št. m G- bkif vmfe petek po: p obstal. 1 >GorMfc f prtrt 18. a€tee*(llt>ra 1914. #© 4 K l/, Itrte- 3K Posaatia« številk* stanejo 8 Tli. Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. 0. .0. Sfei#ftlfza vdove in sirote! Tisoči in tisoči so odšli v boj, ko jih je klicala domovina. Odšli s ponosom in s samozavestjo, čeprav je skoraj vsakogar težila skrb za njegovo rodbino. Ali domovina, mi vsi smo dejali, da je njihova skrb za rodbine naša skrb, da mi skrbimo za vdove in sirote. . Prvi sneg že pokriva daljne in širne poljane in pod ogromnimi sneženimi plastmi počiva premnog vojak naše armade. Grobovi se vrste za grobovi in v njih počivajo branitelji domovine, rodbinski očetje. Sedaj pa je naša dolžnost, da se spomnimo obljub in da skrbimo za rodbine padlih. Z upravičenim zaupanjem so vzeli ti junaki s seboj v grob zavest, da ne pozabi narod, za katerega so žrtvovali življenje in srečo, da ta narod ne pozabi njegovih dragih, V tej zavesti so darovali vse in naše geslo mora sedaj biti zvestobo za zvestobo« Ta izrek naj se uresniči tudi to pot s tem, da prisežerno našim padlim bratom. »Mi hočemo skrbeti za vaše žene, kot da bi bile naše žene, in vaši otroci so naši otroci U Sodržavljani! Zavedajte se pa tudi vsebine teh ponosnih besed! A ne samo skrbeti je treba za zapuščene otroke in vdove, da ti ne trpe pomanjkanja. Treba jim je dati dom, da ( postanejo poštenih očetov otroci dobri ljudje in koristni člani človeške družbe. Sirote se ne smejo pogubiti, ker moč ljudstva je v njegovi notranji nravni vrednosti. Kdorkoli izmed vas je vzgojil enega otroka v popolnega človeka, ta je zapustil potomcem bogat zaklad, kajti isti so za enega učitelja bogatejši, ki bo lahko zopet sto ljudi navdušil z istirm nauki. V tem napredku pa leži prihodnost. Kdor je tega mnenja in komur je bila usoda mila in mu je naklonila srečen last- ni dom in se zaveda svete dolžnosti, skrbeti za otroke dragih nam padlih, se poživlja s tem, da naznani najbližjemu županskemu — ali pa župnemu uradu, da je voljan enega, ali več otrok padlih vojakov po očetovsko vzgojiti. Vsakemu kdor se hoče udeležiti tega plemenitega dela, gredo politične oblasti I. instance z veseljem z besedami in dejanji na roko. Kdor se ravna po tem, ta je storil svojo dolžnost, ta je koristil svojemu narodu in svoji domovini. Zato skrbite za vdove in sirote padlih in sirote, narod in domovina vam bodo hvaležni, ker ste storili domovini največjo uslugo, ohranili ji mladino! \ Boji rta jugu Dunaj, 11. decembra. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno. 8. decembra. Na južnem bojišču nobenih bistvenih dogodkov. Zapovedana premikanja čet se vrše v splošnem brez večjih bojev s sovražnikom. Dunaj 14. (Kor.) Z južnega bojišča se uradno poroča: Od Drine v južnovzhodni smeri prodirajoča ofenziva je južnovzhodno od Va-ljevega zadela na močno sovražno premoč in se ni samo morala opustiti, temveč je povzročila tudi daljesežno umično gibanje naših več tednov trdovratno, sijajno, toda izgubonosno se borečih čet. Temu stoji nasproti pridobitev Bel-grada. Iz tega izhajajoči skupni položaj bo imel za posledico nove operativne odločitve in ukrepe, ki morajo rabiti izpodri-rijenju sovražnika. Dunaj 15. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: iS. decerribra. Všled operativnega položaja, ki je nastal všled pdtfebne umak-nitve našega desnega krila, je bilo urne-sttio, da izročimo začasno tudi Belferad. Mesto je bilo izpraznjeno Brdž boja. ------------Q IsJjM-aiftiitVo lil itrfcdttiitVG s« nahajati v Gosposki itL&! št. 7>!, nadstropje mdmno. Oglas* in poslanice računamo po petit-vrstah, in m**' vrsto po 16 v, c* je tiskano trikrat, 14 v, če dvakrat in'1,2 y le trikrat. Večkrat po pogodbi Reklami m spisi v uredniškim delu 30 vin. vrsta, —Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost .&, .€> Čete so vsled prestalih naporov in bo-* jev pač zelo trpele, vendar pa so v najboljšem razpoloženju. S severnega bojišča. Dunaj 13. (Kor.) Uradno se objavljat 13. decembra. V bitki v zapadni Galiciji je bilo včeraj rusko krilo pri Limanovi premagano in prisiljeno k umaknitvi. Uvedeno je zašle-dovanej sovražnika. Vsi napadi na našo ostalo bojno fronto so se razbili kakor prejšnje dni. Naše preko Karpatov prodirajoče čete so med ponovnimi boji zopet energično zasledovale sovražnika. Pcnoldne je bil zavzet Novi Sandec. Naše čete so vkorakale tudi v Novi Gry-bow, Gorlice in Zmigrod. Zemplenska županija je popolnoma o-čiščena sovražnika. V vzhodno od velikjih dogodkov ležečih gozdnatih Karpatih sovražnik južno od gorskega grebena bistveno nikjer ni mogel zadobiti na prostoru. V splošnem vzdržujejo naše čete pretežne višine, v Bukovini linijo doline Su-čave. Na južnem Poljskem se ni bojevalo. Severno od Lowicza so naši zavezniki uspešno nadaljevali napad na močno utrjene pozicije Rusov. Dunaj 14. (Kor.) Uradno se javlja:] 14. decembra, opoldne. Zasledovanje Rusov v zapadni Galiciji se je nadaljevalo in je ob majhnih in velikih bojih pridobilo povsod tal l>r6ti severu. Sedaj je tudi Dukla zopet v ii-aših rokah. Naše prt* j Karpatov prodrle kolone so včeraj in predvčerajšnjem zajele 9000 ujetnikov in osvojile deset strojnih pušk. Položaj na naši fronti od Rajbrota: dO vzhodno Krakova ter na južnem Poljskem je neizpremenjen. Severho od Lovricža so naši zavezniki prodrli v napadu proti dolnji Bžufi. Dunaj 15. (Kor.) Uradno se poroča: 15. decembra. ( Ofenziva naših