Poštnina plačan« t gotovini.
Leto XXIII	Štev. 11 in 12	Nov., dec. 1926
„Odmev Afrike"
izhaja v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 8 Din, 5 lir, 60 am. cts., 2 Š.; s prilogo >Klaverjev koledarc 18 Din, 7.20 L, 80 am. cts., 2.60 Š. Naročila in milodare naslavljajte, prosimo, na:
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA
LJUBLJANA, Miklošičeva costa štev. 3.
Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via dell' Olmata 16. Za Avstrijo: Salzburg, >Claverianum«.
Vsebina: Črni katehisti, naši pomočniki. — Apostolska prefektura Vindhuk. — Dušna premija. — Prvi misijonar Ovnmbo-dežele umrl. — Kratki misijonski dopisi. — Božična slavnost v Novem Antwerpenu.
- Zveličarju jaslice m boiič. — Požrtvovalen Tirolec. — Zahvalno pismo iz Afrike. — Uslišane molitve.
Darovi.
Od 1. maja do 80. junija:
Za afriške milijone v splošnem Din 18.108.86; L 1.545.40.
Za sv. maše Din 1142.—.
Za stradajoče Din 2188.—.
Za gobavce Din 87.—.
Za odkup sužiijev Din 0184.— ; L 2607.-.
Za botrinske darove Din 6080.75; L 860.—.
Za lamorfke Din 788.70.
Za katehiste Din 101.55.
Za kruli sv. Antona Din 6288.75; L 150.60.
Za misijonsko »vezo Din 238.—.
Za otroško zvezo Din 287.25.
Za nuišno zvezo Din 7280.75; L 82.—.
Za Klaverjev vinar Din 10.—.
Za afriAki tisk in katekizem Din 1160.75.
Za določene namene Din 1680.—.
Za določene inisijone Din 800.—.
Za pobčerjenje črne zamorske sestre Din lOtH).—.
Za Klaverjevo družbo Din 50.—.
Iz nabiralnikov L 20.—.
Prispevki podpornikov in udeležencev Din 404.—. Tisočkrat »Bog povrni« vsem blagim dobrotnikom!
Popolni odpustki v
katere lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi
pogoji:
Dne 80. novembra, na god sv. apostolu Andreja. Dne 21. decembra, na god sv. apostola Tomažu. Dne 27. decembra, na god sv. apostola Jnne/.u liv.

Leto XXIII	November, december 192(j	Št. 11 in 12
Orni katehisti, najboljši pomočniki misijonarjev.
Črni katehisti — naši pomočniki.
Pi5e ]>. Danzin, apostolski vikar v Togo.
Kakor drugod, je tudi v Togo šola silne važnosti za apo-stolat. Ker je katekizem glavni predmet, zato se vsak učenec do neke mere vzgoji v katehista. Po zunanjih postajah vodijo Sole črni katehisti. Mi bi radi pomnožili število vaških šol, ker nas mnogo poglavarjev prosi, da bi prišli k njim. Kadar obiščemo vas, nam ponosno kažejo veliko število otrok, rekoč: >()če, poglej te otroke! Kedaj boš otvoril šolo v naši vasi?
Mi jim obetamo za pozneje. Naše misli pa nam uhajajo v Evropo, od katere pričakujemo pomoči. Novo šolo ustanoviti nam ui tako lahko, ker potem moramo dohiti tudi novega katehista in ga nastaviti in plačati. Treba je nabaviti šolskih potrebščin, ki so zopet drage, četudi le za začetnike. Šolarji ne morejo niti najmanj prispevati; ako bi to od njih zahtevali, bi jih, zlasti v začetku, popolnoma odbili. Vsi stroški pridejo torej na misijon. Mi smo pa revni in ne moremo vsega, kakor bi radi. Srce nam je žalostno ob misli, koliko dobrega l»i en sam ka-tehist naredil na kakem kraju, kar bo vsled pomanjkanja sredstev moralo izostati. Ako pošljemo kakega katehista v kako pogansko vas, smo se je s tem tako rekoč polastili za Kristusa. Sezidamo hišo, ki je obenem cerkev in šola. Katehist zbere otroke, da jih nauči našega jezika. To je prvi namen, vsled
82
Št. 11 in 12
katerega se zapišejo v šolo. Ne da bi zapazili, se jim začne cepiti v srce božji nauk. Preden so začeli hoditi v misijonsko šolo, so Boga poznali komaj po imenu; v šoli pa ga pobližje spoznajo in ga začno ljubiti in mu služiti. Kes, da mnogo otrok ne vztraja do konca; vendar premnogo kristjanov izide iz šol v tolažbo presv. Srcu Jezusovemu. Nekateri so bolj vneti kot najboljši kristjani v Evropi. Za tako delo je pa treba resnega katehista, ki ni le zadosti poučen, ampak tudi zglednega življenja. On mora prekoračiti pogansko močvirje, ne da bi se umazal in se oblikovati v čistosti, potrpežljivosti, velikodušnosti in pobož-nosti; kajti ko bi vseh teh čednosti ne imel, bi več Škodoval nego koristil.
