavljali lastne kandidate, vendar po postopku, ki je takšen, da so lahko obveljali samo predlogi, ki so prišli iz komunističnih organizacij in so imeli partijski blagoslov. Ce bi ne bilo tako ne bi imeli za 301 poslansko mesto v zveznem zboru samo 307 kandidatov in volivec ne bi bil prisiljen glasovati za tistega edinega kandidata, ki mu je bil predložen. Izbiro je imel samo v šestih volilnih okrajih in zgovorno je,' da so lžvr adnrgtt! kandidati v vseh teh šestih okrajih sorazmerno veliko glasov, povprečno 30-40 odstotkov, v enem okraju, v Drvarju, pa je tak »drugi« kandidat celo zmagal. Režim je torej dobro vedel zakaj je vztrajal pri enem samem kandidatu na okraj.
V	kolikor volivec ni glasoval za predlaganega kandidata, ki ga je v 301 primeru postavila partija, pa je kvečjemu tvegal da bo njegova glasovnica proglašena aa neveljavno. Sedanji jugoslovanski režim namreč sploh ne pozna nasprotnih glasov. Teh enostavno ni. So samo »veljav ni« in »neveljavni« glasovi. V tem so posekali celo Mussolinija, ki je vsaj formalno dovolil, da se je lahko napisalo »si« ali »no«.
Vklub temu, da volilna tajnost ni bila dobro zavarovana, saj so ponekod odpravili kabine, v katerih bi volivec izpolnil svojo volilnico, drugod pa so jih nadomestili z navadnim zastorom ali zaslonom, so takšni protestni glasovi ponekod znašali tudi nad 10 odstotkov oddanih glasov. In če pogledamo objavljene statistike potem vidimo, da takih visokih odstotkov »neveljavnih« glasov ne smemo pripisovati morebitni zaostalosti prebivalstva volilnih okrajev, katero ne bi znalo izpolnjevati glasovnic. Največ okrajev z visokim odstotkom »neveljavnih« glasov imamo namreč prav v severnih, torej najnaprednejših predelih države. Ce vzamemo republike kot celote je glede tega na prvem mestu Slovenija, kjer je v skupnem povprečju 6,6 odstotkov »neveljavnih« glasov. To, da so si tokrat najbolj odkrito upali pokazati svoje nezadovoljstvo z režimom, pa čeprav so že v naprej vedeli, da bo brez haska, služi Slovencem v čast.
Sicer pa je kontrola glasovnic in štetje glasov pri jugoslovanskih volitvah poglavje zase. Vse delo nadzorujejo in izvršujejo sami prizadeti pripadniki režimske stranke. Zato ni nobene kontrole in delajo kar hočejo. Ali ni n. pr. naravnost sumljivo, da je prav za Broza-Tita, v njegovem volilnem okraju, glasovalo kar 99,3 odstotka volivcev. Očitno je, da mu je hotela^ volilna komisija napraviti poseben poklon. Podobico je bilo s kandidaturo Mihe Marinka v Sloveniji. Potegoval se je za mesto republiškega poslanca v istih Trbovljah, kjer ga delavci pri nedavni stavki sploh videti niso hoteli. In glej! Tudi on je dobil nad 99 odstotkov glasov istih delavcev, ki ga prav gotovo vse prej kot ljubijo. Nasprotno pa kažejo sorazmerno visoke odstotke neveljavnih glasov posebno volilni okraji, v katerih so kandidirali veljaki, ki ne izhajajo iz predvojne KP, temveč iz vrst nekdanjih krščanskih socialcev in Pre-porodovcev.
Ob takih okoliščinah nihče ne more ovreči upravičenosti suma da so uradni rezultati zadnjih jugoslovanskih volitev; v precejšnji meri umetno oblikovani.
VE ST I z GORIŠKEGA
Vzpodbuden govor Tambronija
Seja občinskega sveta
V	svojem volilnem govoru je minister notranjih zadev g. Tambroni podčrtal v nedeljo 23. marca v Gorici prisotnost jezikovne manjšine na tem področju državne meje in dejal, da sme ta manjšina gledati z zaupanjem v bodočnost, ker država ščiti vse jezikovne manjšine. S posebnim poudarkom je še dejal, da ima večina, to je italijanska jezikovna večina na Goriškem ne le možnost posluževati se pravic, ampak tudi in predvsem moralno obveznost izpolnjevati dolžnosti.
Minister Tambroni je manjšine, to je. seveda slovensko jezikovno manjšino, imenoval v svojem govoru nekajkrat in sicer treznih in premišljenih besed ter v duhu možatega priznanja, da je manjšina tu in da mora biti enakopravna.
Značilno pa je dejstvo, da niso krajevni italijanski listi tega dela ministrovega govora prav nič, ali skoro nič objavili. Tako »Gazzettino«, ki o stvari ne črhne niti besedice, in »Piccolo«, ki se omejuje na sledečo vrstico: »Manjšine mi spoštujemo z dejanji, ne z besedami«. »Messaggero Veneto« pa je poročal, da je minister dejal, naj manjšina zaupa, ker da država, ščiti vse manjšine.
Naj omenimo še, da je minister notranjih zadev prišel na manjšino, potem ko je vzpodbudil Goričane, naj gledajo z zaupanjem na stalnost obstoječe državne meje.
Slovenci seveda ne vzamemo ministrovih besed kot zagotovilo^ da nam bo vlada nudila tisto zaščito, ki ji jo ustava zapoveduje dati nam, te besede pa postavljamo v zvezo s tem, kar se na Goriškem dogaja. V prvi vrsti z izključitvijo poslanca Baresi-ja iz liste demokrščanskih kandidatov za poslansko zbornico iz razloga, da goji preveč nacionalistične težnje. Tako poroča milanski »Corriere d,infoma-zioni« od ponedeljka 24. marca.
Proti komu, če ne proti slovenski manjšini utegne biti Baresijev »nacionalizem« na tem področju naperjen?
Ali pa je ta nacionalizem poslanec Ba-resi gojil zaradi državnih meja?
Krajevno združenje bivših bojevnikov in samo vodstvo Krščanske demokracije sta trditev lista »II Corriere dTnforma-zioni« pobijali. Obstoja pa mnenje, da je dp izključitve Baresija prišlo res zaradi njegovih »nacionalističnih« teženj..
Ministrove besede o manjšini postavljamo namreč v zvezo tudi z njegovo zagotovijo, da so državne meje na delikatnem področju ustaljene (stabili), kar seveda premnogim nacionalistom in šovinistom ne gre po volji, njim ki zahtevajo revizijo teh meja in, torej, zopetno gospodarstvo nad vsemi Primorskimi Slovenci.
Morda se letos začne na Goriškem novo bolj strpljivo obdobje v odnosih do slovenske manjšine. Da bi se v tem oziru res nekaj takega tudi zgodilo, in da bi nas ministrove besede zopet ne varale!
Krščanska demokracija mora biti stranka sprave in miroljubnega strpljivega sožitja med vsemi državljani, zlasti med onimi italijanskega in slovenskega jezika.
Ona ima vzvišeno nalogo pomirjevanja duhov in krščanske sprave med ljudmi dobre volje, ne glede na jezikovno pripadnost, saj proglaša tretji člen ustave
SETEV DETELJE: Splošna navada je, da se seje deteljo med pšenico. Ta ni priporočljiva, ker gosto rastoča pšenica zaduši nežna deteljina stebla in tako bo dete-ljišče le slabo poraščeno in seveda bo temu primeren tudi pridelek pičel. Ako hočemo imeti dobro razraščeno deteljiš-če, bomo deteljo sejali skupaj z ovsem kot samostojno kulturo. V ta namen najprej na njivi poderemo morebitne lehe, nato raztrosimo počez po 30 do 40 stotov hlevskega gnoja na 1000 kvad. metrov. Zatem razorjemo njivo. Se bolje je, če smo gnoj podorali v jeseni ali tekom zime. Poleg gnoja pa natrosimo še po 30-40 kg. superfosfata na 1000 kvad. metrov. Ce pa je bila njiva pognojena s hlevskim gnojem lansko leto, jo bomo sedaj preorali in nato pognojili z 40-50 kg. superfosfata 20-25 kg. amonjaka in 20 kg. kalijeve soli na 1000 kvad. metrov. Nato njivo dobro pobranamo. Na tako pripravljeno njivo bomo ob ugodnem vremenu posejali oves in deteljo in sicer najprej oves in nato deteljo. Najprej posejemo 5 do 6 kg. ovsa na 1000 kvad. metrov in nato posejemo deteljo 3-3,5 kg. na 1000 kvad. metrov površine. Ko smo posejali oves, ga dobro zabranamo in posejemo deteljo, katero tudi zabranamo. Seme detelje mora biti čisto t. j. ne sme vsebovati semena predenice. Zato je najbolje, da seme kupimo v kmetijskem kon-sorciju ali pri kakem vestnem trgovcu, kjer jamčijo za čistost semena. V zemlji so tudi razni škodljivci, ki spodjedajo seme; zato je prav, da zemljo med oranjem razkužimo z enim od sredstev, ki so v prodaji, kakor n. pr. ALDRIN, GEOEPTACLORO, itd. Ta sredstva pa tudi lahko pomešamo med umetna gnojila ko jih trosimo. Ne smemo jih pa mešati z gnojili, ki vsebujejo apno, kakor so: apneni dušik, Tomaževa žlindra in apne-
vse državljane za popolnoma enakopravne ne glede na jezik, ki ga govorijo.
Minister Tambroni je v ostalem slovesno obljubil, in pri tem zastavil svojo ministrsko besedo, da bo vlada vedno skrbela za gospodarsko pomoč Goriški provinci. Politika demokrščanske vlade pa, da stremi za tem, da se nemudoma izvede tudi deželna' avtonomija.