armad v zapadni Ga- j liciji je tamkaj prisilila sovražnika, da se je umaknil, in je tudi omajala rusko fronto na južnem Poljskem. Naše čete, ki zasledujejo, v zapadni Galiciji sovražnika od juga sem, so dospele včeraj do črte Jaslo-Rajbrot. V tem zasledovanju in v zadnji bitki je bilo po do-sedanjiH •poročilih ujetih 31.000 Rusov. Danes so prišle vesti o umičnem gibanju sovražnika na vsej fronti Rajbrot-Niepolomice - Novo Radomsk - Piotrkow. V Karpatskem lesu so se proti prodiranju sovražnih moči v Latorško dolino ukrenili primerni ukrepi. Dunaj 16. (Kdr.) Uradno se razglaša: 16. decembra, opoldne. V Galiciji in na južnem Poljskem se umikajoči sovražnik se zasleduje na vsej fronti. Pri Liskem, Krosnem, Jaslu in v Bialski dolini se upirajo močne ruske sile. V dolini Dunajca so naše čete bojujoč se prodrle do Zakliczyna. Tudi Bočhnijo smo zopet zavzeli. Na južnem Poljskem so se sovražne zadnje čete morale povsod po kratkih bojih umakniti pred zavezniki. V Karpatih Rusi še niso opustili prodiranja v Laborški dolini. V zgornji dolini Nadvoruske Bistrice je bil zavrnjen, sovražnikov napad. Przemyslska posadka je izvršila nov večji izpad, pri katerem 3e je odlikovalo ogrsko domobranstvo z zavzetjem nekega oporišča z žičnimi ovirami. Kakor običajno so pripeljali v trdnjavo ujetnike in zaplenjene strojne puške. Boji na zahodni meji, Berlin 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. decembra dopoldne. Ker se je francoska ofenziva dne 11. decembra proti Apremontu (jugovzhodno od St Mihiela) ponesrečila, je napadel sovražnik včeraj popoldne na široki fronti preko Flireya (napol pota St. Mihiela -Pont a Mousson). Napad se je končal za Francoze z izgubo 600 ujetnikov in velikega števila mrtvih in ranjenih. Naše izgube so znašale pri tem okoli 70 ranjenih. V ostalem je bilo na zapadnem bojišču v bistvu mirno. Berlin 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. decembra, dopoldne. SJabejši francoski napadi proti delom naših položajev fned Mozo in Vogezi so bili z lahkoto zavrnjeni. V ostalem se z zapadnega bojišča kakor tudi iz Vzhodne Pruske in južne Poljske ne da poročati nič bistvenega. K ruskim in francoskim uradnim poročilom je pripomniti to: Iz Petrograda se je 11. decembra poročalo uradno: Jugovzhodno od Krako-vega smo nadaljevali svojo ofenzivo* osvojili več nemških topov in strojnih pušk in kakih 2000 ujetnikov. V resnici ni niti en mož, niti en top, niti ena strojna puška naših južnovyhodno od Krakovega se borečih čet prišla v ruske roke. Uradno pariško sporočilo 12. decembra trdi: Severovzhodno od Vailiyja je bila ena nemška baterija popolnoma uničena. V Deuxnieusu zapadno od Vigneulles le Hatteuchatel ste bili razrušeni dve nemški bateriji, ena velikokalibrska in druga, ki je bila določena za letala. V istem kraju so Francozi razstrelili neko strelnico in razrušili več jarkov. Vsa ta poročila so izmišljena. Berlin 15. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 15. decembra, dopoldne. Francozi so včeraj zaman naskako-vali na več mestih. Napad proti našim položajem jugovzhodno od Yperna je razpadel ob velikih sovražnikovih izgubah. Sovražni napad iz ozemlja severovzhodno od Suippesa je bil prav tako kot sovražni napad severovzhodno od Ornesa (severovzhodno od Verduna) zavrnjen ob težkih sovražnikovih izgubah. V okolici Aiily-Apremonta, južno od St. Mihiela, so poizkusili Francozi s štiri-kratkim naskokom zavzeti naše pozicije. Napadi so se ponesrečili. Prav tako se je ponesrečil ponoveq francoski napad v smeri od FIireya, severno od Toula. V Vogezih se boji še vrše. Pri zopetni osvojitvi vasi Steinbach srno* ujeli 300 sovražnikov. Berlin 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 16. decembra, dopoldne. Na zapadu je sovražnik ponovno poizkusil prodreti preko Nieuporta, ki ga je podpiral ogenj njegovih ladij z morja sem. Ogenj je ostal popolnoma brezuspešen, napad je bil zavrnjen. 450 Francozov je bilo ujetih. Na ostali fronti je v ^edno omenitve samo zavzetje neke višine zapadno od Sennheima, ki jo je sovražnik trdovratno branil od predvčerajšnjim. Rusko-nemski boji. Berlin 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. decembra dopoldne. Na severnem Poljskem smo zavzeli celo vrsto sovražnih pozicij in ujeli pri tem 11.000 vojakov in uplenili 43 strojnih pušk. . Iz Vzhodne Prusije in južnega Poljskega ničesar novega. Berlin 15. (Kor.) Wolffov urad poroča: ' Veliki glavni stan, 15. decembra, do-*t poldne. Na vzhodnem Pruskem nič novega. Nemška kolona; ki je prodrla od Sol-daua pr^ko Mlave v smeri proti Ciecha-nowemu, zavzema zaradi sovražne premoči svoj stari položaj. Na ruskem Poljskem se ni dogodilo nič bistvenega. Neugodno vreme upliva na naše ukrepe. Berlin 16. Uradno se poroča: Z vzhodnopruske meje se ne da poročati nič novega. Na severnem Poljskem je potekalo naše napadno gibanje normalno. Zavzetih je bilo več močnih sovražnikovih oporišč, zajetih 3000 ujetnikov ter osvojene štiri strojne puške. Na južnem Poljskem pridobiva tal naše tamkajšnje, skupno z zavezniki*'se boreče čete. Rusko-turška vojna. Carigrad, 14. (Kor.) Veliki glavni stan objavlja komunike: Na meji. Vanskega okraja se boji med ruskimi četami in našimi oddelki nadaljujejo in sicer ugodno za nas. Ruska kavalerija je pri Saraju na perzijski meji napadla našo kavalerijo. Naš protinapad se je končal s popolnim uspehom. Rusi so bili odbiti in razkropljeni. Romunski poštnonakazni promet za av-stro-ogrske ujetnike na Srbskem. Dunaj, 15. (Kor.) Kakor poroča romunska poštna uprava, se je otvoril po-štno-nakazni promet za avstro-ogrske u-jetnike na Srbskem. Najnovejše vesti. Dunaj 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. decembra. Po zadnjih vesteh ni mogoče več dvomiti, da je zlomljen odpor ruske glavne sile. Na južnem krilu v večdnevni bitki pri Limanovi, na severu po naših zaveznikih pri Lodzu in sedaj tudi ob Bzuri popolnoma poražen, po našem prodiranju preko Karpatov od juga ogrožen, se je sovražnik začel splošno umikati. V zakar-patskem ozemlju skuša kriti umikanje s trdovratnimi boji. Tu napadajo naše čete na črti Krosno - Zakliczyn. Na ostali fronti je zasledovanje v teku. Berlin, 17. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. decembra dopoldne. Pri Nieuportu so Francozi nadaljevali svoj napad brez vsakega uspeha. Tudi pri Zillebecke in pri La Basee so bili poizku-šeni napadi, ki pa so bili odbiti še z večjimi izgubami za sovražnika. , Namera Francozov, da bi zgradili pri Soissonu čez reko Aisne most, je naša ar-tilerija preprečila. Vzhodno od Reimsa je bila razrušena * neka francoska utrdba. \ Z vzhodno- in zapadno-pruske meje j ni poročati ničesar novega. / I Od Rusov naznanjena ofenziva proti j Šleziji in Poznanju še je popoinoma ponesrečila, Sovražne armade so bile na vsem Poljskem po trdovratnih, srditih frontal-nih napadih prisiljene k umaknitvi. Sovražnik je povsod zasledovan. Pri včerajšnjih in predvčerajšnjih bojih na severnem Poljskem je izvojevala hrabrost zapadno-pruskih in hesenskih polkov odločitev. Sadov te odločitve za enkrat še ni mogoče pregledati. Berlin, 17. (Uradno). Deli naših bojnih sil na vzhodnem morju so napadli angleško vzhodno obal. Dne 16 decembra zjutraj so obstreljevali obe utrdbi na o-bali: Scarborough in Hartlepool. O nadalj-nem poteku podjetja se ne more za sedaj še nič poročati. Berlin, 17. (W6lffova pisarna). Glasom angleških poročil je bilo v Hartlepoo-lu ubitih nad 20 oseb, 80 pa ranjenih. Škoda je izdatna. Gazometer gori. Obstreljevanje trdnjave Westhartlepool je začelo med 8. in 9. uro zjutraj. V Scarboroughu sta poškodovani dve cerkvi. Mnogo streh se je sesulo/V Withysollu je zgodovinska opatija deloma porušena. Prebivalstvo beži v notranjost dežele.* ....., ^ . . Jva« P* %& ' \ Zagreb, 17. (Kor.) Odlični hrvatski komponist, Ivan pl. Zaje, je umrl danes v 83. letu starosti. ' \ } Na odredbo bana barona Skerlecza bo pokopan pokojnik na deželne stroške. Zagreb, čigar častni meščan je bil Zaje, mu je dal častni grob. Domače vesti. NAŠIM NAROČNIKOM, — Z žrtva* mi in pri velikih ter najrazličnejših težavah izdajamo list, a klub temu premnogi naši naročniki ne store svoje dolžnosti. Potrudili smo se, da bi ustregli vsem cenjenim naročnikom, sedaj pa je dolžnost naročnikov, da tudi oni izpolnijo svoje naloge. Zato poživljamo vse cenjene naročnike, da poravnajo naročnino v najkrajšem času, ker le tako moremo še v najprej retino pošif jati list. Upravništvo »Soče«. V nedeljo so darovali za C. M. D. v Standrežu naslednji črnovojniki: Rupnik Franc K 1, Stemberger Jos. K 1, Lutm&h Jos. K 1, Pavlin Fr. K 1, N. N. 60 v, Mez-gec Jos. in Šumi Jos. vsak po 20 v. Skupaj K 5. (Denar hrani uprava)* Podporno društvo »Simon Gregorčič« za uboge učence slovenske gimnazije ima letni občni zbor v torek 22. t. m. pri »Je- lenu« ob 8 zvečer. Vsi prijatelji naše mladine so. vabljeni. ( ¦'• Goriška podružnica »Društvi sloven- \ skih profesorjev« priredi v soboto, dne 19. ' decembra 1914 zvečer ob 8. v veliki dvorani pri »Zlatem jelenu« v Gorici literaren večer. Vspored; 1, Predavanje o Can- . kar jevem delu »Potepuh Marko in kralj Matjaž«. Predava g. Adolf I vančič. 2. = Recitacija izvirnih lirskih in epskih pro- j izvodov in dekiamacija. Sodelujejo gg. j Jože Lovren č i č, Anton D e b e i j a k j in Franc B e v k. Vstopnina za osebo 40 j vinarjev. Dohodek tega večera je namen- ; jen rodbinam vpoklicanih in padlih voja- i kov. Posebna vabila se ne razpošiljajo, j Večer se vrši pri pogrnjenih mizah. j Občni zbor Podružnice Slov. planin- j skega društva v Gorici se je vršil v so- j boto ob pol devetih zvečer v hotelu ] »Zlati jelen« ob nepreveliki udeležbi čla- i nov. Občni zbor je otvoril predsednik po- j družnice g. prof. Jakob Z u p a n č i č, ki je podal za tajnika g. Avgusta Šabca, ki je pri vojakih, t a j n is k o poročilo, iz katerega posnemamo: Dasiravno je bilo letos vreme zelo ugodno, se vsled vojne ni moglo razviti pravo društveno življenje. Zato se je omejilo delovanje podružnice le na markacijo potov in na popravo starih cest. Markirala se je pot iz 2age, dalje poti na Prestrelnik in Kanin. Zemljevid Goriške okolice je skoro izvršen in tudi že ^dfigira# vfeledi fojne je pa njegova izdaja onenf6gočelna. Tajnikovo poročilo omenja <3alje"tiiM podružnice za i dosego pol6vičnihr;žefežmškib voznih listkov tudi v'poletni sezoni, prizadevanje podružnice, da bi vozil nočni vlak iz Jesenic tudi v Gorico ter mnoge druge na- i črte. V preteklem letu je priredila podružnica več izletov; ki so se obnesli vsi dobro. Blagajniško poročilo je podal g. Jakob Boži p. Podružnica je v f preteklem letu imela 1303.19 K dohodkov, od katere svote znaša članarina 705 K, le 3 člani niso plačali članarine. Stroški so znašali 1238.12 K in sicer 50 K za Tren-tarje, 150 K za markacije in popravo potov in čez 300 K za Planinski vestnik. Ugodno blagajniško