Poznam nekaj katehistov v okraju Anecho, ki so zgledni, in se spominjam besed nekoga od teb, ki deluje v svoji rodni vasi, kjer je njegov oče poglavar.
»Oče,« mi je rekel, zdi se mi, da bi bilo zame bolje, ako me pošlješ na kak drug kraj.
Zakaj? Ali hočeš zapustiti domačo vas? Tu te vsi spoštujejo in tvoja šola je izvrstna. Celo poprejšnji kristjani hodijo zopet v cerkev, kar so bili opustili, odkar je bil odšel pater misijonar od njih.
Kes, oče, loda jaz se bojim /.ase, mi je odvrnil.
»Česa se bojiš?«
Kakor veš: moj oče je poglavar v vasi. On ljubi misijonarje, sam pa ni kristjan. Naših dolžnosti ne pozna in me hoče na poganski način poročiti. On in moji strici si za to prizadevajo že več mesecev. Zato 1 >i bilo bolje zame, da grem odtod.
Imaš prav, sem mu odgovoril. »Vendar mi bomo najprej molili z vsemi kristjani, da bo Bog ganil srce tvojega očeta. |K>teni ga bomo pa obiskali.«
To se je tudi zgodilo. Bog je dal, da smo očeta omečili, da je dovolil, da si poišče njegov sin krščansko družico. Še več: oče je zaprosil sina, naj ga poučuje v krščanskih resnicah. In danes je ta poglavar naš najbolj vneti katehumen v tej vasi. Kmalu ga bomo krstili. Star je že in je nedavno pokopal svojo zadnjo ženo.
Lahko bi navedel tudi drugih katehistov, ki zelo vneto delujejo, toda to bi bilo predolgo. Hotel sem le povedati, kako veliko oporo imamo v njih.
Pa mi Ixiste ugovarjali: Česa pa torej čakate, da ne pomnožite svojih šol? Pošljite katehista tja, kamor vas kličejo.
Kes. Jaz mislim ravno tako. Toda, kje naj vzamem denar, da plačam katehista? Tudi katehisti morajo živeti, se oblačiti,
iu ako so oženjeni, za družino skrbeti. Kadi revščine ne moremo nastaviti več ko teli 1'2 katehistov, ki jih imamo. Priznati moram, da se večkrat bojim konca meseca, ker često nimam niti toliko, da bi plačal katehiste.
Ali bi se ne našlo med bralci »Odmeva« usmiljenih duš, ki bi mi pomagale v moji potrebi? Kdo bi mogel in hotel katero teli stranskih postaj obenem s katehistom tako rekoč adop-tirati? Stroški bi znašali 20 funtov šterlingov (0000 Din) za eno leto, kajti tudi v Afriki je življenje drago. Tem dobrotnikom pa bodi rečeno: »Bog vam poplačaj stotero v tem in prihodnjem življenju! Jaz se morem zahvaliti le z molitvijo.« — Priporočam svojo in svojih poganov zadevo sv. Petni Klaverju. Naj bi se on za stvar zavzel in jo izpeljal.
Opomba uredništva: Dobro bi bilo, ko bi kak misijonski odsek, kongregacija, farna občina itd. izpeljala načrt in željo misijonarja v Togo in vsaj za eno leto prevzela skrb za eno misijonsko postajo? Prispevke in oglase sprejema Družba sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Miklošičeva cesta
Apostolska prefektura Vindhuk.