S	klenimi besedami je govornik prikazal še vedno obstoječo nevarnost komunizma v državi in pozval volivce, naj
v	tem oziru stoje budno na pozorišču in naj na prihodnjih volitvah storijo svojo človečansko in državljansko dolžnost, da tako nevarnost zajezijo in odpravijo. Polemiziral je še v pogledu drugih strank, jasno in odločno nasproti skrajnežem, zmerno, in trezno nasproti zmernežem.
Tambronijev govor je bil kot uvod v volilno propagando pameten, strogo rea-lističem in vzpodbuden. Zaupanje je govornik vlil vsemu prebivalstvu province, tako enega in drugega jezika, zlasti delavskemu sloju, kateremu je zagotovil delo in kruh s tako prisrčnimi besedami, kot da bi govoril brat bratu, ali oče svojim otrokom.
VESTI IZ ŠTEVERJANA
V	nedeljo 23. marca so naši kmetovalci volili nov odbor Kmečke bolniške blagajne. Za predsednika so izvolili g. Cirila Klanjščeka, za podpredsednika pa g. Antona Klanjščeka. Tajnik ostane še naprej marljivi g. Ciril Terpin.
*	* *
Od leta 1947 sem čitamo »Demokracijo«, ki nas uči človečanskih, demokra-
Državnozborske volitve so že razpisane in naši ljudje se pomenkujejo, ali in kako na njih nastopiti.
Ljudem se v neki meri borba dopade, zato je povsem razumljivo, da bi naš slovenski človek nerad stal ob strani ter dejanski posegel v borbo za svoje koristi in povedal svojo besedo ter volil in izvolil svojega poslanca, ali senatorja.
Slovenci v Italiji pa smo rastreseni po treh provincah in ideološko močno ločeni. Enim, kot na primer levičarjem, ni toliko za ohranitev narodne zavednosti in spoštovanje lastnega materinega jezika, kolikor za strankarsko politiko v stremljenju za prevzem državne oblasti in vladanja z diktaturo. Zato so se taki elementi kratko in malo borbi za nacionalne koristi odpovedali in raje stopili v vrste Nennijevih socialistov odnosno To-gliattijevih komunistov. Ti dve stranki pa sta si v marsičem sorodni in Nenni se do danes za nobeno ceno noče od komunistov odtrgati in hoditi svojo socialistično točno demokratično p >t. Tako kandidirata na listi Nennijevih socialistov znani titovski prvak, učitelj Viljem Nanut, na listi komunistov pa 33 letni kmetovalec Franc Komic iz Steverjana, bivši občinski svetovalec.
Izbira teh kandidatov, od katerih nas
ni nitrat. Razkužila rabimo 3-4 kg. na t.OOO kvad. metrov. Ko bo oves pričel cveteti, ga bomo pokosili in nam da zelo dobro krmo. Potem ko pokosimo oves natrosimo 5-6 kg. apnenega nitrata na 1000 kvad. metrov, da se mlade rastline detelje okrepijo in nam bodo pozneje dale še tri košnje. Ako hočemo, da bo vsakokratna košnja obilna in dobra,moramo tudi po vsaki košnji pognojiti s 5-
6	kg. apnenega nitrata na 1000 kvad. metrov. Deteljnih semen imamo več vrst, glavne so: Nemška ali večna detelja (medica); uspeva zelo dobro v dobri, srednje težki zemlji in traja tudi do 8 let če jo vsako leto dobro gnojimo. Ce pa jo sejemo v vlažno zemljo, bo trajala največ dve do tri leta, ker pričnejo gniti korenine. V dobri zemlji in s primerno gno-jitvijo nam da lahko tudi pet bogatih košenj.
Potem imamo rumeno deteljo (gial-luzzo); daje tri košnje in je glede zemlje skromnejša. Nadalje imamo creno deteljo (trifoglio). Ta traja dve leti in glede zemlje ni izbirčna.
*	* *
KRMLJENJE ŽIVINE: Marsikateri živinorejec je bil tako nepreviden, da je med zimo krnil živino z najboljšo krmo in mu je sedaj na pomlad ostala le slabša krma. Moralo bi seveda biti prav obratno, ker v zimskem času živina več ali manj počiva, medtem ko bo sedaj na pomlad morala z nami na polju težko delati. V teh slučajih bo vesten kmetovalec krmo zrezal s slamoreznico in pri tem mešal seno, slamo in koruzna stebla. To zrezano krmo stlačimo v kako kad in ji dodamo nekoliko močnih krmil kot n. pr. »panello Sole«, zmes »Electa«, otrobe, koruzno moko itd. Rezanico poškropimo s toplo, nekoliko slano vodo, kateri smo dodali nekoliko melase.
tičnih resnic in zagovarja naše potrebe in koristi, tako v narodnem in jezikovnem, kakor tudi v splošnem gospodarskem oziru.
Tudi o traktorjih je »Demokracija« pisala, da so kmetu potrebni in koristni. Sploh je »Demokracija« naš priljubljeni list: Se posebno nas veseli dejstvo, da sta ona in »Katoliški glas« lista, ki složno, vsak na svojem področju, pišeta v imenu demokratičnih in vernih zamejskih Slovencev, saj jih tudi v vsakem oziru predstavljata in učita pametno in pošteno vsega dobrega in koristnega.
Ce beremo Novi list od 21. marca ostanemo kar začudeni nad trditvijo, da nam je le on svetoval traktorje in nas v tem oziru učil. Prišel je na dan nekam pozno kot polžek, pa bi rad zlezel na najvišjo točko Steverjana!
Smeli trditvi Novega lista seveda nihče ne verjame.
*	* *
TAKE SOLE IMAJO DRUGOD
Pri nas na meji postavljajo prekrasne šolske stavbe najmodernejšega sloga, ki stanejo desetine in desetine milijonov lir iz državnega sklada. Sola v Strašicah stane kakih 60 milijonov. Te dni pa je neki italijanski list priobčil sliko šolske učilnice iz kraja Monasterolo Casotto v Pijemontu.
Slika kaže učence, ki s koli podpirajo razpadajoče stene in strop svoje učilnice.
Monasterolo Casotto nima časti biti na državni meji in igrati važno politično in nacionalno obrambno poslanstvo. So pa tudi njegovi prebivalci italijanski državljani in vlada bi morala skrbeti tudi zanje.
seveda loči globok ideološki prepad, ni ravno posrečena. Učitelj Nanut je res bil skozi štiri leta goriški provincialni svetovalec, toda v tem dolgem času ni nikoli odprl ust. Kako naj potem utegne nastopati pa v poslanski zbornici? Kmetovalec Komic je izbran, kot se vidi, le zaradi pridobitve glasov, kajti očitno nima, kljub vsem morebitnipi vrlinam, možnosti samostojnih nastopov, in’ bo* pač moral slediti ukazom in navodilom partije.
To povemo za slučaj njiju izvolitev, kar pa je precej drzno že samo misliti, ko imamo Slovenci le bridke izkušnje iz preteklosti. Saj so italijanski levičarski volivci vselej slovenske kandidate prezrli in preferenčni glas oddali samo kandidatom svoje narodnosti. Slovenskih volivcev, levičarjev, pa je kljub vsemu le premalo, da bi utegnili s preferenčnimi glasovi prekositi italijanske.
Od Trbiža do Milj živi dobrih 80 do 85 tisoč Slovencev. Ce bi bili vsi v enem volilnem okrožju, medsebojno sporazum-ljeni in disciplinirani, bi si svojega poslanca lahko izvolili, tazmere so žal povsem drugačne in trenutno ni zaželenih možnosti.
Lahko pa bi vlada pri dobri volji uredila tako, da bi tudi Slovenci volili svojega zastopnika, kakor ga volijo Francozi
v	Dolini Aosti.
- Zaenkrat torej Slovenci take možnosti nimamo in bomo ravnali po svoji pameti in vesti v upanju, da nam bodo tudi vodstva naših organizacij primerno svetovala, saj so jim koristi naše skup-sti vedno pri srcu in pred očmi.
Volivec
Zopet kazenska ovadba proti duhovniku
Dvanajst ljudi iz kraja Roccastrada v Toskani je v torek 25. marca vložilo kazensko ovadbo proti svojemu župniku Blažu Bailo zaradi obrekovanja potom tiska, ker da je izstavil dve pismeni obja-
vi	poti, ki jo bo prehodil za blagoslovitev hišnih domov. Pri tem pa je zapisal, da od blagoslova hiš odpadejo vsi tisti, ki živijo v konkubinatu, to je tisti, ki niso sklenili cerkvene poroke, ker da se ti smatrajo kot javni grešniki in živijo v pohujšljivem konkubinatu.
Prizadeti navajajo v ovadbi, da gre za obrekovanje tudi, če jih duhovnik ni v objavi izrečno imenoval, ker jih sovaščani dobro poznajo in so jih v resnici dejanski tudi spoznali in istovetili z o-menjenimi »konkubinci«, »grešniki« in »pohujšljivci«.
Tako se obeta zopet nov hrupen proces, kajti po zakonu o tisku od leta 1948 pride zadeva pred okrožno kazensko sodišče, prav tako, kakor v primeru še ne pomirjene zadeve s škofom iz Prata.
Zgodba o titovskih darovih iz leta 1951
Goriški Slovenci se še dobro spominjamo, kako so mnogim slovenskim družinam na Goriškem, sorodnikom padlih ali pohabljenih partizanskih borcev, nakazovali iz Titovine denarne zneske. Pravili so, da gre za velikodušno priznanje titovskih oblasti. To »nesebično« naka zovanje je trajalo dokler je trajal takratni volilni vrvež in je nato utihnilo.
Zdaj pa se dogaja, da zahteva rimsko zakladno ministrstvo povračilo tistih zneskov, ali pa jih prizadetim odtrguje
Po večkratnih sestankih predstavnikov raznih skupin zastopanih v občinskem svetu, nato pa še po treh sejah občinskega sveta je končno ta, v sredo 26. marca zaključil razpravo in odobril stalež gori-ških občinskih nameščencev.