poročilo je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Pregledo-valca računov g, Č e r n e t i č in J a k š e sta nato predlagala absolutorij odboru, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. G. predsednik je predlagal nato, da se imenujeta dosedanja zaupnika g. Jakše in Kofol namesto dveh odbornikov, ki sta pri vojakih, za odbornika; Sprejeto. Ko so se še obravnavale interne zadeve, je zaključil predsednik dobro uspeli občni zbor. Umetniška razstava je bila otvorjen^ v nedeljo v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. Na razstavi so zastopani naši prvi umetniki. Kogar nanese pot v Ljub j-Ijatio, ta nafhe zamudi'obiskati razstavd V bolnici na Dunaju se nahaja Anton Skodnik. Na nogi mu je zmrznilo par prstov. Odlikovan je bil s srebrno svetinjo za hrabrost naš rojak g. Franc Cigoj, c. kr. čuvaj v Gradiški. V bitki pri Krasniku je s svojo hrabrostjo rešil svojega kadeta, sina generala Potioreka. G. Cigoj je sedaj, doma, bolan na revmi. Z bojišča k poroki in od poroke v boj. — Z bojišča se je bolan vrnil učitelj g. Ciril Kofol iz Cepovana, Dne 19. nov. se je poročil v kapucinski cerkvi v Gorici z gospodično Milko Mlekuž, učiteljico vlo-kovcu. G. Kofol se je že vrnil na bojišče. Pogreša se Fran Carli, podžupan na Slapu pri Tolminu; bil je prostak 97. peš-polka, 15. stotnija. Kdor bi kaj vedel o njem, naj poroča njegovi soprogi Katarini Carli, Slap pri Tolminu. Pogreša se Iv^n Ivančič iz Čezsoče pri Bovcu, vojak 27. pešpolka, 10. stotnije. Bil je ranjen pri Grodku. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi ženi Zofiji Ivančič v Čezsoči št. 19. Nova šolska knjiga. — Ve. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju je izšla nova učna knjiga: »Somatologija in higiena« za učiteljišča in višje ženske zavode, ki jo je spisal dr. Alojzij Homan, okrajni zdravnik v Radečah. Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. — V zadnjem tednu so došli v Gorico ti ranjeni oziroma bolni yoj,aki: Gobbo Franc in Berton Miha, 7. polk Vižintiii Ivan, Ci-jan Franc, Simšič Primož, Reja Evgen, in Gerin Josip, vsi od 27. domobf. polka. Potšch Valter, Darschofer Rudolf in Bendl Alojz, vsi trije enoletni prostovoljci. Perko Peter, Ušaj Feliks, Bratuš Anton, Drosy ; Ivart, Zenco Josip, Fojtik Anton, Konečny Matija, Vargaron Ivan, vsi črnovojniki. Pratty Henrik, narednik 47. polka. Susič Franc, 27. polk. Kerbetz Gottfried, Pich-ler Gvido, Rizmal Fr., želez, stražniki, Contin Alojz, obmej. stražnik. Tomsig Josip, 20. lov. bat. Bascarol Rihard, 87. polk. Vidic Josip in Pitamic Andrej, oba Zgubil se je lovski pes, brak, bel z belimi lisami. Najditelj naj ga odda v fotografskem ateljeju A. Jerkič, Gorica, Gosposka ulica 7» • Ovčjo volno kupuje H. Podpečan, Lfnbijaiia ITooa hiša Kranjske hranilnice (Gradišče) narednika 47. polka. Hasner Anton, Ra-pold Viktor, oba 8. artil. polk. Hanzl Rudolf in Schuran Kari, enoletna prostovoi-ea. Ceschia Boštjan, Visintin Anton, Pa-cher Andrej, obmejni stražniki. Cotič Josip, 27, dom. polk. Criso Kari, kolesar. Lesnik Anton, črnovojnik. Herschmanii Josip in Žingi Arton, pijonirja. Aner Viii-bald, W611ersdorfer Valter, enol. prostov. Ponšič Jos., Birgmayer Jos., Jamek Jos. črnovojnik. Burnik Valentin, črnovojnik, Loschatz Ant., pijonir, Drašček Gregor, artil. polk 8., Caslet Mar., Teresin Ivan, 27. polk. Kavčič Ludvik, Vončina Josip, Petrue Fr., Ščuka Guido 97. polk. Win-gert Ivan 28. polk. Humar Ferd. 4. polk. Naši ranjenci v Trst«. — V Trstu ležijo ti naši ranjenci: Vidie Anton, 20. lov. bat. iz Gorice. Marinič Anton, 97. polk, iz Krmina. Rudež Bruno, 1*7. polk. iz Bazovice. Alojz Rešeič, črnovojnik, iz Šempetra pri Gorici. Josip Mavric, iz Hrušice. Janez škapin, iz Štorij na Krasu. Franc Bandelj, črnovojnik, iz Gabrovice. Anton toplikar, doni. polk 27., iz Gorice. Andrej Hiede, dom. polk 27., iz Gorice. Luka Pahor, dom. polk 27., iz Gorice. Franz Lozar, 27. dom. polk, iz Vrtovina. Franc Pahor, dom. polk 27., iz Gorice. Josip Marhovič, 20. lov. bat., iz Gorice. Eduard Žitko, o-rožnik, iz Komna. Karer Josip, obmej. stražnik, iz Rihemberga. Fran Slokar, 53. polk, iz Gorice. Naši ranjenci v Ljubljani. — V Ljubr ljani ležijo ti ranjeni domačini: Berginc Anton, 97. polk, iz Žage. Cenčič Ivan, 97. polk, iz Robedišča. Gorjup Josip, dom. polk 27. iz Lokovca. Kos Franc, 25. lov. bat., iz Kobdilja. Marinčič Peter, 97. polk, iz goriške okolice. Murič Kari, dom. polk 27., iz Štandreža. Pahor Štefan, 97. polk, iz goriške okolice. Pavlin Leopold, 97. polk, iz goriške okolice. Pegan Josip, 27. polk, iz Sežane. Pregelj Franc, 97. polk, iz goriške okolice. Skomina Fr., 97. polk, iz Renč. Stepančič Anton, 97. polk, iz Sežan-ščine. Vižintin Franc, dom. polk 27. iz O-patjega sela. Goljevšček Andrej, 97. polk, iz Loga pri Kanala. Zravos Alojz, dom. polk 27. iz ajdovskega okraja. Pelicon Valentin, dom. polk 27., iz goriške okolice. Rusjan Josip, dom. polk 27., iz Tržiča. Trebeč L, 97. polk, iz Sežane. Domači ranjenci po drugotnih bolnišnicah. -~ Martelanc Vinko iz Gorice, črnovojnik, leži v Zagrebu. Ravno tam leži Ušaj Feliks, črnovojnik, iz Gorice. Ravnotam leži Fabro Viktor, črnovojnik, iz Gorice. V Pulju leži Prelec Matevž, mornar, iz Sežane. V Gradcu leži Marvin Josip, črnovojjBik, iz Gorice. Na Dunaju v IL okraju Ježi Kari Dreihaupt, c. in kr. poročnik, iz Oorice. V Pragi leži Marij JVkireti, k Ktmim. V Požunu leži Hvala Anton, 97. polk, iz