1'. 1 vim Dohren O. M. I. piše iz Vindhukn nnši vrhovni voditeljici:
Mi delujemo tu v Zahodni Afriki v zelo težavni misijonski postaji. Ker je bil očividno la kraj od Boga ustvarjen le za divje živali, zato je tu le malo ljudi, in še ti so gotovo le za-blodili semkaj. Dežela bi mogla biti pravi raj; zakaj tukaj vse silno bohotno uspeva — ako bi le dežja bilo vedno dosti... Toda že besedica »ako vse pove. Včasih je dežja le malo, včasih pa pride s takim nalivom, da se človek spomni na vesoljni potop. Najprej taka suša, da ovenejo vse rastline, potem pa povodenj vse vzame. Sestra Frančiška, naša vrtnarica, nas je že tolažila s tem, da bo, kadar pride v nebesa, vzela oblake »čez« in potem Ik> dež samo takrat, ko ga bo treba. 2e naprej se veselimo teb srečnih časov. Navzlic neprilikam nam ne zmanjka poguma in humorja. Težke čase smo že preživeli v teh krajih, a vselej smo pogumno delali naprej v božjo čast in v rešitev neumrljivih duš. O svojih zanimivih misijonskih potovanjih Vam bom pripovedoval drugič. Za danes le še o zidanju naše bolnišnice. Zaupno Vam povem, da sem zašel med berače, iu pravijo, da ta posel prav dobro razumem. Tudi mi pravi zavest, da, ko Vam te vrstice pišem, ne bo zastonj moje zaupanje na Vašo dobrotljivost in usmiljenje. Tisočerim mi-
sijonarjem ste že bili rešiteljica v stiski, kako bi neki mene zavrnili? Tega si ne morem misliti. Torej: zidamo bolnišnico za naše domačine. Za to je treba kamenja, apna, cementa, lesa, pločevine za streho, vrata in okna in naposled oprave. Da pa se vse to dobi, je treba denarja, in tega jaz ubogi nemanič nimam. Tega Vam ni treba dokazovati, kajti kot redovniku mi je vsako imetje prepovedano. Toda Bog je poskrbel nam za pomoč, ker je dal Vam dobrotljivo srce. Jaz sicer nimam denarja, a imam dvoje delavnih rok. Kamenje in apno pripravljam sam s svojimi duhovskinii rokami v potu svojega obraza. Neki drugi dobrotnik mi bo preskrbel cement za tlak, in sicer je to neki jud. Če je torej jud tolikanj velikodušen, mi ne smemo biti manj.
Vas, blagorodna gospa grofica, bi prosil, da me jwdprete s tremi tisoči markami pri mojem podjetju za napravo strehe. Jaz Vam bom vedno hvaležen, a povrnil Vam bo ljubi Bog.
Ze Vas vidim, kako ste veseli, da boste mogli pomagati v potrebi; med tem bom pa jaz tukaj pridno lomil kamenje. Ra-doveden sem, kdo 1k> bolj priden in svojo nalogo poprej dovršil, ali boste Vi poprej prispevali tri tisoč mark za streho ali bom jaz poprej napravil 50 tisoč kamenjev za zidovje. Medtem pa bom jud« priganjal, da naj se požuri s cementom, da ne nastopi zastoj pri zidanju, ampak da bo šlo vse hitro in jh> redu izpod rok.
Dozdaj smo imeli malo bolniško sobo dvanajstih metrov za bolnike; toda ko bi Vi vedeli, koliko duš je bilo že pridobljenih za nebesa v tem prostoru! V enem samem tednu smo 11 bušmanov na smrtni postelji poučili in krstili, kar bi se gotovo ne bilo zgodilo, ako bi te sobice ne imeli.
Ali ni to res božje delo, h kateremu l>oste tudi Vi pripomogli. Moja prošnja naj Vam bo kakor klic božji, ki Vas priganja k delu usmiljenja. Ker je Bog poskrbel, da je njegov klic prišel do Vas, bo skrbel tudi, da Vaše besede padejo na rodovitna tla pri Vaših dobrotnikih.
Gre za božje delo, delo krščanske ljubezni do bližnjega, za mučeno in zapuščeno ljudstvo v južnozahodni Afriki.
DUŠNA PREMIJA. V namen naiih (C^fč^ naročnikov in dobrotnikov opravijo („-ag'0i0-qp-e
afriški misijonski škofje in misijonarji letno Mi) svetih mai.
Prvi misijonar Ovambo-dežele umrl.
Pismo p. liiickinga O. M. 1. i/, misijona sv. Terezije Deteta Jezusa.
Velika izguba iu nesreča je zadela naš niisijon sv. Terezije. Umrl je moj pridni sotrudnik preč. p. Oton Furman '23. junija v bolnišnici finskega misijona Oniipe. Po komaj enoletnem delovanju ga je pograbila zavratna Malaria tropica. Hog mu je dal plačilo za njegovo delo v službi sv. Cerkve. Le 10 mesecev je mogel pokojni delovati v svoji priljubljeni poganski deželi, pa ga je že razjedla »gorečnost za lepoto hiše božje«. V tem kratkem času se je izkazal pravega apostola in vojščaka Kristusovega.
Od zore do mraka je delal, da dozida in ustanovi prvo misijonsko postajo v Ovambo-deželi. Nič mu ni bilo pretežko: sekul je drevesa, kopal jarke, delal ob dnevni vročini na vrtu itd. Pri tem se je marljivo učil treh jezikov, ki jih tukaj govorimo: ozindongo, ozikuambi, ozikuanjama. Zadnjega je govoril že čisto gladko, v ozindongi pa je že pridigoval. Pozno v noč je še sedel pri knjigah in študiral iz bogoslovja, moralke in misijonske vede. Ni izgubil niti 5 minut časa.
