LETO XXIII. — številka 92 Ustanovitelji: občinske konference SZDL 'esenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. - Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 28. 11. 1970 Cena 50 par Lis* izhajs od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednllc Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO jI i I I s« i: Dr. Anton VRATUŠA, namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve JUGOSLAVIJA V BOJU ZA MIR 1 Znan je izrek, da je zunanja politika zrcalo notranje. Rekel bi, da to ni samo izrek, ampak je dejstvo. Nemogoče je namreč, da bi država, katera ne dovoljuje svobode svojim občanom, lahko vodila demokratično mednarodno politiko. In narobe. V Jugoslaviji je notranje politični razvoj šel roko v roki z njeno dejavnostjo na mednarodnem področju. Za časa narodnoosvobodilne vojne, ko so se narodi Jugoslavije z orožjem v rokah borili proti fašističnim zavojevalcem in njihovim domačim pomagačem, za svojo politično in socialno osvoboditev, so morali istočasno tudi zelo žilavo delovati, da bi se resnica o njihovi borbi prebila v svet in bila spoštovana. Demokratična svetovna javnost je podprla narodno-osvobodilno vojsko pod vodstvom maršala Tita, ker se je kot zaveznica velike antifašistične koalicije borila obenem tudi za lastno osvoboditev. Ob taki mednarodni podpori so naši narodi lažje postavljali temelje revolucionarne oblasti. Ko smo bili kasneje nepričakovano izpostavljeni vsestranskemu pritisku Stalina in Kominforma, zavoljo lega, ker smo se odločili za samostojno pot, smo lahko vzdržali predvsem zato, ker smo se odločili za pot, ki je dejansko odprla perspektive resnične osvoboditve človeka v pogojih samoupravnega socializma. Zato Stalinu ni nikoli uspelo poriniti Jugoslavijo v izolacijo, še manj pa spraviti jo na kolom. Danes je ideja samoupravljanja v eni ali drugi obliki vedno bolj prisotna v moderni družbi. Javlja se bodisi kot splošna zahteva delovnih ljudi za participacijo v upravljanju z družbenimi zadevami, bodisi kot upor predvsem mlajše generacije, proti odnosom diskriminacije, neenakopravnosti, etatizma ali samovolje v sodobni družbi. Zato so izkušnje samoupravljanja v Jugoslaviji predmet splošne pozornosti v svetu. Jugoslavija je še posebej razširila krog prijateljev na osnovi svoje politike miroljubne koeksistence in neuvrščenosti, ki predstavlja temelj njenih mednarodnih odnosov. Vse to je omogočilo, da se je naša dežela uveljavila kot neodvisni mednarodni socialistični faktor. Narodi žele neodvisnost, mir in mednarod- no varnost in prijateljsko mednarodno sodelovanje med vsemi deželami in narodi, neglede na razlike v njihovem družbeno političnem sistemu. To je prava pot tudi za razvijanje medsebojnega zaupanja v nasprotju s strahom in sumničenji, ki jih povzroča politika s pozicije sile in ekonomsko vojno ali politično pod jarmi j en je. Vedno več je dežela, ki se aktivno in organizirano bore za lastno emancipacijo, s tem pa tudi za neodvisnost drugih in za mir v svetu. Jugoslavija prav tako. Izhodišče za tako politiko ji je politika neodvisnosti, teritorialne integritete, enakosti, medsebojnega spoštovanje in solidarnosti. Taka politika zagotavlja dobre odnose s sosedi in plodno sodelovanje z vsemi, ki so pripravljeni sodelovati na enakih osnovah. Tako so zgrajene trajne osnove za graditev socializma v naši deželi. To je način, da lahko Jugoslavija tudi v mednarodnih odnosih vodi politiko, ki pomembno prispeva k uresničevanju principov enakopravnosti, nevmešavanja, suverenosti, medsebojnega