Čepovana. V Neusan-dez leži enatet mmt korporal Artur M^vS|f yz Sv. Križa m Vevškem. V i Budapešti le?i Alojz Hpčeya$, 8. artil. polk, iz Štanjela. Odbor nabiralnice za vojake na bojnem polju, izreka svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem gospem in gospicam, ki so se \ aktivno udeležile nabiranja od dne 29. novembra do 2. decembra v c. kr. okrajnem glavarstvu in v občinskem uradu. Pri tej priliki se je nabralo okolu 2000 zavojev in 444 K. Zavoje, ki so vsi že odšli na bojišče, je ekspediral gospod Bozzini brezplačno. I njemu našo najtoplejo za-) hvalo. Odbor upa, da se udeleži občinstvo J v bogati meri tudi prihodnjega nabiranja, tki se vrši 19. decembra za naše hrabre vojake. Iz Bovca. ~~ Dne 3. decembra smo položilo v grob prerano umrlega gospoda Josipa Ouanin^, učitelja na Kalu. Pokojni je služboval komaj četrto leto,, ko ga je ppbr^ia, sušica, ki si jo je nakopal spomladi na Strmem. V jeseni je imel nastopiti sluibo na Kalu-Kpritnici, a vojne razmere so to preprečile. Da bi se ozdra-! vel je sel domov v Bovec, ali vsa skrb i njegove dobre matere in ves njegov trud, Je bil zaman. Prvega decembra so ozna-{ nili zvonovi, da je umrl blagi Josip Gua-: nin. Pokojni je bil vsled svoje delavnosti, skromnosti in vsled drugih svojih odličnih zmožnosti .splošno priljubljen, kar je tudi pokazal njegov lep pogreb. Vse uči-teljstvo okraja, dalje uradniki davkarije in sodniki, starejšine in vse polno drugih ljudi ga je spremilo k ¦ zadnjemu počitku. Pevci pa so mu zapeli pretresujoči ža-lostinki. — Počivaj v rniru, blaga duša! Načeistvo okrajne bolniške blagajne je v seji dne 1. decembra t. L sklenilo prispevati z zneskom 550 k akciji, ki jo je zapričel med zavodi socijalnega zavarovanja posebni odbor, pod predsedstvom sekcij skega načelnika pri ministrstvu notranjih zadev dr. G. Wolf-a, da se nabavi I vojakom na bojnem polju zimsko perilo, in to vpoštevaje dejstvo, da je veliko vojakov na bojnem polju članov bolniških blagajn in da je zategadelj korist istih za-braniti bolezni, katere bi potem težile blagajne. Razredna loterija. — Žrebanje I. razreda Hi razredne loterije se vrši že v dneh 21. in 22. decembra t. 1. V teh dneh se hode izžrebalo 4000 dobitkov v skupnem znesku 579.800 kron. — Srečke se dobivajo pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Gorici. Opozarjamo na njen današnji inserat. Zasebni zavitki za bolne in ranjene vojake so dovoljeni tudi za bolnišnice v Galiciji. Tvrdka €. H. ttirsch & C©, na Dunaju je prevzela vse strešice za prevoz darov vojakom na bojnem polji*, ki sp poslani vpjng pqmqžiierniij ura4it. Prepoved sig*K|W*y % h$fc, — Posre-fjpvanfe vesti § s^eti^uni signali je zl^ti v Primorcu s stališča deželne brarnbe nedopustno. Vsled odloka c. kr. namestni-Štva od dne 1. decembra t. 1. štev. Res. 19/386 prepoveduje se torej nporaba svetilnih in drugih signalov in sicer tako dajanje, kakor tudi vsprejemanje signalo/v — izvzernši signalizacij, ki so določene v posebnih predpisih ali ki so v prometu splošno v navadi n. pr. v železnični službi — dalje zažiganje kresov in sličnih grmad. Vsak prestopek te prepovedi se kaznuje. Listnica uredništva. — Dopisniku iz Etebje Luknje naznanjamo, da dobi za-žejjene informacije na Travniku, v vojaški lazaretni bolnici. * - Razne vesti, Volni krematoriji. — Vojna* uprava je zgradila v Silieinu na Qgrskem celo vrsto barak, kjer bodo nastanjeni oni vojaki, o katerih se sumi, da so bolni na koleri. Poleg barak pa zgradi vojna uprava tudi posebni krematorij, kjer bodo sežigali na koleri umrle vojake. Enak krematorij se gradi tudi v Reichenbergu na Češkem. Zraga in Moravska Ostava se enako ba-vita s vprašanji vojnih krematorijev. Na vsak način so vojni krematoriji za na koleri umrle vojake najutnestnejši. Avtomobili v vojni. — Ko je opisoval Feliks Meline v svoji slavni knjigi »Nazaj k zemlji« mogočni razvoj francoske avtomobilske industrije in njen pomen za gospodarstvo dežele, tedaj pač ni slutil velike vloge, ki jo igrajo avtomobili v sedanji vojni. Dve najvažnejši odločitvi v silnih bojih na Francoskem ista bili doseženi potom avtomobilov. — Uspeh nemškega prodiranja čez Belgijo je bil odvisen od tega, če še posreči Nemcem, da pridejo nepričakovano pred Liege in ravno to nalogo je sijajno rešil avtomobil. Južno od mesta Aachen je nemško ar-madno vodstvo zbralo tisoče in tisoče avtomobilov in na dano znamenje so doživeli mejni prebivalci prizor, kot ga še ni j gledalo človeško oko. Kakor da bi jih podili orkani so dirjali z vojaki napolnjeni avtomobili v nepreglednem begu proti zahodu. Cilj je bil dosežen, predno se je opomogel sovražnik od prvega strahu. Drugo pot pa so morali Nemci okusiti izredno vojno uporabnost avtomobila. Po bravurno vrženem prodiranju Francozov in Angležev v Belgiji, so se približali Nemci Parizu na 25 kilometrov. Hoteli so razdeliti francosko fronto pri mestu Me-[ auxna dva dela in vreči en del na Pariz, drugi pa proti Verdunu. Tedaj se je pa zgodilo, da so pričeli Francozi 7: septembra z ofenzivo in da so napadli armadi generalov Kluck m Biilow od strani. Ta akcija je bila odločilna za poznejše dogodke fo odločiti so jo avtomobili. Da bi pravo-] časno objel nemško desno krilo s potrebno hitrostjo, je moral doseči genaerai Mfre, da so njegove napadalne čete v izredno kratkem času prišle čez slabe ceste na- določeno mesto. Zato je zbral tudi general Joffre ogromno množico avtomobilov in problem hitrosti