Kako vnet in pobožen je bil kot duhovnik! Silno pobožno je maševal. Kako mu je bilo žal, da na potovanjih ni bilo mogoče vsak dan maševati. Rrevir je na potovanju molil ali na vozu ali na konju, liedovno pravilo je vedno nosil selnij in ga prebiral celo ob vetru in dežju, kar so pričali zelo obrabljeni listi. — ln kako je bil vnet za izveličanje duš! Vsak dan je poučeval: ob delavnikih podnevi in zvečer, ob nedeljah in praznikih pa že celo. Vsak teden parkrat je obiskal svoje bolnike.
Vnetost za hišo božjo in razširjenje vere ga je razjedala in končno umorila. Sam sebi ni prizanašal. Ker je bil močne postave in trdnega zdravja, je mladi apostol mislil, da je kos vsakemu naporu in da mu zadostuje le malo hrane. V tem oziru je nase skoro čisto pozabil. Dokler sva skupaj stanovala, sem jaz skrbel za vse potrebno. Ko sem se pa 1. junija vrnil po daljšem potovanju v niisijon sv. Terezije, sem zapazil, da moj duhovni tovariš zelo pokašljuje. Bil je zelo bolan, vendar se radi vnetosti za svoje zamorce ni zmenil za svojo bolezen. Jaz sem mu zapovedal, da se mora varovati. Ze 5. junija sta ga napadli pljučnica in malarija. En teden sem mu sam stroge I; toda zdravnik je zapovedal, dm se spravi v bolnišnico v Oniipi. Mislite si, kako težka je bila štiridnevna vožnja za bolnika jk> tako slabih potih. Na poti sem mu neko jutro ob solnčnem vzhodu podelil sv. poslednje olje, kajti šlo je z njim
proti koncu. V četrtek smo dospeli v Ondonguo, v petek pa v bolnišnico v Oniipi ob pol 11.
Tu so patru silno skrbno stregli, zato sem se mogel vrniti k sv. Tereziji. Toda v nedeljo se je stanje zelo poslabšalo. Bolnik je prišel ob zavest, vročina je naraščala do 42" C, v
I'. Oton tinman.
torek pa ga je smrt rešila trpljenja. Poklicali so me po selu in prišel sem ravno o pravem času, da sem mogel svojega sobrata cerkveno pokopati.
V juniju smo torej hodili križev pot, ki se je končal na Kalvariji. Toda za Golgoto mora priti Velika noč. Upam, da po smrti ljubega p. Otona pride tudi /a naš misijon dan vstajenja: namreč izpreobrnitev mnogo poganov v našem misijonskem kraju Ovambo-deželi.
Kratki misijonski dopisi.
škof Sweens, apostolski vikar v Nyanzi piše: »Zelo smo bili veseli vaše pošiljatve. Koliko otrok ste osrečili! Seminarist Henrik se vam posebno zahvaljuje. Zdaj je v 11. letu filozofije. P. Tryphonu kolo zelo dobro služi in mu prihrani mnogo truda. Mali seminar šteje HO, veliki 16 gojencev.
škof Pihot, apostolski vikar v Majungi (Madagaskar): Napredujemo v spreobrnitvah in v šolskih zadevah. Da bodo uspehi še večji, potrebujemo domačih klerikov in seminar. Kadi bi sprejeli gojence že koncem leta, toda manjka nam vsote 100.000 frankov. Upamo, da nam bo prišla na pomoč Družba sv. Petra Klaverja, ki se ji priporočamo tudi v molitev. Oboje je potrebno, ako hočemo, da bo naše delo uspevalo.
škof Fortineau C. S. -Sp. apostolski vikar v Diego-Suarezu piše.
Vaš zavoj je dospel nepokvarjen. Razveselili smo se zlasti rožnih vencev in svetinjic. Itazdal jih bo p. Vogel, ki ravno sedaj odhaja
na 44 postaj. — Priporočam vaši dobrotljivosti svoje katehiste v Iinerimandrozi; žal da so tako slabo preskrbljeni z vsem potrebnim. — V nedeljo, 22. marca, smo prepeljali telesne ostanke škofa Čorbe t a, apostol, vikarja v Diego-Suarezu, v katedralo. Umrl je 25. julija 1914. To je bila zelo velika slovesnost.«
P. Stanislaj Sicmicnski D. J. piše iz Broken-Hilla: »Nedelja je in že pozno ponoči, toda za premišljevanje ugoden čas. Srčna hvala v svojem imenu in v imenu br. Lon-ga za poslane darove. Oba zaboja sta srečno dospela. Zelo smo bili veseli, ko smo našli vse celo in nepokvarjeno. Vse smo takoj pomerili, in br. Longa je bil kakor kak kitajski mandarin na novega leta dan. Tisočkrat: Bog plačaj! — Zlasti obleka jo velike cene. Porabil sem zase, za svoje sobrate in za katehiste. Protestantski učitelji so zelo elegantni; zato moram tudi jaz skrbeli za čast svojih. Tu pa je vse tako strašno drago.*
Božična slavnost v Novem Antwerpenu. (Belgijski Kongo.)