Stalež je prav za prav bil sprejet le z glasovi demokrščanskih svetovalcev in občinskega odbora, ker so se slovenski svetovalci in misovci glasovanja vzdržali, vsi levičarji ter monarhisti dr. Pe-droni in liberalec grof Attems so glasovali proti.
Stališče slovenskih svetovalcev je že na sedmih sestankih predstavnikov skupin, na prvi seji sveta in še posebno na torkovi 26. marca pojasnil dr. Sfiligoj, ki je vztrajal na dejstvu, da je predvidnega preveč uradništva za naše ne ravno rožnate finance. Zato je predlagal, naj se število uradnikov skrči za trinajst mest. Ker pa mu je odbornik g. Peternel zagotavljal, da če se v bodoče izkaže, da ne bo zadostnih denarnih sredstev, bodo uradnike stavili na razpoloženje, je dr. Sfiligoj zahteval in prejel pojasnilo glede možnosti in upravičenosti takega ravnanja. To možnost občinski pravilnik v resnici izrecno predvideva. Tedaj je dr. Sfiligoj, v zvezi s tem priporočal odboru, naj ne namešča uradnikov, če niso ravno potrebni, toda v tem slučaju, je odbornik povedal, mora občina plačevati prispevke socialnega zavarovanja točno po številu nameščencev kot jih stalež predvideva, tudi če niso mesta dejanski zasedena.
Z dr. Sfiligojem sta se strinjala, kar se denarne zaskrbljenosti tiče, tudi monarhistični in liberalni svetovalec. Za predlog, naj se število uradništva načelno
od pokojnine, ki jo prizadeti morda uživajo.
Zgodilo se je namreč, da so titovske jugoslovanske oblasti sporočile rimskemu pristojnemu ministrstvu vse zneske, ki so jih bile takrat »velikodušno« nakazale kot priznanje za zasluge, trpljenje in drugo.
Tako so še enkrat ljudi za nos potegnili", saj so se frontaši leta 1951 s tistimi nakazili ponašali in bahali, da je bilo kaj!
Zaupniki Titove policije med begunci
Policija je prijela štiri zaupnike Titove jugoslovanske policije, ki so se pomešali med begunce in jih poročali družinske podatke beguncev. Cetvorica je operirala zlasti v begunskem taborišču v Vidmu. Prijeti in ovajeni sodišču zaradi vohunstva so: Bruno Sergo iz Pazina, Ivan Andrejčič, Ivan Fabijan in Jožko Valenčič.
Velja torej trditev oblasti, da so med resničnimi in pravimi begunci tudi Tito-
vi	komunistični agenti, ki zalezujejo uboge trpine še tostran meje, da potem policija preganja sorodnike beguncev v Jugoslaviji.
ameriška delegacija v dolini Nadiže
Iz »Matajurja« št. 4. leto IX od 1. - 15. t. m. ponatiskujemo sledeče pomembne vrste:
»Ameriška delegacija je zagotovila, de bo še naprej pomagala otroškim vrteom. Pru je, de takud skrbijo za naše otroke, škoda pa je, da ne vjedo kakud nekatje-re učiteljice mačehovsko ravnajo z malimi otroci, če se par igranju med sabo pogouarjajo u domačem jeziku. Ce bi ameriška delegacija mogla pomati tudi u tjem pogledu, bi napravila še venče dobro djelo/«
Volitve v odbore Kmečkih bolniških blagajn
V preteklih tednih so se po vsej državi vršile volitve za obnovitev odborov Kmečkih bolniških blagajn. Tudi tokrat je boj potekal med demokratičnimi in levičarskimi (zlasti komunističnimi) volilnimi listami. Zmagale so v ogromni meri demokratične liste, a komunistične so odnesle večino v neznatnem številu občin. Na Goriškem so na primer levičarji zmagali samo v Gradišču, povsod drugod so zmagale demokratične liste.
V Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu so kmetovalci glasovali samo na eni kandidatni listi, ker si levičarji niso upali postaviti svoje lastne, in so bili prisiljeni dogovoriti se za eno samo.
Komunistična »Soča« od 22. marca pa sama sebe tolaži s sledečim protislovnim modrovanjem po porazu, ki so ga levičarji doživeli. Takole piše: »Dejstvo je torej, da odslej bonomijanci v občinskih odborih kmečkih blagajn ne bodo več imeli izključni monopol in bodo morali upoštevati zdravo kritiko opozicije, kar upamo, da se bo poznalo tudi pri novem pokrajinskem odboru, ki ga bodo občinski predsedniki volili.«
»Zdrava kritika opozicije«, to je levičarjev, utegne biti, trdimo mi, le rovarjenje proti koristim kmetovalcev iz golih komunističnih strankarskih in političnih špekulacij.
zniža, da se občina primerno razbremeni denarnih težav, so glasovali samo slovenski svetovalci ter monarhistični in liberalni, medtem ko so se štirje socialni demokrati glasovanja vzdržali. Zato je dr. Sfiligoj napovedal, da se bo glasovanja za sprejem novega staleža vzdržal, ne iz protesta, ampak iz previdnosti, ker še vedno misli, da bo stal občino preveč denarja. Ce pa se v bodoče izkaže, da h° treba izglasovati nova večja denarna sredstva v zvezi s tem staležem, je dr. Sfiligoj podčrtal, da bo takrat pač glasoval proti takim izdatkom.
Slovenščina v državnem uradnem listu
Rimska »Gazzetta Ufficiale« od 14. marca je prinesla tudi v slovenščini obširni jugoslovansko- italijanski sporazum o dobavi vode Gorici z Mrzljeka. Običaj velja, da se zlasti po prvi svetovni vojni mednarodni dogovori sklepajo ne več v francoščini, ampak v jeziku pogodbenikov. Odtod gori omenjena objava tudi slovenskega besedila pogodbe. Dogodek je našo javnost prijetno presenetil. S tem pa ni še rečeno, da vlada in sploh oblasti priznavajo slovenščino kot veljavni jezik slovenske manjšine v Italiji, saj se še vedno dogaja, da prav ministrstvo vrača prizadetim slovenskim strankam vloge z zahtevo, da se prevedejo v italijanščino. Te vloge so stranke pod zavezniško vojaško upravo predložile v slovenščini.
Vsekakor je bil Uradni list primoran objaviti vsaj omenjeno pogodbo za vodo v našem jeziku.
Okrožnica prosvetnega ministrstva
V	neki svoji okrožnici šolskim skrbništvom opozarja prosvetno ministrstvo na dolžnost, ki jo imajo profesorji in učitelji, da je redujejo po vsej lestvici, od ničle do desetice. Običajno pa gre redo-vanje le do osmice in do kake redke devetice.
Profesorji in učitelji, pravi okrožnica, imajo tudi običaj ločiti dijake in učence razreda v skupino pozitivnih in negativnih, kar ne odgovarja vzgojnemu pravilu in ima za posledico upad dobre volje in želje po napredku pri članih druge skupine, do katere kažejo profesorji in učitelji, ki tako ravnajo, nezaupanje in si o njej ustvarjajo krivičen predsodek.
Nadalje opozarja ministrska okrožnica na nepravilnost ravnanja z dijaki in u-čenci zamudniki, ki so izključeni od pouka ves dan, če zamudijo le prvo uro. Naslednje ure jih je torej treba prepustiti k pouku.
Gornja okrožnica je bila potrebna in upati je, da jo bodo v šolah tudi spoštovali, kajti nedostatki, ki jih navaja, se v resnici ponekod dogajajo.
Dijaki in učenci pa naj se potrudijo, da dobro oceno dejanski res zaslužijo in da pouka nikoli ne zamujajo!
Cestne nesreče v letu 1957
Centralni statistični urad je ugotovil, da je bilo v preteklem letu 1957 nič manj kot 6855 smrtnih primerov zaradi cestnih nesreč v Italiji, ranjenih pa kar 145.133 oseb.
Vsega skupaj je bilo istega leta 185.413 prometnih cestnih nezgod, proti 167.574 v prejšnjem letu 1956.
Največ nezgod se je leta 1957 pripetilo v Rimu, to je 30.867 z 283 smrtnimi slučaji in 20.478 ranjenimi osebami, medtem ko je bilo v Milanu 23.373 nezgod, 128 smrtnih slučajev in 12.499 ranjenih oseb.
UTRIPI
Velikonočna literarna priloga Slovenske prosvetne matice iz Trsta, ki smo jo predpretekli teden prejeli • »Demokracijo«, nas je prijetno razveselila. Se bolj bi nas veselilo, če bi se UTRIPI pojavili večkrat, recimo vsak drugi mesec, ali pa vsaij vsak tretji. Kazalo bi sprejemati tudi daljše prispevke k natečaju in po možnosti nuditi tudi višje nagrade. Mladino, ki kaže talent, je treba na vsak način vzpodbujati, jo pravilno ceniti in ji izkazovati zadoščenje javne zahvale in pohvale. Zakaj priobčevati samo krstna imena? Korajžno na dan tudi s priimkom in bivališčem, da bomo Slovenci vedeli, kje so naši upi doma.
Goričan
Namestitve učiteljev za leto 1958/59
Gorški šolski skrbnik sporoča, da je izšel ministrski ukaz z navodili za namestitve začasnih učiteljev in suplentov na osnovnih šolah za prihodnje šolsko leto 1958-59. Ministrski ukaz je prizadetim na ogled v uradu šolskega skrbništva in v uradnih didaktičnih ravnateljev.
Rok za vlaganje prošenj za namestitev je do 30. aprila.
Sovodenfska pošta
Kakor znamo zahtevamo Sovodenjci svoj poštni urad, da nam ne bo treba hoditi na pošto v Gorico, ali daleč drugam. Prostor za tak urad se že pripravlja in tudi poštni nadzornik iz Vidma si ga je že ogledal in izjavil, da odgovarja namenu. Tako upamo, da ho prošnja za otvoritev pošte v doglednem času u-godno rešena.
GOSPODARSTVO
Volitve in Slovenci v Italiji
Nemški povojni gospodarski čudež
O gornjem, predmetu je predaval 26. februarja pod okriljem SPM, dr. Josip Agneletto. Z ozirom na aktualnost snovi priobčujemo nekaj glavnih misli iz tega predavanja.