spoštovanja in mednarodne solidarnosti. Po zaslugi take politike je Jugoslavija danes v prijateljskih odnosih z vsemi deželami, ki tudi v praksi spoštujejo ta načela in njeno pravico, da svobodno sama odloča pot svojega razvoja in da samostojno zavzema stališča do mednarodnih dogajanj. Jugoslavija ima danes diplomatske odnose s 106 državami (75 ambasad in 28 generalnih konzulatov), trgovinske sporazume z 80 državami. V Jugoslaviji je danes 77 diplomatskih misij in 15 generalnih konzulatov. Leta 1939 je bilo v Jugoslaviji 31 diplomatskih predstavništev, Jugoslavija pa je svoje diplomatske misije imela v 28 državah. Podatki govore sami zase. Pot do takega mednarodnega položaja Jugoslavije je bila zelo naporna. Ko se je koncem vojne razdrla nekdanja anti-hitlerjevska koalicija ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze je bilo jasno, da nastopa čas, ko bodo male de-fele le toliko svobodne in neodvisne, kolikor bodo sposobne^ da si tako pozicijo izborijo. To je posebej veljalo za Jugoslavijo, ki je izbrala samostojno pot v graditvi socializma doma, in ki se je v mednarodnih odnosih držala principa, da dosledno zavzema samostojno stališče v odnosu na druge dežele in na mednarodna dogajanja. PROTI BLOKOVSKI POLITIKI Hladna vojna, ki je kmalu zajela ves svet in posebej Evropo, je odnose še bolj zaostrila. Velesile so skušale zvrstiti v svojih blokih in pod svojimi »zaščitnimi dežniki« vse druge dežele. Politika blokov in sile je postala osnovna karakteristika mednarodnih odnosov. Neposredna posledica tega je bila besna oborožitvena tekma. Svet je bil na robu nove svetovne vojne, ki bi bila ob uporabi jedrskega orožja gotovo strašnejša kot vse dosedanje vojne. Zaupanje in popolna podpora vseh narodov Jugoslavije in vsega delovnega ljudstva Titovi politiki je bila tista čudovita moč, ki je omogočila, da je naša ladja plavala varno tudi v viharjih hladne vojne, ki je posebno na tleh Evrope večkrat pretila, da postane vroča. Človeštvo se je zgrozilo ob usodi, ki mu je pretila. Dežele, ki se niso hotele zvrstiti z nobeno veliko silo, ali pa v voj-nopolitične bloke, zavoljo česar so dobile ime neuvrščene, so dvignile glas proti blokom in proti jedrski gonji. Zahtevale so, naj velesile rešujejo svoja nasprotja na miren način, ne pa z vojno. To je bil glas vesti človeštva. Postavile so politiko aktivne miroljubne koeksistence kot edino alternativo grozeči vesoljni katastrofi. In klic ni ostal brez odmeva. Končno so tudi velesile uvidele, da konfrontacija vodi k splošnemu uničenju spričo dejstva, da bi samo z uporabo že nakopičenih jedrskih bomb lahko večkrat uničili cel s^et, predvsem pa sebe vzajemno. Spoznale so, da je v njihovem lastnem interesu da svoja nasprotja rešujejo s pogovori, ne pa z konfrontacijo. Jugoslavija je bila med najbolj aktivnimi borci za mirno reševanje sporov, število dežela s tako politiko je raslo, posebej na področju Azije in Afrike, kjer je revolucionarni elan narodov zbrisal kolonialne imperije, na razvalinah pa so nastale mlade neodvisne države. Svet si je oddahnil in prišlo je do olajšanja. Toda ne povsem. Nevarnost neposrednega spopada med supersilami se je sicer zmanjšala, toda varnost malih dežel se ni bistveno povečala. Politika s pozicije sile in praksa mešanja v notranje zadeve drugih držav je pripeljala do agresije na raznih koncih sveta. Zanetila je vojne požare v Indokini, na Bližnjem vzhodu in drugod. Posebna sprega neokoloni-alizma, rasizma in imperializma je zavrla (Nadaljevanje na 