Piše škof de Boeck, apostolski vikar v Novem Antwerpenu.
Lepi božični prazniki so minuli. Naših 80 katehistov je prišlo z velikim številom kristjanov na misijon. Že nekaj dni pred prazniki je v misijonu kar mrgolelo ljudi.
Skoro vsi so se pripeljali v čolnih i/, bližnjih vasi in iz daljne okolice, kjer je zemlja preprežena z vodnimi jarki. Čolnarji so krmarili z drogi in velikimi kljukami. Ta način je mnogo bolj pripraven za plitve vode, 'ko veslanje. Kmalu so dospeli tudi stanovalci obrežja pojoč in bobnajoč. Preskrbljeni z odejami in jestvinami so poiskali stanovanja in prenočišča pri svojih sorodnikih, znancih in prijateljih. Nekateri katehumeni, ki našega misijona še niso
videli, so kar zijali od začudenja ob pogledu na naša poslopja, cerkev in zvonik. Ko so slišali uro biti, so vprašali radovedno: »Kdo pa tolče tu gori na zvon?« Ko so jim domačini odgovorili, da ura sama bije, se niso mogli temu dovolj načuditi.
Vsak večer so se zbrali tujci v cerkvi k pouku, ki so ga pač le redko slišali iz ust duhovnika. Med njimi so bili tudi taki, ki so se vozili po 8 do 10 dni.
Po dnevi smo spovedovali. Spovedancev je bilo 2000, sv. obhajil pa 0400.
O. Triton, (force zamorski duhovnik, j?ro s kolenom mi svoja »poslolhka dolu (kolo no darovali dobrotniki Klavorjove družbe j.
Na božični večer je bila opolnoči slovesna polnočnica. Cerlkev je bila mnogo premajhna, četudi so imeli dostop le kristjani. Pri jutranji službi božji je bila zunaj cerkve navzoča še velika množica ljudstva. Mod posameznimi službami božjimi j>o dnevi so se mogli vsi razvrstiti in dobiti dostop. Občudovali so lepo botlehemsko votlino, ki so jo postavili frančiškani. Neprestano so zamorci prihajali in odhajali, poklekali pred jaslice in darovali cvetlice Je-zuščku.
Sedaj, ko so zopet doma v svojih vaseh, pripovedujejo na dolgo in široko, kaj so vse videli, kakor nekdaj pastirci. Nekateri trdijo v svoji preprostosti, da so v resnici videli pravo božje dete.
0, da bi ga vsi tukajšnji pogani v resnici spoznali, tega božjega Izveličarja, ki jih talko ljubi in želi, da bi se iz-preobrnili. Naj bi mu vsi služili in ga iz vsega srca častili. To željo izražamo misijonarji, ko klečimo ob jaslicah in z nami vred gotovo tudi vsi prijatel ji Družbe sv. Petra Klaverja.
Zveličarju jaslice za božič.
Ne bi li hotel tudi ti, drugi čitatelj, blaga čitateljica, k božičnim praznikom napraviti Jezuščku jaslic, in sicer lepih, nad katerima bi božje Deleče imelo prav veliko veselje? Kajne, da želiš? — Dobro; torej poslušaj, na kak način to lahko storiš. Pred par leti je bilo na neki razstavi cerkvenih potrebščin videti več lepih mašnih kelihov, narejenih iz zlatnine an dragocenosti, ki so jih velikodušna srca darovala za misijone. imaš li tudi ti kaj takega? Morda kak prstan, uhane, vratno verižico ali zaponke? Kaj, ko bi iz ljubezni do Zveličarju, ki iz same ljubezni do nas biva v tabernaklju, žrtvoval to evlia-rističnemu Jezusu. — Kavno bogoslužnlh predmetov, kot: kelihov, oiborijev, monštranc, svečnikov in kadilnic tako zelo primanjkuje v misijonih. Kdo nam pomaga napraviti Zveličarju, misijonarjem in novokrščencein to božično veselje? — Vsak, tudi najmanjši dar za bogoslužue predmete hvaležno sprejme Klaverjeva družba v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3.
Požrtvovalen Tirolec.