Predavatelj je uvodoma omenil razne gospodarske ustroje, preko katerih sta se razvila v polovici XIX. stoletja dva ostro si nasprotujoča gospodarska sistema: gospodarski individualizem tudi gospodarski liberalizem imenovam, ki se je naslanjal na absolutni zasebni lastnini, zasebni pobudi in svobodnem gospodarstvu. Na nasprotni strani se je dvigal, ali samo v teoriji, totalitarni kolektivizem ali komunizem, (Marks, Engels), ki je zahteval odpravo zasebne lastnine in pobude. V sedemdesetih letih pr. st. je pričela država posegati v gospodarsko življenje z zakoni proti oderuštvu, proti delu otrok in žena v tvornicah in pozneje s prvimi socialnimi predpisi.
Evolucija kapitalizma
Gospodarski individualizem, ki so ga marksisti netočno označevali za »kapitalizem«, je z evolucijo v zadnjih 100 letih spremenil svoj prvotni totalitarni značaj ter se je prilagodil novemu tehničnemu razvoju in socialnemu napredku. Tako je naš sedanji gospodarski ustroj utemeljen na svobodnem gospodarstvu in zasebni pobudi; je to nov sistem izravnalnega gospodarstva, ki priznava načelo socialne pravičnosti in enakosti ljudi, z ne več absolutno privatno lastnino, ampak z lastnino, ki dopušča v korist skupnosti potrebne omejitve in s svobodno konkurenco, ki brzda zasebni egoizem. Moderna gospodarska veda je postavila novo pravilo modernemu gospodarstvu, pravilo o zasluženem dobičku: Zasluži toliko, kolikor je vredna tvoja protida-jatev.
Državni Intervenclonlzem
Ta ustroj priznava današnji državi pravico poseganja v gospodarstvo do gotove meje, do »kritične točke«. V ostalem pa državni posegi ne smejo tako daleč, da bi omrtvičili zasebno pobudo in ustvarjali armado državnih uslužbencev, to je birokracijo, ki drži kot polip državo in državljane v svojih lovkah.
Doba atomske in jedrne energije nujr no zahteva da države ali več držav skupaj prevzamejo riziko in ogromna bilijonska bremena za obrate-velikane, ker jim privatna pobuda ne bi bila kos.
Danes se bije boj med birokratiziranim in svobodnim gospodarstvom. Kaj pospešuje bolj gospodarski napredek in blaginjo, svobodno gospodarstvo s zasebno pobudo ali podržavljenje podjetij in bi-rokratična uprava ( državni intervencio-nizem)? Nemški povojni primer, daje odgovor na to vprašanje.
Nemčija po drugi svetovni vojni
Povojna Nemčija je bila razbita. Mesta in središča porušena kakor jih ne bi bil mogel razdejati ■ niti najstrašnejši potres, tvornice opustošene, stroji demontirani in odpeljani kot vojni plen v tujino. Niso pa bile porušene samo tvornice, pač pa tudi gledališča, muzeji, cerkve in šole. Sestradano prebivalstvo, napol golo in nezaposleno se je borilo za funt krompirja. Vse je bilo od zavezniških uprav strogo racionirano, od gumba do mesa. vse je bilo samo na izkaznice. Zaloge pa so bile tako pičle, da bi bil prišel vsak zahodni Nemec šele v 18 letih do enih spodnjic, v 29 letih do para nogavic in
v	98 letih do ene obleke. Zahodna Nemčija, ki obsega polovico površine skupne Nemčije in šteje danes 53 milijonov prebivalcev nasproti 17 milijonom Vzhodne Nemčije, je bila zraven tega zasedena
od treh zahodnih zaveznikov, katerim je morala plačevati visoke zasedbene strošk.e Leta 1948 so združili angleško in ameriško zasedbeno ozemlje v eno upravno področje.
Za gospodarskega svetovalca je bil poklican v zavezniško upravo dr. Ludvik Erhard iz Fiirtha pri Norimberku. Ta mož je prinesel že z visoke trgovske šole v Frankfurtu prepričanje, ki ga je pozneje razvijal in propagiral v svojih spisih, da je svobodno gospodarstvo z zasebno lastnino in iniciativo ter s svobodno konkurenco na svobodnem tržišču edini predpogoj za gospodarski napredek in blaginjo človeštva. S svojimi nasveti in gospodarskimi načrti je najprej dosegel od zaveznikov, da so dali Zahod-
ni Nemčiji 5 milijard mark podpore in da so leta 1948 prevrednotili nemško marko. Ena nova marka je veljala 10 starih. To ni bilo Erhardu dovolj. Njegovi nasveti za ukinitev vseh omejitev svobodnega gospodarstva, da se ljudem in denarju odpre prosta pot z ukinjenjem izkaznic; da se odpravijo dirigirane cene in bloki najemnin, vse to so zavezniki smatrali v obubožani poraženi Nemčiji za same utopije in Erharda za sanjača in optimista brez realnih tal, ko sta se celo zmagoslavna Anglija in Francija držali strogo racioniranja živil in dobrin. Ali Erhard je bil globoko prepričan, da je rešitev Nemčije samo v svobodnem gospodarstvu.
Neke nedelje, ko je bil Erhard sam
Erhard in Adenauer čudodelnika zahodnonemške blaginje
v uradu, so zahodno nemške radijske postaje razglasile svetu uredbo angleško-ameriške vojaške uprave, ki je takoj istega dne stopila v moč, s katero so bile odpravljene vse omejitve trgovine, vse omejitve cen, vsako racioniranje blaga in ukinjene vse živilske in blagovne izkaznice. Edina izkaznica je postala nemška marka, to je denar.
To je bil najdalekosežnejši gospodarski ukrep, ki ga je Nemčija doživela v XX. stoletju. Iznenadil je Nemce in zaveznike. In ko so zavezniški častniki pozvali Erharda na odgovornost za samovoljno razglašeno uredbo in mu očitali, da je njihov ustroj racioniranja blaga o-majal, je odgovoril, da ga ni omajal, pač pa odpravil. Poudaril je, naj si ne delajo skrbi, ker bo uredba svobodne trgovine s svobodnimi cenami privabila na tržišča kmečke pridelke, v trgovine pa zadržano blago.
Erhard je uganil. Cez noč' so bila tržišča natrpana kmečkih pridelkov, ki so pred tem zalagali le črne borze za črne cene. Po trgovinah so se začele kopičiti poprej skrite zaloge vsakovrstnega blaga. Po tolikih desetletjih so se Nemci zopet znašli sredi svobodne trgovine in svobodnega gospodarstva. Bila je to prava revolucija v nemškem gospodarstvu.
Naravno je, da so v začetku po odpra-
vi	uradno določenih cen, cene naraščale. To je potrošnike preplašilo, zahtevali so zopetno racioniranje blaga in fiksne cene. Po ulicah so prenašali plakate z napisi: na vešala z Erhardom! Ta je tolažil in prepričeval. Treba pustiti, da cene valovijo, končno se bodo ustavile; v tei pre-hodnji dobi je treba potrpeti. Izdal je za silo strog zakon proti oderuškim ce-
Vzg/e c/n a	junašk
V	angleški višji dekliški šoli v malem mestecu Doncaster sedijo v razredu dvanajst in trinajstletna dekleta - prav tako kot menda povsod po civiliziranem svetu -vsaka na svoji stolici z rokami na klopeh. Le ena sama učenka med njimi uporablja dvoje stolic. Na eni je iztegnjeno oprta na naslonjalo, na drugi stolici počivata obe nogi. Med tem ko ostale sošolke pišejo narek z rokami, opravlja dekle na dveh stolicah svojo šolsko dolžnost - z nogama.
Dvanajstletna Angležinja Janet Haley boluje že sedem let na otroški ohromelosti. Obe roki mladega dekleta visita kot mrtvi ob telesu. Ko je Janet,hčerko nekega delavca, v petem letu starosti doletela strahotna otroška ohromelost, je že takrat zelo vedoželjno dekletce, pohajalo dobre tri mesece prvi razred ljudske šole. Njena največja nesreča pa je bila tista trda stvarnost, ki ji je prepovedovala nadaljni obisk šole in jo iztrgala iz vesele šolske družbe.
Ko so malo Janet z njenimi mrtvimi rokami po dveh letih neuspešnih operacij odpustili iz bolnice in jo pripeljali skrbnim staršem, so jo domači stalno spraševali, kakšne so njene srčne želje. Njena edina želja pa je bila: ponovno obiskovanje šole. Ta želja ji ni dala miru, čeprav se je prav tako dobro zavedela kot njeni starši in številne prijateljice, da je šolski obisk za človeka, ki ne ume pisanja, nemogoč.
Janet Haley pa se ni udala. Četudi sta bili njeni roki mrtvi, je njen duh živel. In prav ta jo je nekega dne napotil na misel, da bi morda poskusila z nogama. Naskrivaj je pričela z urjenjem nog. S težavnimi vajami je privajala
prste na nogah na opravljanje gibov in na nenavadno poslušnost. Nekega dne je končno dospela tako daleč. Š solznimi očmi presrečnega otroka je v prisotnosti družine s svinčnikom med prsti napisala na kos papirja svoje ime.
Cez nekaj dni je prišel v hišo junaške mlade Janet učitelj, ki je z veliko potrpežljivostjo in vztrajnostjo naučil dekletce pisanja. Danes Janet piše, riše, veže ročna dela in celo šiva na šivalni stroj.