32. strani) JESENICE Tako kot ostale družbenopolitične organizacije v železarnah Ravne, Store in Jesenice, so tudi železarji-komunisti osnovali skupno konferenco ZKS združenega podjetja Slovenske železarne. Dogovor o ustanovitvi konference je bil sprejet na posvetovanju v Gozd Martuljku, ki so se ga udeležili člani sekretariatov osnovnih organizacij ZK iz ravenske, štorske in jeseniške železarne. Razen tega so se na posvetovanju pogovarjali tudi o delu in organiziranosti posameznih osnovnih organizacij in o nalogah vodstva skupne konference. Za sekretarja konference ZKS združenega slovenskega železarskega podjetja je bil izvoljen sekretar organizacije ZK jeseniške železarne inž. Tone Vari. -jk KRANJ Kranj, 27. novembra — V dvorani kranjske občinske skupščine je bila popoldne ob 17. uri osrednja proslava v počastitev dneva republike. Na proslavi so podelili odlikovanja 28 povojnim družbenopolitičnim delavcem oziroma udeležencem NOB. Na proslavi pa so nastopili tudi združeni pevski zbori skupaj RADOVLJICA s pihalnim orkestrom Kranj. Številne proslave v počastitev 29. novembra so bile v zadnjih dneh tudi v mnogih drugih krajih oziroma krajevnih skupnostih v kranjski občini. Med drugim pa so na nekaterih osnovnih šolah v občini v zadnjih dneh sprejeli tudi cicibane v pionirsko organizacijo. A. 2. Bled, 27. novembra — V vili Bled je bila popoldne ob 16.30 osrednja proslava v počastitev dneva republike in 25-lctnice osvoboditve v radovljiški občini. Na proslavi so podelili odlikovanja najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavcem. Občinski odbor ZZB NOV pa je podelil priznanja za urejevanje borčevskih vprašanj posameznikom, družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter drugim v občini. Po svečanosti je bil predvajan tudi film iz serije VOS avtorja Ivana Ribiča. V dvorani radovljiške graščine bo danes (sobota) ob 19. uri proslava dneva republike in otvoritev razstave skulptur pisatelja in kiparja Toneta Svetine. Nastopili bodo tudi komorni moški zbor A. T. Linhart in recitatorji. Proslavo bo pripravil mestni odbor SZDL Radovljica v sodelovanju z zvezo kulturno prosvetnih organizacij in delavsko univerzo. V radovljiški občini pa so bile in še bodo v teh dneh proslave tudi v drugih krajih. Med drugim so v nekaterih krajih v občini pred praznikom odprli tudi različne objekte. A. 2. TRŽIČ Preteklo soboto so Tržičani gostovali v Borovljah. Na že tradicionalnem »Tržiškcm večeru« so se to pot predstavili Tr-žiški oktet, ki je med slovenske narodne uvrstil tudi koroške, trio sester Potočnik, folklorna skupina Karavanke s srbskimi in gorenjskimi ljudskimi plesi ter tržiški planinci, ki so predvajali diafilmc iz tržiškega planinskega okoliša. Tržičani so uspeli ogreti koroške poslušalce, med katerimi so prevladovali slovenski staroselci, saj je dvorana, ki je bila nabito polna, klicala še in še na oder izvajalce. S svojo udeležbo so dali tej letošnji zaključni prireditvi priznanje deželni poslanec v koroški deželni vladi g. Ogris, generalni konzul SFRJ v Celovcu ing. Karmilo Budihna, župana prijateljskih mest Borovelj Tomaž Sorgo in Sel Herman Veliki, med gosti rz Tržiča pa sta bila tudi predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak in sekretar občinske konference zveze komunistov ing. Kristjan Perko. Na svečanem sprejemu po prireditvi so se domenili tudi za bližnje nadalnje sodelovanje med Borovljami in Tržičem. Srečali se bodo športniki — igralci namiznega tenisa in šahisti, -ok Seminar za vodstva organizacije ZK V soboto, 