Neki poštni uradnik na Tirolskem, vrl katoličan, kot njegovi očetje, ki so že pred tolikimi leti posvetili svojo drago domovino pre-svetemu Srcu Jezusovemu, si šteje v največjo srečo, da sine vsak dan streči pri sv. mail. V sveti vnemi je kupil s svojimi prihranki dragocen kelili ter ga daroval duhovniku, kateremu je navadno inini-striral. In vselej ga je prešinjala blažena radost, ko je pri povzdigovanju glodal kolih s presv. rešnjo Krvjo v posvečenih mašnikovih rokah. Nekoč pa dotični duhovnik, velik prijatelj misijonov, vpraša svojega zvestega strežnika, ne bi li hotel te svoje sreče in veselja žrtvovati in darovati kolih Klaverjevi družbi za kako ubogo misijonsko cerkev v Afriki? Brez obotavljanja se je vrli mož odločil za ta predlog. — Kajne, kako lep zgled požrtvovalne nesebičnosti! Naj odslej presveta Kri i/, njegovega kel i h a rosi in namaka suho afriško zemljo, iz katere naj vzklije mnogoštevilno iu plodonosno cvetje krščanskega življenja.
Zahvalno pismo iz Afrike.
Pi5e sestra M. Canuta, C. P. S. v Natalu
Dne 18. avgusta nam je došla nepričakovana in nad vse razveseljiva vest, da so dospeli i z daljne Evrope kar štirje zaboji. O, to je bilo radovednosti, dokler niso drugi dan prinesli velikodušnih darov v misijon.
Kako se vam naj skažemo hvaležne! Ne moremo z besedami izraziti čuvstev, ki polnijo naša srca ob toliki vaši dobroti. Naj vam torej On, plačnik vsega dobrega, na dan plačila stotero vrne, tukaj na zemlji pa naj vam da najobilnejši blagoslov! V ta namen hočemo, ker drugega ne moremo, za naše blage dobrotnike vedno goreče moliti.
Kako veliko je bilo začudenje naših vernikov, ko je na praznik Marijinega rojstva duhovnik v novem belem mašneni plašču, ki ste nam ga poslali, pristopil k oltarju; na praznik povišanja sv. Križa pa v rdečem. Vsi navzoči so svoje molitve darovali po namenu velikodušnih darovalcev. Videti bi morali veselje naše dobre sestre zakristanke ob prejemu nove mašne obleke; kajti stara je postala že skoraj nerabna. Ker mora od časa vojske sem vsaka misijonska postaja sama skrbeti za svoje potrebščine, je /.lasti revnejšim misijonom večkrat zelo težko, zmagati velike stroške. Toda ljubi Hog neredkokrat čudovito poplača naše zaupanje v njegovo previdnost in dobroto.
Dovolite nadalje, da omenim še nekaj prizorov, iz katerih boste spoznali, koliko sreče in radosti so povzročili drugi vaši darovi med našimi dobrimi črnci.
Neka stara mamica je dobila novo obleko; pa vam je od veselja poskakovala in se vrtela kot mlado dekle ter se venomer zahvaljevala, dokler ji končno nisem rekla, naj rajši gre v cerkev in se tam zahvali ljubemu Bogu za prejeti dar.
Pred kratkim je prihajal ob nedeljah v cerkev neki deček, oblečen v star telovnik in s klobukom, o katerem se ni vedelo, kakšna je bila njegova prvotna barva in oblika. Dobil je hla-čice; pa je bilo smeha med drugimi dečki, ker si jih revež ni znal obleči. Vedno si jih je hotel namreč natakniti na roko, mesto da bi z nogami smuknil vanje. — Nekemu drugemu na-vihancu, ki ni trpel dolgo celih hlač, sem zagrozila, češ: »Nisi vreden, da nosiš hlače; dala ti bom vrečo mesto njih .. .< Nekega dne ga najdem v spalnici, sedečega, ko je ravno krpal, seveda zopet strgane hlače. Ko je kmalu na to bilo pregledovanje obleke, se porednež moško postavi predme in pravi: »Glej, sestra, moje hlače so še cele. Torej vendar zaslužim, da jih nosim.«
Nedavno sem govorila z deklico, ki je imela krilce, ki ji je segalo komaj do kolen. Ko jo vsled tega posvarim, mi odvrne: »Ni moja krivda, dobra sestra, da je obleka prekratka. Delala sem pri nekem belokožcu, a nisem zaslužila toliko, da bi mogla kupiti več blaga.« Rekla sem ji, naj to obleko odstopi svoji mlajši sestrici; namesto nje sem ji obljubila drugo, kar je z veseljem sprejela.
Ne prišla bi tako kmalu do konca, ko bi hotela opisovati in naštevati vse slučaje, ki so v zvezi z vašimi velikodušnimi darovi. — Tisočeri božji blagoslov vam in vsem vašim so-trudnikom!
Opomba: Prosimo blage prijatelje misijonov, naj darove v perilu, obleki ali tudi v denarju za obleko blagovolijo poslati Klaverjevi družbi (v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3), ki jih nato pošlje misijonarjem in misijonskim sestram v Afriko.
Uslišane molitve
ur priprošnjo ustanoviteljico Družbe sv. Petra Klaverja, Marije Terezije Led6chowske.