je bil rešeij v eni noči Širok prostor, oddaljen od Pariza en dan hoda, ki je bil še prejšnjo noč rekognosci-ran kot popolnoma prost sovražnika, je v jutru 7. septembra mrgolel sovražnih čet. Sedaj pa čujemo, da je tudi v Južni Afriki izvršil avtomobil svojo nalogo sijajno. Boje med Botho in Dewetom je odločil avtomobil. V prejšnji burski vojski je iila njih najvažnejša prednost ta, da so razpolagali z zelo hitro in okretno konjenico, da jih niso mogli Angleži prav in dosti hitro prijeti. Če se je posrečilo Angležem, da Sp premagali po tolikih neuspehih Bure, se imajo zahvaliti le taktiki lord Kitchenerja, da je bil za vsako ceno hitrejši od Burov. Geiiral Cronje, ki \b; hotel pri Paarderbergu na vsak način rešiti tudi ^vse kuhinjsko orodje barskih, žen, mu je .se znatno olajšal manever. Pri zadnji burski vstaji se je videlo, da so avtomobili čisto uničili staro bursko prednost. Ne večja vojna zmožnost Bothe je hitro udu-:šila plamen v$taje, njegovi avtomobili so to izvršili, ki so z neprijetno grozljivo hitrostjo sledili vsem korakom Burov. Avtomobil je vstaše takoj dohitel in jih-ustavil. Hitri burski konji so našli v avtomobilu svojega mojstra in s tem — odigrali. Sodtl*« demokracija v vojni. — S^ danja svetovna vojna je skoraj povsodi čisto izpremenila nazore socialnih demokratov. V Evropi isploh povsodi. Ne samo, da so se postavili socialni demokrati v vseh vojskujočih državah popolnoma na stališče vladnih krogov, ali tudi tralnih državah so prenehali s svojimi ra -"dikalnimi nazori. Najbolj jasno kaže to jj premembo socialno-demokratičnih nazo- f rov vedenje švedskih sodrugov. Švedska J socialna demokracija je imela te dni od I 23. novembra do 2. decembra v Stokhpl- j mu zborovanje, ki se ga je udeležilo 150 J -delegatov in odposlancev iz Danske in Nor v nev- | karte, da je to potrebno in da prevzame po vojni socialna demokracija čisto naravno vlado. Stranka ne more še naprej gojiti le negativne politike, temveč mora sestaviti z liberalci minimalni program, ki bo podlaga skupnemu liberalno-social-demokra-tičnemu ministrstvu. Tudi to naziranje je obveljalo na občnem zboru. Kakor se vidi so porušeni vsi temeljni nazori socialne demokracije. Mednarodnost* razredni boji in načelo revolucije, vse je vrženo v koš. Kako je širok kanal L* Manche? —-Človek bi mislil, da je tako vprašanje pravzaprav odveč. Saj je treba pogledati le v leksikon in tam stoji črno na belem širokost kanala. Širina je sicer navedena, ali vprašanje o širini kanala s tem še ni rešena. Če vzamete v roke Meverjev leksikon in pogledate pod besedo Kanal, tedaj najdete tam navedeno širino kanala s 33 km. V članku »Pas de Calais« pa berete, da znaša širina kanala 42 km. Če pa hočete biti še bolj negotovi, pa preberite članek »Dover« in potem veste, da je kanal širok le 37 km. Pa Maverjev leksikon se morda moti. Brockhausen je bolji, ta ve natančnejše. In zopet ste varani v dobri veri, ker v nekaterih člankih je navedena širina kanala s 33'5 km, v članku »Dover« pa celo s 45 km. Če brskate še naprej po nemških leksikonih in če se zatečete k Herderju, potem ste šele prav v negotovosti, ker po Herderju je širok kanal La Manche le 28'4 km. Po tem pgpolngm. fiasku nemških leksikonov so vaša iSd^jf rešite\ "rancoski in angleški. Pa tu se vam godi isto. Vse številke od 28 pa do 48 kilometrov najciete in vaša negotovost je ista ko preje. Še ena pomoč je, geografične Priskrbite si najnatančnejše an-I gleške in nemške karte, s finimi merili si zmerite daljavo, a začudeno gledajo vaše oči rezultate računov, ker po nemških kartah je širok kanal 32'25 km, po angleških pa 33'6 km. Ne preostane vam torej nič .drugega, da zmerite kanal sami. Ko pa to storite, pa bodite tako dobri in i naznanite rezultat vašega dela tudi nam, veške. Pomen tega zborovanja je poseb- j da bomo tudi mi vedeli, kako velika je ŠU no narastel od zadnjih volitev, iz katerih ! rokost kanala La Manche. je izšla socialno-demokratična stranka s 87 mandati kot najmočnejša. Največji del* vsega zborovanaj je bil posvečen vojnemu vprašanju. Opozicija na zborovanju je zahtevala, da se znižajo vojaški izdatki do popolnega razoroženja. Temu nasproti pa so povdarjali zastopniki poslanskega kluba, da ne morejo biti za politiko, ki se ne ozira na razmere v drugih državah, da je vojno vprašanje mednarodno vprašanj,© in da ga more rešiti socialna demokracija mmo s tega stališča. Taktika poslanskega kl#a je bila nato odobrena s 70 proti 61 -gteovi, — Važno je bilo tudi vprašanje, če sme socialna-demokracija sodelovati z life&r&M ** skupno i w$m& tv-prM Kaj ni všeč Indijcem v Franciji. — Urednik nekega južnofrancoskega lista je bil nekoliko dni v zakopih in je tam vprašal Indijca s Pendžaba, kake utise ima od svojega bivanja na Francoskem. Indijec je dejal: »Mi se radi vojskujemo in Francija je lepa dežela in čeprav so se nam Franzcci smejali, ker pijemo le vodo, so drugače zelo uljudni. Ali kako pozno se ženijo ti Francozi. Mi mohamedanci se ženimo že 7 ali 8 let stari, najpozneje gotovo v 18, l§tn. In potem smerno imeti 3 zem- Mavac|na se pač z&#y;9l$i$i® le z jedno in še te imamo kmalu preveč.