Tako ,j£ lpnčpo najgp£il„ veliki dan, ki je dekletcu izpolnil najsrčnejšo željo. Nazaj v šolo! Brez vednosti staršev se je Janet prijavila izpraševalni komisiji za sprejem v višjo dekliško šolo v Doncas-tru. Prikrita v zadnji klopi med ostalimi kandidatinjami, je zavračala vsako prednostno olajšavo in pisala naloge z desno nogo. Samo sezut čevelj in nogavica pod klopjo sta pričala, da se v zadnji klopi dogaja mali čudež, ki pa je postal očiten šele po končanem izpitu. Strogi gospodje izpraševalne komisije, ki so ocenili pismene izdelke male Janet s »prav dobro« in »odlično«, niso vedeli, da ocenjujejo »nogopis« in ne »rokopisa«.
Vsa srečna obiskuje dvanajstletna Janet Haley, ki je svoje trpljenje tako junaško premagala, redni pouk. Nič manj pa niso srečni njeni starši in prav tako meščani malega mesteca. Starši niso ponosni samo nad gotovostjo, da se bo njihova hčerka uveljavila v samostojnem poklicu, pač pa tudi nad tem, da si je dekletce samo izpolnilo svojo življenjsko željo, saj bi ji tega nihče drugi ne mogel storiti.
Zgodbo male Janet Haleyeve so letos pozimi prebirali po mnogih angleških šolah, odličen britanski pedagog pa je celo
menil, da bi morali z njo seznaniti vso učečo se mladino po svetu, ne zato, ker je mala Janet Angležinja, pač pa zato, ker je pripadnica tistega pokolenja, katerega zmožnosti in vrline starejši rod tako težavno priznava.
Sirup proti otroški ohromelosti
Od leta 1955 dalje si je Salkovo cepivo proti otroški ohromelosti osvojilo ves svet. Salkovo cepivo je mrtva vakcina. Mrtva cepiva pa jamčijo obrambo, ki je časovno omejena. Trajnih obrambnih sredstev proti otroški ohromelosti še nimamo, zato zavarujemo otroke s cepljenjem za najmanj eno leto. To je vsekakor velik korak naprej v primerjavi s preteklimi leti ko je bila medicinska veda nasproti temu sovražniku naših otrok brez sleherne moči.
Med tem pa človeški um brska dalje. Predvsem se znanstveniki in zdravniki trudijo, da bi našli živo cepivo, ki bi ljudi obvarovalo pred boleznijo vse življenje. Američan Sabin je vzgojil žive, vendar močno oslabele povzročitelje o-troške ohromelosti. Z vakcino je cepil opice. Ostale so popolnoma neobčutljive tudi za množična okuženja. Ljudje so se prostovoljno ponudili za poizkus. Sabin jim je s cepivom postregel v obliki čajne žličke češnjevega sirupa. Vsi so ostali zdravi in čili. Njihov organizem pa je proizvajal naravne obrambne snovi, ki naj ga branijo v bodoče pred okužbo z virusi otroške ohromelosti.
Tako v Ameriki kot v Angliji in po drugih evropskih deželah pridno srkajo novo okusno cepivo, da bi se prepričali o njegovi učinkovitosti.
MHniiiuuiiiiniiiuiiiuiuiiiUHiiiiiitiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiKiniiiiuoniitmiiiHiuituaniraouuufiiimiiniuniiiusin. POD ČRTO
Velikonočni cekini
Pripovedali so mi o župniku, ki je pasel svoje ovčice nekje na francoskem podeželju. Na cvetno nedeljo se je v svoji pridigi z vso gorečnostjo besede trudil pojasniti svojim vernikom, da sledi našemu posvetnemu življenju, ki ni resnično življenje, drugo življenje. Ce si bomo to življenje prislužili, bomo resnično srečni, srečni za vse večne čase, je poudarjal duhovni oče.
»Predragi v gospodu«, je zagotavljal župnik, »dokaz, da nismo ustvarjeni za to življenje, je prav v tem da ni nihče zadovoljen s svojo usodo. To je stara resnica, starejša kot pa je naša vasica. Do popolne sreče nam vedno nekaj manjka. Stalno nas preganjajo še kake neizpolnjene želje. Poglejte, na primer! Kdo izmed vas, ki me poslušate, kdo se prišteva za resnično srečnega človeka; kdo je res zadovoljen s svojo usodo?... Nobeden!«
Župnik je še na dolgo razlagal in se trudil, da bi to svojo misel vernikom do dna razjasnil.
»Nobeden - le poglejte - ponavljam! Ni človeka med vami, ki bi bil srečen! Ne verjamete? No, če to ni res, sem pripravljen plačati v tem velikem tednu dvajset zlatih cekinov. Poglejte! Tu v tem mošnjičku je dvajset cekinov. Dam jih tistemu zrelemu človeku moškega ali ženskega spola, ki v prvih treh dneh tega velikega tedna pride k meni v župnišče in mi dokaže, da je zadovoljen in srečen, da nima nobene želje več.«
Da povem na kratko. Ti zlatniki so pri vernikih vzbudili veliko poželjenje.
iiiiiiHuniMiiiniiiiiiiuiiiimiiiiBiuiiiiiiimimiiLumiiiiBiuiiiDiluunKiuiHiiiiiiuiiiniiiiiiiiuuiiiiiiiimuuMmiiiiBiiinmiiiiinTnmiiiHfflHmfflt!
Vsi, ki so po končani službi božji zapuščali cerkev, bi bili radi deležni nenavadnega velikonočnega pirha - dvajset cekinov. Samo pomislite, dvajset zlatnikov, to je vendar lepo premoženje! Kdor si hoče pri nas s poštenim delom prislužiti samo trideset soldov, se mora izdatno potiti. Denar grize po štiriindvajset ur na dan vse vaščane od prve do zadnje hiše.
inuiiiiiipjinniniiiiiiiu
Prvi dan ni bilo nikogar v župnišče, in tudi naslednjega dne ne. Tretji dan pa je po sončnem zahodu potrkal na vrata prileten vaščan.
»A, vi ste, boter Honore?« je starca pozdravil župnik.
»Kaj hočete, gospod župnik. Odločil sem, da vas obiščem, ker mi pravi vest, da bi imel pravico do tistih dvajset cekinov. Pa sem prišel ponje.«
»Imenitno, prijatelj! Vi ste torej edini srečnik v vasi?«
»Srečen, gospod župnik, kot riba v vodi. Sedem križev imam na hrbtu, bi rekel sedem krat po deset let. Sedemdeset zim, in čeprav sem star, grem še vedno kot črka i. Imam še vse zobe, le poglejte! Malo spim, jem z velikim apetitom in rad popijem kozarec dobrega vina. Dobra kapljica poživlja kri, saj pravijo, da je vino mleko za starost. Nimam hudobnih poželenj in sem močan, da bi vas podrl na tla z enim samim zamahom. Prav tako, kot da mi je dvajset let. Kaj nisem srečen? Moja dobra žena mi je sicer umrla, Bog ji daj dobro! Moj sin ima dobro službo in je preskrbljen. Moia hči je bogato poročena.
»Kaj ste, boter Honore, že vse povedali?«
»Kai naj bi vam še dejal, gospod župnik? Sem pošten človek in se lahko po-
kažem pred vsakega človeka. Nihče me ne bo ozmerjal. Kar pa se tiče vere, to veste vi najbolje gospod župnik. Vere imam toliko, da ne bom nikoli pogubil duše. Sv. Horac iz Arlesa naj me varuje! Tako je, na moje poštenje! Poleti si poiščem senco, pozimi sonce, ko toplo posije. In če dežuje, imam streho nad glavo«.
»Boter Honorč!«
»Gospod župnik?«
»Zelo mi je žal, boter Honore, vendar vam moram povedati, da s svojo usodo le niste zadovoljni.«
»Kako to?«
»Le poglejte, boter Honore, če bi bili zadovoljni, potem bi gotovo ne imeli tudi nobene želje več.«
»In kaj zato...«
»No potem bi vas tistih dvajset cekinov ne žejalo, in ne bi prišli sem ponje. Torej niste povsem srečni. Se vedno vas nadlegujejo pohlepi. Ali ni tako, boter Honorč?«
J. Roumanille
Srečni smehljaji
Vsak dan je ameriški industrialec zahajal opoldne v restavracijo v Mary-Jandu in sleherni dan ga je sprejela s prijaznim smehljajem brhka natakarica Elza. Stari gospod, ki je imel ves božji dan polne roke opravkov s trdimi poslovnimi ljudmi, se je že v jutranjih urah veselil topline in prisrčnosti, ki je žarela s svežega dekliškega obraza.
Pa je stari mož nekega dne nenadoma umrl. Njegovi svojci so pri prebiranju oporoke kar ostrmeli. »Smehljali natakarice Elze so mi leta in leta lajšati težko življenje«, je govorilo pismo. »Da bi Elzo
vsaj deloma poplačal, ji zapuščam 25 milijonov lir.
Prijazna natakarica iz Marylanda pa ni edini človek, kateremu je smehljaj v pravem trenutku naklonil srečo. Sleherno jutro je mala Španka Rossita hodila v šolo mimo velike sive hiše. In sleherno jutro je na oknu hiše slonel starejši gospod. Nikoli ni pozabila komaj desetletna Rossita s smehljajem pozdraviti hromega gospoda. Ko pa je nekega dne spet pri-81a mimo sive hiše, so bila vsa okna zastrta z zavesami. Njen prijatelj, s katerim ni nikdar izmenjala niti ene same besede, je dokončal svoje zemsko trpljenje.
Mesec dni po tem dogodku je obiskal Rossitine starše odvetnik in sporočil, da je stari gospod, ki ni imel svojcev, postavil njihovo malo hčerko za glavno dedinjo svojega precejšnjega premoženja. »Smehljaj male deklice mi je več zalegel kot vsa draga zdravila«, je napisal v svoji oporoki.