Na prošnjo Marije Terezije Led6cliovske mi je bilo pomagano v neki zadevi, da je moj sin zopet dobil delo. Zato pošiljam dar za misijone, kakor sem bila obljubila.« — F. K.
Neka gospodična A. M. iz L. je v neki'važni zadevi opravila devetdnevnico k pokojni ustanoviteljici M. Tereziji Led6chowski in je bila tudi uslišana. V znak hvaležnosti je obljubila dar za afriške misijone in objavo v »Odmevu«.
Župnik sem in imam bolehno deklo. Vsak torek opravim sveto mašo v fast presv. Trojici v zalivalo za blaženost grofice Led6chowske in prosim Uoga z ozirom na zasluženje pokojnice, da bi se bolezen moji dekli vsaj nekoliko zbolj&ala. Moram reči, da sem mnogo dosegel. — 1. II.
Tisočera zalivala grofici M. T. Leddchowski, da sem ozdravela od zelo hude živčne bok zni.t — Vneta agitatorica za »Odmev«.
T. E. i/, V. piše: Na priprošnjo pokojne ustanoviteljice M. T. Led6rhowske je moj mož, ki je imel hudo bolezen v glavi, ozdravel. Vsi zdravniki so bili že obupali nad njim; pa sva jaz in še neka sorodnim opravili devetdnevnico k Mariji Tereziji Ledochowski, že po par dneh so je videl uspeli; potem je pa bilo <>d dne do dne bolje — danes je moj mož zdrav. Iz hvaležnosti pošiljava dar za misijone.
Srčna hvala Mariji Tereziji LedAchowski za pomoč v mnogih zadevah.« — I.. Sp.
K. prosi, da se objavi sledeče: Imel sem srčno napako in sem moral včasih po več dni ležati. Priporočil sem se M. T. Led6chow«ld
92
Št. 11 iu 12
in sem obljubil, ako bom uslišan, da bom to objavil in da bom dal krstiti zamorskega otroka na njeno ime. Po tistem mi je začelo iti na bolje in sedaj sem toliko trden, da morem iti v cerkev in tudi kako krajšo pot.«
»Vaša ljuba ustanoviteljica me je že večkrat uslišala. Obljubila sem, da to objavim, zato, da jo bodo tudi drugi čezdalje bolj častili.«
—	Grofica A. B.
»Pošiljam majhen dar, ker sem bila čudovito uslišana, ko sem se priporočila ustanoviteljici M. T. Led<5chowski in obljubila dar in objavo.« — M. P.
»Zopet sem bila na prošnjo grofice Ledbchowske uslišana v neki stanovanjski zadevi. V zahvalo zato objavljani uslišanje in pošiljam obljubljeni dar.« — M. G.
»Prosim javne zahvalo Mariji Tereziji Leddchowski za večkratno uslišanje, posebno še, da je bil moj mož v neki nesreči v gozdu obvarovan gotove smrti. Pošiljam dar 00 Din.« — K. S.
»V zahvalo, da je na priprošnjo blagopokojne grofice Leddcho-w-ske ozdravil moj sinček, pošiljam dar 20 Din za afriški tisk.« — M. B., Maribor.
»Zahvaljujem se Mariji Ter. Led6chowski, ker sem bil na njeno priprošnjo uslišan v važni zadevi pri živini. V zahvalo pošiljam dar.«
—	N. N.
»Srčna hvala grofici1 Mariji Tereziji Led(3chowskj za pomoč, da sem dobila neko službo. Opravila som devetdnevnico in obljubila objavo v »Odmevu« in da odkupim enega otroka, ki l>o krščen na ime Marija Terezija.« — M. R.
»Dar v zahvalo za uslišano molitev na priprošnjo pokojne grofice Marije Terezije l>ed6cliowske v neki težki zadevi s profinjo, da to objavite.« — M. G. iz B.
»Hvala zamorski materi za pomoč v neki težavni zadevi.« — M. K. St.
»Pošiljam ta dar v zahvalo za hitro uslišanje moje prošnje po grofici Led6chowski.«
»Srčna hvala ustanoviteljicil Klaverjeve družbe za pomoč v težki bolezni moje nečakinje. Prilagam dar, kakor sem obljubila.
—	S. F.
»Ko sem se zatekel k pokojni ustanoviteljici Klaverjeve družbe, sem bil uslišan. Kot zahvalo sem obljubil dar in objavo.« — 1°. V.
Gosp. H.: »400 mark za zadobljeno pomoč po prijirošnji blagojKikojtie ustanoviteljice.«
Zahvaljujem se ustanoviteljici Klaverjeve družbe za pomoč v važni družinski zadevi. Zahvala je bila obljubljena po uslišanju z mesečnim darom skoz eno leto.« — P. II., Ljubljana.
Ponatis člankov iz »Odmera iz Afrike« ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančnim podatkom virov. Urejuje in zastopa izdajatelja dr. J. Jerie. Za Juf/oslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čel.