« Ma vprašanje, s čim se bavijo indijski vojaki v mirn& časih je odgovoril: »Hodimo m Indijci ne pijejo, ne pojejo, nimajo nobene vojaške godbe ter so sila molčeči. Samo eno pogrešajo nad vse, da se ne morejo trikrat na dan umiti, kakor jim to predpisuje vera. »Vojna je sicer lepa reč aH čistost nam je sveta«, je dejal indijski vojak. Vojni tip*. — Vojna je rodila čisto gotove tipe ljudi. Je nekaj ljudi, ki se na vse spomnijo, ki vse vejo in katere nič ne preseneti. Naj se zgodi karkoli, kar se še ni nikdar pripetilo, ker se sploh ni moglo zgoditi, oni so to že naprej vedeli. Drug tip tvorijo ljudje, ki vedno izprašujejo: »Kaj je novega?« Teh je največ. Vsak hip hočejo'slišati kaj novega in če bi se ma-gari podrl ves svet, čez pol ure že vprašajo: »Kaj je novega«. Ti ljudje postanejo včasih silno nadležni, če o katerem slutijo, da ve nekaj več, ko oni, vedno so mu za petami in vsak hip bi jim moral praviti kdo novice, čisto vseeno, če se je kaj zgodilo ali ne. Tretji tip pa so ljudje, ki jim je vse eno. Nič jih ne briga, nič jih np pretrese, vojna za nje sploh ne obstoji. Berejp sicer liste, ali berejo jih tako ko preje, kakor da bi brali bel papiir. Nova prorokovanja o miru. — Italijan, ki trdi o sebi, da je v njem Caglio-strov duh, je prorokoval, da bo konec vojne 25. marca 1915. Dotični Italijan je grof Baschieri, ki prisega da vidi v bodočnost. In to dokazuje s tem. 31. julija je bil grof pri spiritistični seji. Ob pol desetih zvečer zakliče nakrat: »Poglejte dobro na ure. V tem hipu je bil nrnorjeji m l&l$kLj$ ftou-levardu y Parizu znamenit politik«. In res, drugi dan je prišla vest, da je bil mnorjen Jaures. Svojo prorokbo si je dal grof pro-tokolir^ti. L. 1906 je prorokoval grof velik potres v Chile. i \orokba se je uresničila. Na podlagi teh »dokazov« zahteva grof zase vero, da bo v resnici 25. njjarea 1915 konec vojne. K^or se hoče, ta se ngj torej veseli 25. marca. Anekdote pri pregledovanju črgevgf-nikov..— Humor ne zapusti naših štm-vojnikov niti pri naboru. Dunajski H. W. J. prinaša par takih dokazov z naborov: Neki prnpvojnik se hoče zmazati, d& sliši slabo. Dobro, tedaj vas damo k težkim topovom, tam itak ne smete preveč slišati,« odloči zdravnik. Drugi nabornik pravi, da sliši le na mo( #q. »Ma katero« ypraša zdravnik. »Na leyL«. »Tauglich« ®u zavpije zdravnik v desno uho. — 'TPujji oči igrajo veiiko vlogo. Neki nabornijk trdi, da je zelo kratkoviden. »Ta^lich, greste v prve vrste,« razsodi zdrgv^lfc. Drugi je zopet dalekoviden, zato pi je mMm k M®k®$Qy$Wr; K#yečjo vjep pa igrajo notranje bolezni. Jeden nabornik je trdil, d$ im# hud$ srčno napaki) fi <& ni #a n^f p wbfitft službo. Zdrav^flc ga dolgo miiatančrio preišče, pa ne &0&P ničesar. Tedaj vpraša nabornika, kateri R^erent,spir»f ^emtmgte to doteovai I lm $ fti, pteš&$e j* igramo m kostoM 1«i®ti#L r n coko in pravi; »Čestitam, imeli ste izvrstnega zdravnika, popolnoma Vas je ozdravil«. — Kmet iz Galicije pride k naborni komisiji. Nekoč je slišal, da prepreči »Platttuss« potrditev. To si je zapomnil in s tem si hoče pomagati pri naboru. Zdravnik ga vpraša, če ima katero bolezen. Kmet se prime za grlo, začne milo stokati in pravi da ga tam boli »Plattfuss«. Odločni »Tauglich« ga pouči, da ga je polomil. Pojski žid pride pred komisijo. Zdravnik ga vpraša, če mu kaj manjka. »Nič«, odgovori žid, ali ne vzemite me, ker kamor pridem, tam je smola.« — To so anekdote, ki jih prinaša dunajski list, v resnici pa je pri naboru že malo drugače in zdravniki se potrudijo, da vestno pregledajo nabornike, v kolikor jim to dopušča kratki čas. Vojne vraže. — Tudi za časa vojne -cvete babjeverstvo. Ali pravilnejše rečeno, v slabih časih se verjame še prav posebno vsaki vraži. Pa to ni čudno, saj ni tako smelo izmišljene vesti, da ji ne bi verjeli ljudje, samo, da je v časopisu. — Tako je nedavna krožila po listih vest, da se bori z Angleži proti Nemcem tudi indijski lakir, ki je popolnoma neranljiv. Kroglja mu leti okoli glave in za nič na svetu ga ne zadene. Bajoneti in sablje od-lete od njega, kakor da bi bili iz gumija in z granatami se igra kakor z žogami. Skratka, fakir je neranljiv. Ali Angleži imajo le enega samega takega fakirja — in to je presneto malo. — Na Francoskem se zopet piše o —- govorici topov. Med starejšimi topničarji je razširjena mnenje/da žalostno tulijo; topovi na predvečer nesrečne in krvave bitke. Čisto jasno so slišali tudi sedaj celi oddelki žalostno kovinsko tuljenje topov. Enake vraže so razširjene po Alzaciji. Po vsaki bitki kliče neznan, tajinstven glas z oblakov, Koliko je padlo Nemcev ali Francozov. Če so pa številke tudi prave, o tem molče viri. — Da se prikazujejo na bojišču tudi že davno umrli generali, je jasno. Joifru daje navodila Napoleon L, Nikolaju Nikolajevi-ču pa general Skobelev. Čudno je le to, da vidijo, prikazni generalov le ljudje, ki ostanejo doma. — Na Kavkazu kupujejo žene suknje vojakov, ki so bili najmanj trikrat že v boju. V te obleke se oblečejo dvakrat na mesec pred solnčnim.zatonom: in to prinaša — zvestobo v zakonu. Občudovanja vredna vraža I Samo da bi danes ne pomagali, niti kupi uniform, kaj šele ena suknja. — Tatovi kupujejo krog-lje, ki so obtičale vojakom v dlani, če imajo take krpglje pri sebi, potem hi\ nikdar nihče ne zasači in potem lahko kradejo nemotena. En poglavar tatov je nosil pri sebi 20 f&kih' krogelj in to mu.je pomagalo*, da j^dpbil sedaj 10 let ječe. — Lepa vraža je razširjena pri prostih ženicah v Litvi. Matere, ki imajo sinove v vojni, se zbirajo v priprosti koči in.tain negujejo zapuščene in pohabljene otroke: z vso'nežnostjo. Prepričane so, da je to nežno negovanje otrok koristno njihovim sinovom in da jih to ubrani pred smrtjo. — In končno je še