Smehljaj napravlja čudeže; včasih celo pripelje zločinca na pravo pot. V San Franciscu so pred dvajsetimi leti zgrabili mladeniča, ki je vlomil v neko banko. Radovedno in z zaničevanjem so se ljudje ozirali za zločincem, ko so stražniki v-klenjenega odpeljali. Vse je končano, si je mislil mladi mož. Tedaj pa je spremstvu prišlo nasproti mlado dekletce. Pogledalo ga je z modrimi otroškimi očmi in se mu nasmehnilo. Smehljaj ni izražal zaničevanja, pač pa sočutje. Tega mladenič polna tri leta ječe ni pozabil. Ko je končno zapustil zapor in si ustvaril novo eksistenco, ga ta spomin ni zapustil. Na dan svoje poroke je nevesta, nekdanje dekletce, prejela od neznanca brzojavko s čestitkami in ček za 6.000.000 lir.
nam in za božič 1948 je že napovedoval, da se bodo cene spomladi znižale.
Pri prvih državnozborskih volitvah je bil Erhard izvoljen v parlament in postal je minister za gospodarstvo v Adenauer-jevem ministrstvu.
Erhard je naganjal, agitiral je za produktivnost in podjetnost. Odredil je velikopotezne davčne olajšave za nova podjetja, znižal je carine, omejil,uvozne prepovedi za cenene prvine, pospeševal je u-> oz mikavneg-i blaga: francosko žensko perilo, delikatese, švicarske ure; ukinil je blokiranje najemnin in poživel stavbarstvo. Tako se je v prvem letu njegove sprostitve proizvodnja podvojila in po pičlih dveh letih je bil prekoračen višek iz leta 1938. Korejska vojna je nudila nemški težki industriji možnost, da je prodrla na svetovna tržišča, ki so bila prej domena Angležev, Francozev in Američanov. Zahteval je od tvrdk, da zopet odpošljejo svoje zastopnike na južno-ameriška tržišča.
Sadovi svobodnega gospodarstva
Ko so se zaradi ogromnega povpraševanja po surovinah cene zopet višale, je Erhard s prošnjami in grožnjami reagiral. Sindikate je zaklinjal, da odlože zahteve po višjih plačah, obenem pa je grozil s prisilnim varčevanjem. Podjetnikom je govoril o proizvajalnih normah in omejevanju cen. V tem času je naraslo število brezposelnih na 1,5 milijona. Erhard je opominjal ljudstvo, naj potrpi, naj bo razsodno, dokler se cene zopet ne znižajo. Ljudstvo se je zavedalo odgovornosti in je potrpelo. Cene so se znižale, inflacija je skopnela in nemško gospodarstvo je pričelo svoje triumfalno pot.
Nemška industrijska produkcija je od leta 1948 do 1957 porasla od 45 do 148 enot; leta 1955 je dosegla angleško in francosko proizvodnjo pri 100 enotah. V tem času 1948-1957 se je dvignila v Angliji produkcija od 80 na 112, v Franciji od 78 do 135 enot. Izvoz od 1949 do 1957 je jSoskočil v:
Nemčiji	od	1.500	na	8.200	milijonov	dol.
Angliji	od	6.200	na	8.500	milijonov	dol.
Franciji	od	2.000	na	5.500	milijonov	dol.
Delavske plače	so	od leta 1950 dol957
narasle za 60 odstotkov. Jeklena industrija 1955: 2 milijona ton, tretja na svetu za USA in Rusijo. Avtomobilska industrija je povsod po svetu uspešno konkurirala. Izdelali so 1.200.000 avtomobilov, 10 odstotkov več kot 1956. Od tega osebnih avtomobilov 863.667 izvozili so jih 560.000 celo v Indonezijo, Belgijski Kongo.
Nemška industrija je gradila dva mosta čez Evfrat v Bagdadu in most čez Nil v Egiptu.
Zdravilna industrija (Leverkunsenwer-ke) je cvetela. DEMAG - tvrdka za gradnjo težkih strojev - je zgradila tovarne v Egiptu, Koreji, Burmi, Filipinih; druge tvrdke v Indiji, Južni Afriki, Braziliji in celo v Franciji.
DOMAG producira letno 37 mil. ton jekla, 13 odstotkov svetovne produkcije. Krupovi inženirji so zgradili 41 žerjavov v pakistanskih lukah, na ducate mostov v Kolumbiji in celo izkrcalo za premog za železnico v Ohio. (USA)
Zlati in devizni zaklad znaša 24.360 mil. mark, to je 3654 milijard lir, dvakrat toliko kot angleški. Celo Svetovna banka si je v Frankfurtu izposodila leta 1957 100 mil. dolarjev. Nemške tvrdke so investirale v inozemstvu 1.590 mil. mark (225 milijard lir).
Zaradi ogromne potrebe po surovinah je Erhard znižal carine kot nobena država v svetu. Zato so tudi cene nizke. Delavci zamenjujejo svoja kolesa za avte, katerih prodaja je poskočila za 270 odstotkov v 5 letih. Sedaj je plačano za svoje nizke plače v dobi grajenja, ko je proizvodnja prednjačila plačam. Nemci se hranijo tako dobro, da morajo novi kinematografi nameščati sedeže za nekaj cm širše kot prej. Kupujejo 75 odstotkov več hladilnikov kot 1953 in dvakrat toliko pralnih strojev kot 1955.
In poleg vsega tega je Zahodna Nemčija skoro celotno sezidala svoja porušena mesta, nadomestila je stare hiše z modernimi stavbami-velikani, popravila gledališča, muzeje cerkve. Za vzpostavitev mest in tovarn je potrosila na bilione mark.
Premislimo samo, kakšna je bila Nemčija po vojni 1945 do 1948 in kakšno gospodarsko silo predstavlja danes Zahodna Nemčija v svetu. Pri vsem tem, da je nudila streho in kruh 8 milijonom izstradanih beguncev iz Vzhodne Nemčije, moramo priznati da gre res za pravi gospodarski čudež. Ali ne toliko za čudež nemškega naroda, pač pa za čudež svobodnega gospodarstva, zasebne pobude in svobodne konkurence nad dirigiranim gospodarstvom in državnim intervencioni-znom. Svobodnega gospodarstva pa se • je nemški narod oklenil pod vodstvom Ludvika Erharda, kot rešilne bilke, da se ne pogrezne v gospodarsko brezno, ki mu ga je izkopala druga svetovna vojna. Prispodobe gospodarskega razmaha in blaginje v demokratični Zahodni Nemčiji s pomanjkanjem in zagrenjenostjo v komunistični Vzhodni Nemčiji govorijo debele knjige tudi na političnem poprišču. Množični beg ljudi iz Vzhodne Nemčije je neovrgljiv dokaz mizerje, ki jo na Zahodu Nemci ne poznajo. Tudi svobodno gospodarstvo ni brez bolečin. Gospodarske krize se pojavljajo po daljših konjunkturah. Ali te krize so čistke za ves balast, za podjetja, ki so postala živlien-sko nezmožna. Zato je tudi padec alt porast cen s prehodnim dvigom brezpo-
(Prosim čitajte dalje na 4. strani)
EVROTURIZEM
Z vprašanji tujskega prometa kot važnega činitelja modernega narodnega gospodarstva se danes ne ukvarjajo zgolj državniki in politiki, ki jim mora biti blaginja lastnega naroda prva in temeljna skrb javnega delovanja. Ta vprašanja stopajo v ospredje ne samo po izrazito tujsko prometnih središčih, pač pa se z njimi bavijo vsi večji in manjši kraji, ki bi po svojem zemljepisnem položaju, zanimivostih, prometnih ugodnostih itd. lahko pritegnili na svoja območja romarsko družbo.
Trst uživa staro tujskoprometno tradicijo. V preteklosti sicer v naše mesto niso prihajali letovičarji, turisti in radovedneži z namenom, da bi med nami preživljali svoje počitnice. V tistih časih so prihajali v glavnem poslovni ljudje, mornarji in potniki v tranzitnem osebnem prometu. Zaradi teh pritokov, ki se niso omejevali na določene letne čase, je zrasla tržaška tujskoprometna industrija klasične oblike: hoteli, revstav-racije, kavarne, itd.
Po drugi svetovni vojni je potovalna mrzlica zajela najširše ljudske plasti. Med vojno so pričela množična gibanja neprostovoljnih potovanj vojakov, beguncev, izgnancev, prisilnih delavcev, internirancev, itd. Pričelo je pravo preseljevanje narodov, ki se je po revolucijah v vzhodnih državah še stopnjevalo. Ugodne prometne zveze, nepopisljiv razvoj motorizacije, nemirnost človeškega duha, radovednost, dvig življenjske ravni in splošne blaginje na Zahodu, vse to je razgibalo množice v svobodnem svetu. Zato danes lahko govorimo o množičnem tujskem prometu.
Osemnajst najvažnejših evropskih tuj-skoprometnih dežel letno obišče skoraj 40 milijonov izletnikov. Od teh je 80 odstotkov zahodnih Evropejcev. Teh osemnajst dežel je obiskalo komaj 3,7 milijonov Američanov. Za vse te dežele pomeni tujski promet važno in celo odločilno postavko plačilne bilance. Ce bi se ti prelivi nekoč usmerili drugam ali pa sploh izostali, bi usahnila v teh deželah blaginja in mnoge dežele ne bi mogle več uspešno kriti primanjkljajev trgovske bilance. Tudi za naše mesto se postavlja to vprašanje, čeprav nimamo na razpolago zanesljivih podatkov o prejemkih tujskega prometa. Ze večkrat pa je prav »Demokracija« naglašala nujno potrebo, da odločujoči faktorji temu vprašanju posvetijo čim več pažnje.
Ameriške izletnike snubita z učinkovito propagando dve izvenevropski državi: Južna Afrika in Indija. Lovski šport je osrednje propagandno gibalo obeh držav. Danes morda ta izvenevropska konkurenca še ni nevarna, jutri pa lahko postane. O tem že razmišljajo mnoge evropske države. Po vzorcu Skupnega evropskega tržišča in Evratoma prevladuje misel, da bi obstoječo organizacijo »U-nion Internationale des Organismes Of-ficieles de Tourisme« preosnovali v »Skupni evropski turizem«.