Blagoslovne podobe sv. Očeta.
Kdor pridobi „Odmevu" ali „Zamorčku" dvajset novih naročnikov ter vnaprej plača, dobi lepo podobo sv. Očeta in poseben blagoslov Nj. Svetosti zase in svoje sorodnike. Prosimo za jasno ime do-tičnega, ki naj pride na podobo.
Mašna zveza za Afriko.
V mesecu vseh vernih duš ne pozabite vaših dragih rajnkih. Vpišite jih v »Masno zvezo za Afriko«. Tako storite njim in ubogim afriškim misijonom veliko dobroto, ker vsi prispevki pridejo misijo-nom v korist. Udnina za enega stane enkrat za vedno 3 Din. Deležni so s tem 300 sv. maš, katere se opravijo vsako leto za vse ude zveze, bodisi žive ali mrtve. — Ljubi Čitatelj, ali pa si ti earn že vpisan v -Mašno zvezo za Afriko«? Ne mudi se, koliko božjega varstva in blagoslova se razliva iz neprecenljive daritve sv. maše. Kdor želi sprejemno podobico, naj doda še 1 Din za poštnino. Prosimo, pošiljajte prijave in prispevke Družbi sv. Petra Klaverja.
Vse cenjene naročnike,
kateri naročnine za »Odmev« in »Zamorčka« za tekoče leto 1926. še niso poravnali, nujno prosimo, naj to čimprej store in obenem pošljejo tudi naročnino za prihodnje leto. Prosimo, plačujte naročnino vedno vnaprej!
Našim ljubim podpornikom in podpornicam bo gotovo ljubo, če jih na tem mestu opomnimo, da so deležni mnogih popolnih in nepopolnih odpustkov le toliko časa, dokler redno odštevajo svoj letni podporniški prispevek (letno 3 Din, za duhovnike 5 Din).
Blagovolite upoštevati našo prošnjo!
Družba sv. Petra Klaverja za afriške m i si j o ne.
Jožefa La Ponte
Kodulka sv. Petra Klaverja od leta 1897.
po dolgih letih delovanja za mlsijone, med katerimi je opravljala ponovno službo voditeljice družbene hiše »Maria borg< in regionalne voditeljice, je trpela mučeništvo bolezni, katera jo je zadnjih 5 let neprestano vezala na postelj, pa kljub temu blaga pokojnica ni nehala delati.
Previdena s svetimi zakramenti, izročila je svojo dušo (l&apodu na praznik Marijinega imenu, 12. septembra 1.1020. Ljuba pokojnica je imela ljubeče srce nele za misijone ampak tudi za dobrotnike, zato jo še z večjim zaupanjem pripotročamo v sv. molitev.
iiiiiiiSMiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiz:^
1
S
S *
2
i s
S
i
i
s i
.i .§
i
ss
še
8 =
i
i =
ts
►J
s
1
EE rz
I 0
I
S
i s
1 s.
s
^^^^ Novo! 11 i
Razširjajte naše koledarje:	M
Klaverjev koledar 1927 |
Ima kot prilogo lepo barvano sliko sv. Antona. Ginljive pove-	||
stice iz misijonskega polja črne Afrike. Zlasti je lepa in poučna	l ,
povest „Sestra Deo gratias" vzbudila mnogo zanimanja. — Dasi	'g
je vsebina j koledarja obširnejša, ostane cenn ista kot lani.	g
I koledar 5 Din. Pri naročbi 10 izv. eden povrh.	^
Misijonski koledarček za mladino 1927
Kdo ne bi svojo deco ruzveselil s tem ljubkim in poučnim koledarčkom? Pa tudi odraslim se jako dopade in radi segajo po njem. Prinaša izredno lepe povestice in slike iz življenja ljubih zamorčkov. C'eiiu samo 8 Din. Pri naročbi 10 izv. eden povrh.
Priporočamo oba koledarja kot najlepše
Miklavževo in božično darilo.
W Novo iz zaloge.
Lepa misijonska igra v treh slikah
„Afindra, zamorska deklica".
Za vprizoritev jo toplo priporočamo. Slane samo 3 l)ln.
Za otroke je novo tiskana lepa povestica s slikami
„Francek, zbiratelj
Stane en izvod samo Din 1\">().
«
i
I i s
i
=
rs:
I
73
K £
I
i I
^ Vsem Častilcem sv. Petra Klaverja toplo priporočamo knjižico ^
j Življenje svetega Petra Klaverja. i
M Cena Din 1'50. Naroča se: Družba sv. Petra Klaverjn v Ljubljani. M fiB I tf •<	■■tllltll*>-2Saiilllll(l I ttlaa^^Z^^^lllfllll • lili tttl • ti II111 ■ • •^^^••Itl JII1 • I	ta IHB