vraža ljubiteljev dolgih požirkov. Tiso sedaj v permanenci. Prepričani so, da morajo piti, če pride slaba vest in da morajo piti, če pride dobra vest Pijejo torej vedno. Pri tem se pa jeze na ljudi, ki zahajajo v koncerte in .v gledališče, ker da niso dosti iskreni u domoljubni. Odgovorni urednik in izdajatelj Saša Železni kar v GoridL Tiska: >Goriška Tiskarnac A. Oabr§ček) odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Prime rec« Volna siva za pletenje vojaških reči se dobi zopet v vsaki množini v veletrgovini H. Stermeckg v Celiti* Razredna loterija L Žrebanje 1. razreda *že 21. in 22 decembra. Izžrebalo se bode 80;000 dobitkov iu l prenaij^ v skupnem znesku K 22,268.000 V Najvišji možni dobitek K 1,000.000 (en milijon kron> n V prejšnji loteriji se je pri naši poslov- *? srčike K5-- II ' mm ~wm* *w ,B m ,W51 pS,Ur' lh «.>»?k» K 40- I h srečkek5 [i niči izplačalo na dobitkih: fiJ2 $reckeK2°"¦ L . ., _ .'¦'Ir^'^' K 196.360- r. i srečke K10 n med temi K 30.000 na št, 68.435 „10.000 „ „ 157.211 „ 5.000 „ „ 68.425 i ! srečka K 40 :n NaroČilo po dopisnici zadostuje. Uradni igralni naprti in vsa druga pojasnila brezplačno pri podružnici LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE v Gorici. PlaCaim po naJoiSli ceni oučio uolno bodisi oprano ali neoprano. Kdor jo ima, nai fo iakoi ponudi tordM J* ntedued, Gorica. IZIDOR NANUT autorizouana stsubena turdka ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena deia. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenali. Odlikovana pekarija in sladčtčarna Rarol Draščik : ? Mici, na Koi#i v (la^ni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi itejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •SNP** P° Jake zmernih cenah ~*&0} BliMlo perilo kakor na solncu beljeno — izgleda perilo po polurnem kunanju s primesjo Persil ne vsebuje— kljub svojemu hitremu učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. Tovarna: (gjoftlieb \&OiH) ©ai>aj |J|. 11. Ha proda] po vseh trgovinah. in razno moderno blago za moško in ženske obleke razpošilja *o najnižjih cenah fSgSSSt R STEfiM-CK! » CBljU št. 306 Štajersko. Pišite po glavni ilustrovani cenik 5ez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in lAmer&e je treba denar naprej poslati. * 68 - 52 Jako praktične žepe eMiriiu svetilke; Priznano toaletno sredstvo za umivanje, ki se uporablja v neštetih družinah osvežuje polt in jo napravi belo in nežno. — Pristno le v rdečih, škatlicah po 15, 30 in 75 vin. — Boraksovo milo od Kalserja po 80 vin,; milo uTola« po 40 vin. GOTTIJEB VOITH Dnnal III. |l Na prodaj po vseh trgovinah. kf gorč68ur. Cena od K 1*60 naprei Dobivajo se pri tvrdkl: Jakob Šuligoj, urar Gorica, Gosposka ulica 19. Surovo nočjo u o l n o oprano in neoprano kupi osako množino in po nalDlSll^ceni It Stermeckl o ceim. Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpin. Ha sredi Raštelja T. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalUte nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin preje In nitij. POTREBŠČINE. Zapisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za Šivalne Stroje. POTREBŠČINE; za krojni* in šootjarjo. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. | Reservni fond: j K 126.014*60 Vplačani deleži: J I K 4S.048 1 I"" Z^družniko/: J I w* 99 Goriška Uiitska paiajllaica upisana zadruga z omejenim jamstuom Telefon Štev. 79. O fiorfGl Pstan. 1.1883.: - (v lastni hiši: Gosposka ulica štev« 7, I. nadstr.)^ sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. Vetje stalne vloge proti enoletni odpovedi po^ dogovoru — Vlagateljem so na razpolago A k Mini hranilniki. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit. Položnice poštne hranilnice A na razpolago brezplačna T" u Zobozdravnšžki ift žofcotahniški atslje Dr. L Eržen fiORICI Jos. Uerdl lehaHICe IIbb. 3?. Umetoe zobe* zlato zobovje, zlate farbne, zlate mostove, zobe nakaučukove piošfce, ifrivMvabje Mvb stoje&h zob. Elbmbe vsake vrštei Ordlnira o sooltn ateHeln od 9. are dop. do 5. nro poj aiavne zalog« Palma podpetaita Union Bre&čak Sariia - SosjusKa ul. (t, feritni) 14, y lastni tffi. Pn» la ofllMfifl slmiMii urioga ta toiaraa pehttiia i zalegi iffia n&iti nad 50. mftdenuh jedilnih ii spalnih sob. , C.sne od 309. do 3999 K soba. 9 EtUm stovactofca datftvnfoa tapojomrij. 9 Veiiki izten slik, sfafe totor tudi žefeiMp polftta. SfriM mtbM h otN-oau t* ¦•tiJs9 IM. 07 A. Oruiovka gorica, Raštalj 3. Zaloga usnja. 27— Edina primorska°tovarna dvokbles ——------- »TRIBUNA«--------------- f.MTJEl- Stolna ulica št. 2^-4. odaja na otroke. Ceniki ftanko. Gerisa, TržaškauL 28,; prej pivovarna fiorjnp. j Zaloga dvokoles, šivalnih in kme- ' tijslSi strojev, gramofonov,- orker ¦ strijonov i. t. d. & - gOBIBA8 Kupujte samo dvokolesa „BffirICfi" in „fHtelIJl", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. šivalni stroji ;Ol1|tlMl VlCfOlla so najprak-Uičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče r.ezčumno in je jako trpežen, Puške, samokrese, slamo-rezntce iri vse v to stroko spadajoče predmete še dobi po tovarniški ceni pri tvrdki 26—c} ierševiRJ 8 Čuk iORICA, m Siiiesfli trgu št 9. OORlCA. Zganjarna Robert DiehI - Celje priporoča stojo doma žgano štajersko sKvovko, tropino vec, borovničevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum, gren^ico, »iy%inski liker*, Pelinovec ter fazne vrste grenkih in sladkih likerjev, - ^- ¦ . - •- v "-: ,.• ks§