Splošno je znano, da je le malo izlet-
nikov, ki bi se vračali v kraje, ki so jih v preteklosti že obiskali, posebno še, če se izletnikom drugod nudijo enakovredni, v cenah enaki ali celo cenejši letoviški kraji. Prav zato bi se morali tudi naši tujskoprometni strokovnjaki truditi za, pridobitev novih gostov. Nove izletnike pa privabljajo ne samo zanimivosti, pač pa cene, postrežba in pozornosti gostiteljev.
Kako pa naj uspešno privabljamo nove goste? Plavanje proti rečnemu toku je prazno delo. Ljudem ne moremo govoriti: ne hodite v Jugoslavijo ali v Bruselj na svetovno razstavo! Pač pa bi z večjim uspehom dejali: le potujte tja, na/ajgrede pa se boste pri nas prijetno odpočili.
Važno pa je tudi zvedeti, kaj o našem tržaškem turizmu sodijo sami izletniki. Taki izsledki bi nam dobro poslužili za odpravo pogrešk in nedostatkov. Kaj, če bi n. pr. poskusili letos s povpraševanjem javnega mnenja in zastavili našim izletnikom iz vseh dežel po nekaj vprašanj. Morda bi naslednja vprašanja odkrila po kako resnico:
1. Kaj vas je prignalo v naše mesto? 2. Kako se tržaško prebivalstvo obnaša proti tujcem? 3. Kakšne se vam zdijo cene v primerjavi s cenami v vaši domovini? 4. Kaj vam je v Trstu posebno všeč? Kaj vam v našem mestu ne ugaja?
Taka in podobna vprašanja tujcem postavljajo po nekaterih turističnih državah in to ne brez uspeha.
Stanko Kr-
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim članom in prijateljem
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA
t IHsgp. lian Kramarič
Po kratki in mučni bolezni je v ponedeljek 24. marca umrl v Barkovljah tržaški kanonik, preč. msgr. Ivan Kramarič v starosti 66. let. Pokojnik je bil po rodu z Dolenjskega.
Kot kaplan je služboval v Črnem vrhu nad Idrijo. Nato pa je bil vse do končane druge vojne župnik v Šempetru na Krasu. Po vojni se je preselil v Trst. Leta 1948 je bil imenovan za stolnega kanonika pri sv. Justu, dušnopastirsko službo pa je odpravljal v Barkovljah. Ves čas je tudi poučeval verstvo na tržaških slovenskih, srednjih šolah.
Pokojnika so položili na mrtvaški o-der v barkovljanski cerkvi. Pogreb. je bil v srčdo, popoldne ob veliki udeležbi številnih prijateljev, znancev in faranov.
Pokojni monsignor je bil vesele narave in prijeten družabnik ter je užival v našem mestu velik ugled.
Preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje!
1KZAŠKI
Volilni posnetek
O na,	i titovskih volitvah nam
je prv	• posnetek predočil pred
neka a : u-of-rajski radio v oddaji pod	Naša tedenska, kozerija«.
V	k. a	.-' '•dah je beograjski kram-
ljavt	■: t;>le:
V.	ižajo. Predvolilna aktivnost	M.in..razvoju. Govorov nič
koli’	-	:n sem se spomnil smešnega c'	. pa se mi zdi, da ne bi bilo
napa	o. aupam radijskim valovom.
Morca	.i: ta izpoved celo koristila.
V	m	<>r°an£zacijqi je dospel govornik.	ik nabit predvolilnih parol.
Seve	: - .j sprožil vso svojo zgovor-
nost i i" z doseženimi uspehi. Se-vedr. ; mu vsi ploskali. Končno ima tudi ■ "'edati. Napeli smo ušesa, vendar • nas' vsega tega ni nič prijelo.
Slikar grafik, Avgust Černigoj, naš plodoviti rojak; razstavlja svoja dela v Moderni galeriji v Portogruaru od 22 marca do 5. aprila. V kolikor smo poučeni vlada za to najnovejšo Černigojevo razstavo veliko zanimanje. - Naša slika je lesorez »Baročne strehe«. Razstavljena je bila na Angleškem izdelana 1. 1954.
Slouenska mladina u matični držaui
Srečno veliko noč želi vsem dobrofnikom in podpornikom
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO
Kadarkoli prihajam v stike z znanci z one strani železne zavese, ki so skoraj izključno samo odrasli ljudje - mladini je obisk svobodnega sveta očitno nedovoljen -, se kar samo po sebi postavlja vprašanje, kaj dela, kaj misli in kam se usmerja današnja slovenska mladina v domovini.
Pri teh razgovorih se kažejo presenetljive podobnosti s tisto mladino na naših tleh, ki jo je navdahnila fašistična preteklost. Vrnimo se za trenutek v tisto črno dobo, ko je slovenska mladina pod silo razmer in črne diktature pohajala fašistično šolo.
V	razredu je gospodovala fašistična učiteljica, ki je »vzgajala« našo mladino v - šleve. Ves šolski pouk je bil posvečen poveličevanju režima in zaničevanju materinskega rodu. Prvi za Bogom je bil duce z vso številno priklado. Kogarkoli izmed šolarjev, ki bi v to podvomil, bi oplazila fizična kazen in sovražno prekletstvo.
Oče in mati doma sta bila nasprotnega prepričanja. Za njiju je bil prvi za peklenskim poglavarjem spet duce. Kdo laže in kdo govori resnico? Ta vprašanja so nas. mlade šolarje, nenehno mučila.
(Dogodki doma J
ODHOD FRANCOSKEGA KONZULA.
V	soboto, 29. marca se je poslovil od tržaških oblasti francoski konzul baron Amadej de Sigalas. Francoska vlada je že pred časom ukinila francoski konzulat v Trstu, kar je za Trst občutna izguba.
*	« *
ZEMELJSKO RAZLASCEVANJE. Pred leti so našega kmeta vznemirjala razlaš-čevanja njegovih zemljišč na industrijskem področju v Zavljah. Sedaj so na vrsti kmečka posestva v Lonjeru, na Opčinah in Repentabru. Takrat so razlastitve utemeljevali z industrijskimi potrebami, danes jih opravičujejo z zahtevami vojaške pripj-avljenosti. Razlaščevanja so postala po končani drugi svetovni vojni velika moda. Na drugi strani meje niso samo ropali kmetom zemljišča, pač pa so odnašali vse, česar si je zaželel revolucionarni užitkar. Za odškodnino so lastnika enostaimo proglasili za kulaka in ga povrhu še zaprli. Tu živimo v pravni državi, zato moramo posnemanja komunističnih posiljevanj odločno odkloniti, tudi v oblikah več ali manj simboličnih odškodnin. Ce so razlastitve po zakonu utemeljene, potem morajo odškodnine v vsakem primeru odgovarjati tržnim cenam. Samo tako se bo oblast lahko obvarovala očitkov in s tem dokazala, da ji komunistični vzgledi ne služijo za vzor. =» * #
NOVE OSEBNE IZKAZNICE. Na tržaški občini izdajajo nove osebne izkaznice, s katerimi lastniki lahko neovirano potujejo v Francijo, Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo in Luksenburg. Nova osebna izkaznica nadomešča polni list.
*	# *
SANATORIJ TRSTENIK so pred dnevi slovesno odprli. Impozantno stavbo je zgradil Zavod za socialno zavarovanje. Odpremljev je z naimnrlerneno zdrav-
stveno opremo in predstavlja častno pridobitev za naše mesto.
* * *
V	ZAVLJAH bodo zgradili železniško postajo. Na javni dražbi so že oddali naročila za prvo tranšo pripravljalnih del. Prostor za novo postajo so izbrali v sredi industrijskega pristanišča. Vsa dela bodo končana prihodnje leto.
* * *
RICMANJCI so svojega patrona sv. Jožefa tudi letes veselo praznovali. Pravijo, da takega obiska še niso doživeli.
* * *
ZIMSKA POMOČ. Vladni generalni komisariat sporoča, da so nabrali za zimsko pomoč do srede marca 12.109.757 lir.
*	* »
TOBAČNA TOVARNA, ki jo bodo zgrabili v Zavljah za okrog 1500 milijonov lir, je na poti k uresničenju. Neko tržaško podjete je že prejelo od ravnateljstva državnega monopola prvo tranšo plačila.
*	* *
VOLILNI STENCASl. Tudi za letošnje parlamentarne in senatne volitve so mestne oblasti postavile na vidnejših mestnih točkah ogrodja za lepljenje volilnih plakatov. Po vseh drugih mestih je lepljenje strogo prepovedano. To je vsekakor zelo koristna pridobitev.
*	# #
VOLILNI DROBIŽ. V našem mestu je vpisanih 211.727 volilnih upravičencev Od tega je 95.341 moških in 116.386 ženskih.
* # a
USTAVA IN PRAVNI POLOŽAJ SLOVENCEV. O tej temi je predaval v okrilju SPM v Trstu, 18. marca, dr. Avgust Sfiligoj, predsednik SDZ v Gorici. V lepi. in jasni besedi je prikazal temeljne točke italijanske ustave ter zgodovinsko osvetil vso težko torbo za naše pravice. Ob tej priložnosti je SPM obhajala desetletnico svojega obstoja in podelila najzaslužnejšim diplome častnega članstva. Tržačani si želimo še več takih zanimivih in aktualnih predavanj.
Roditelja sta nam bila bližja, učiteljica 'je bila izobraženejša. Čigava zatrjevanja naj bi bila torej resnična?
Z leti smo na ta vprašanja našli odgovor. Velika večina je pritrdila staršem, nekateri redki pa učiteljici. Vsem nam pa je ostala skupna: oportunost. Takratna življenjska praksa nas je namreč poučevala. da še najbolje‘izhajaš, če v razredu kimaš učiteljici, doma pa staršem. Tako so nam, enim in drugim, že v samen zarodku izpodrezali osnovne brsti zna-čajnosti in pogumnosti in nas cepili z oportunistično okužbo. Tega cepiva se velika večina tistega nesrečnega poko-lenja še do danes ni povsem iznebila. Dokaz: sopotniška krdela in prikimavanje na vse strani, na eni strani, volilni rezultati na drugi strani.
Nekaj podobnega tistvar/a na oni' strani železne zavese rdeči komunizem, ki je tudi v vzgoji mladine najbližji sorodnik in glavni dedič fašizma. Današnja slovenska mladina v domovini brsti in raste bi-ez slehernega idealizma. Laž, zakrknjenost in skrbno prikrivanje lastnih misli, to so vsakdanjosti titovske stvarnosti. Razkrivanja pravega obličja, odkritosrčnih občutkov, ki niso v popolni skladnosti s komunističnim frazarjem, lahko pomenijo uničeijje življenjske poti in trdo prisluženega opresnega kruha ter izbris vseh mladostnih načrtov. Sredina, v kateri živi slovenska mladina na rodnih tleh, je vsa zamegljena laži, skozi katere išče mladina izhoda.
Mladina životari brez svobode, brez
-f Ivanka Pertot
V	soboto 15. p. m. smo spremili k večnemu počitku pok. Ivanko Pertot roj. Gruden iz Nabrežine. Bolehala je že več let na srčni bolezni, kateri je slednjič tudi podlegla. Rojena pred 65 leti se je v svojih mladih letih veliko udejstovala pri prosvetnem delu pred prvo svetovno vojno, ter ostala zvesta svojemu narodu do svoje smrti. Pogreba se je udeležilo izredno veliko število prijateljev in znancev. Številni venci so pričali, kako je bila povsod priljubljena in spoštovana. Med drugimi venci sta bila tudi venec Prosvetne matice iz Trsta ter venec pevskega društva »A. Tanče« in SDZ za Nabrežino. Pred hišo in na pokopališču se je pevski zbor »A. Tanče« poslovij od pokojnice.
Draga Ivanka počivaj v miru v domači zemlji! Soprogu g. LamBertu, hčerki Vidi in sinu Marjanu ter vsem ostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
razvedrila, brez lastnega mišljenja, zato pa pod stalnim udarjanjem komunističnih parol: Žrtvujmo vse za boljšo bodočnost! Mladina naj gradi ceste in železnice, da ne bi imela časa za razmišljevanje in tudi zato, da se koristniki režima z vsem razkošjem košatijo ob prenapolnjenih režimskih jaslih.
Kakšna je »boljša bodočnost« slovenske mladine? En sam primer zadostuje tudi še tako trdovratnemu zaslepljencu: Enajst let šolanja: 4 razr. ljudske šole, 4 razr. gimnazije, 3 razr. tekstilne industrijske šole, prinaša mlademu dekletu v tekstilni tovarni v Kranju 7.200 dinarjev. Tej mladi delavki ni potrebna posebna razsodnost za primerjavo s »kapitalističnim svetom«. Tudi s temi primerjavami se ukvarjajo slovenski obiskovalci našega mesta.
Ali je' potem še čudno, da mladina beži s slovenske zemlje preko državnih meja boljši bodočnosti - ali tudi razočaranjem - nasproti.
Lado S.
Izjeva odbora P. S. Datiran
Prejeli smo:
V	zadnjem času se je v zvezi z akademskim klubom Jadran precej govorilo in pisalo, v bolj ali manj polemični o-bliki. Odbor Jadrana želi zato izjaviti kar sleHi:
A. K. Jadran je bil ob svojem nastanku zamišljen kot organizacija akademikov, katere cilj je bil skupno izživljanje slovenskih akademikov v smislu njihovega narodnega, akademskega, kulturnega in socialnega delovanja. Cankarjev stavek: »Mati, Domovina, Bog«, je‘bil zato geslo, ki že po svoji globini in vzvišenosti ne more imeti zveze z dnevnim, malomeščanskim politikantstvom.
Nevi odbor si je postavil za cilj, da bi se Jadran po večletni nedelavnosti, brezideinosti in celo odtujitvi nekaterim temeljnim vrednotam slovenskega bistva, spet povrnil na pot, ki so mu jo začrtaii njegovi ustanovitelji pred enajstimi leti. Zeli torej ohraniti nepolitičnost in nadstrankarstvo, kar se pa nikakor ne sme enačiti z tirezidejnostjo. Tako je pri vs< m nadstrankarstvu razumljivo in logično, da klub ne more trpeti v svoji sredi ljudi, ki bi v njem skušali uveljavi 'af i svoje politično prepričanje.
Iskreno želimo, da bi bilo čim več takih akademikov, ki bi pokazali dobro voljo in trden namen, da posvetijo svo-je sile v prid naši akademski in narodni skupnosti na Tržaškem.
Odbor
ZAHVALA
Najlepša hvala vsem, ki so na kateri koli način izkali poslednjo čast naši ljubi mami in ženi
IVANKI PERTOT roj. GRUDEN
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Pesarelliju, č. g. župniku, pevskem zboru »A. Tanče«, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali,
Nabrežina, 20. marca 1958	DRUŽINA	PERTOT
Medtem ko nas je tovariš bombardiral z akomulacijo, kategorizacijo, integracijo, stimulacijo, bonifikacijo, asanacijo, kalku-zacijo, sistematizacijo, devalvacijo, revalorizacijo, liberalizacijo, penetracijo, infiltracijo, kompenzacijo, pacifikacijo, gradacijo, »lektacijo« - smo se začudeno spogledovali. Smo živi ljudje, sami vidimo, kaj se dela. Iz vsega tega žlobudranja pa nismo mogli razbrati, za kaj sploh gre.
»Tovariš«, mi je zašepetal moj sosed, »pripelji vendar tolmača!« Tovariš govornik pa je svojo dreto vlekel dalje. Končno je prešel na razne statistike in evidence. Tu smo se popolnoma izgubili. »Tu smo dosegli 24 odstotkov v primerjavi na ono, tam spet 17 odstotkov v primerjavi na to in to, tam 21 odstotkov v primerjavi s tem in tem. Tu zopet 12 odstotkov v primerjavi...« Sami goli odstotki... Izgleda, kot da je naš socializem en sam procentni račun.
»Tovariš odstotek«, je končno zavpil moj sosed, »ali ne bi ti ves ta svoj govor zmanjšal za 95 odstotkov, saj še tistih preostalih 5 odstotkov ne moremo zagrabiti niti za rep niti za glavo!«
Mislimo, da je »sosed« točno pogodil. Ce bi namreč volilne številke zmanjšali za 95 odstotkov, bi dobili verjetno podobo ljudskega razpoloženja nasproti titovski vladavini.
Nemški gospodarski čudež
Nadaljevanje s 3. strani)
selnosti tipičen pojav svobodnega gospodarstva.
Danes stoji gospodarski velikan kot je prav Zahodna Nemčija v krogu šestih držav, ki so s 1. januarjem 1958 ustanovile z mednarodno pogodbo od 248 odnosno 225 temeljito preštudiranih členov, Evropsko skupnost. Ta skupnost z Evropskim skupnim tržiščem in Evratomom je postavljena kot temelj vedno tesnejše zveze evropskih narodov. V dobi atomskih in nuklearnih sil ter medplanetarno vodenih izstrelkov so postale stare meje evropskih držav pretesne in ovire za gospodarski razmah. Zato je bilo treba podreti carinske meje za blago, državne meje za ljudi in za delavsko silo na vsem ogromnem področju Zahodne Evrope in vseh afriških in svetovnih kolonij, s katerimi razpolaga šest držav Evropske skupnosti.
Na skupnem tržišču se bodo uveljavili tisti pridelki in izdelki, ki bodo cenejši, solidnejši in konkurenčnejši. Proizvodnje zaostalih in okornih birokratičnih gospodarstev in podjetij bodo prisiljene prilagoditi se gospodarski in tehnični ravni drugih naprednejših gospodarstev. Tako bo Skupno evropsko tržišče osnovano na načelu svobodnega gospodarstva in svobodne konkurence s pomočjo Evropske investicijske banke (z eno milijardo dolarjev kapitala) in Evropskega socialnega zavoda pomelo z birokratičnimi in zastarelimi metodami v vseh državah Skupnosti. Pri vseh zahodnih Evropejcih bo ta Skupnost sprožila psihološki moment zaupanja v končni uspeh, z upom na boljšo bodočnost, ki ne bo več poznala razrednega boja, ker bo višja življenska raven vsem delavoljnim zagotovljena. Evropska skupnost bo dvignila vso proizvodnjo na višjo raven. Vpostavila bo enotnost cen, odpravila nestalnost denarnih tečajev, vzpostavila stalnost razmerja med posameznimi valutami ter pripravila pot za enoten denar, enotno valuto na vsem Ozemlju Evropske skupnosti v blagor vseh narodov in vseh slojev. Ne v razcepitvi, ampak v združitvi enot in in sil je boljša bodočnost narodov in človeštva. Uresničenje Evropske skupnosti bo zahtevala v 12 letni prehodni dobi dosti žrtev, ali brez žrtev ni poroda in ni življenja.
SOLA GLASBENE MATICE
V	TRSTU priredi v sredo 2. aprila 1958 ob 20.30 uri v dvorani na Stadionu I. maj
JAVNO PRODUKCIJO
Nastopijo gojenci za klavir, violino in klarinet, otroški godalni orkester in pevski zbor.
Kot gostje sodelujejo: sopranistka Berginc Gojka mezzosopranistka Bitenc Marija in baritonist Milič Danilo
Vabila so na razpolago v pisarni Glasbene šole ul. R. Manna 29-1. ter 1 uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
PODPIRAJTE SDD
DAROVI
Za tiskovni skad »Demokracije« daroval g. M. Caharija lir 5.000, K. T. in M. 5.000; Ivo Bernik Dol. 7.-; Vrečko Angel Lstg 9.- in Filip K. Lstg 3.-; Neimenovani 2.000 din. Iskrena hvala!
Uredništvo 'n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Goriško uredništvo: Gorica,, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna	številka	L 30,—
Naročnina: mesečno L 50.— — ledno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — ledino L 1000.— Poštni čekovni ra&un: Trst št. 11-7228
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Trftu