21. novembra, se je končal v Gozd-Martuljku seminar za vodstva organizacij zveze komunistov jeseniške občine, ki ga je pripravil občinski komite ZKS in se ga je udeležilo 90 članov vodstev organizacije. Udeleženci so bili s seminarjem zadovoljni, saj so izbrali organizatorji aktualne teme s področja notranje in runanje politike ter gospo- darstva. Člani vodstev so se podrobneje seznanili s sklepi in stališči prve konference ZKJ, položajem v svetu in vlogo naše države ter z našimi aktualnimi gospodarskimi problemi. Ta seminar pomeni tudi uresničevanje načela, da se mora s sedanjim položajem doma in v svetu seznaniti čim več članov zveze komunistov. -Jk Uresničevanje resolucije V sredo popoldne je bila v Kranju seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so razpravljali o nalogah kranjskih komunistov pri uresničevanju resolucije I. seje konference ZKJ, ki je bila pretekli mesec v Beogradu. Ugotovili so, da so pred komunisti, predvsem tistimi v delovnih organizacijah, velike, pomembne in številne naloge, ki jim bodo komunisti in drugi občani kos le z največjimi napori in prizadevanji. Na beograjski konferenci so Več za vrtec? Na zadnji seji sveta za vzgojo in izobraževanje pri skupščini občine Kranj so člani sveta ob poročilu o vzgojno varstveni dejavnosti na Gorenjskem načeli vprašanje prispevka, ki ga plačujejo starši otrok v vzgojno varstvenih ustanovah. V kranjski občini plačujejo starši po 150 din na mesec za vsakega otroka, temeljna izobraževalna skupnost pa 220 din. Prispevek staršev je enak za vse družine, kjer osebni dohodek na člana presega 400 din dohodka na mesec. Družine, ki pa imajo na mesec manj kot 400 din dohodka na člana družine, pa za svoje otroke v vrtcih plačujejo manj. Člani sveta so menili, da bi bilo treba glede na sedanje stanje to mejo pomakniti navzgor do 500 ali 550 din na člana družine. O tem bo seveda treba razpravljati na eni od sej TIS. Nekateri člani sveta pa so bili mnenja, da je sedanji prispevek staršev, to je 150 din za otroka veliko prenizek za tiste družine z velikimi dohodki. Starši z velikimi družinskimi dohodki naj bi celo plačevali ceno za oskrbo in vzgojo v vrtcu. O tem predlogu pa predsednica T/S Pepca Jež. meni, da ni izvedljiv. Starši plačujejo namreč samo prehrano za otroke v vrtcu, vzgojo pa financira TIS. Prav bi bilo seveda, če bi po novem stroškovniku, ki ga bo pripravil Vzgojno varstveni zavod v Kranju, starši več prispevati za prehrano otrok, financiranje vzgoje pa naj ostane izključno družbeno. Morda bi kazalo tudi dodati k tem stroškom še del stroškov za pomožno osebje v vrtcih kot to nekatere občine že imajo. L. M. Še o škodi in olajšavah Frančiška Oman iz Žabnice 17 nam je pred kratkim poslala v uredništvo naslednje pismo: »9. avgusta je na Sorskem polju toča napravila precejšnjo škodo. Zavzela je precej širok pas od Stražišča proti Godešiču. Tako je bila zemlja, ki jo imajo kmetje v tem predelu enako prizadeta. Toda, ko sc je delila odškodnina, so bili nekateri še enkrat prizadeti, kajti dobili niso ničesar oziroma nobene davčne olajšave. Zdaj kaže tako, kakor da bi se njihove zemlje toča izognila, čeprav je bila tudi njim škoda visoko ocenjena.« Pojasnilo: O olajšavah zaradi škode v kranjski občini smo v Glasu pisali v soboto, 7. novembra. Takrat smo zapisali, da je v začetku avgusta toča na levem in desnem bregu Save v kranjski občini na posevkih in pridelkih zasebnih posestnikov povzročila precejšnjo škodo. Zapisali smo, da je bila o škodi podana informacija tudi na seji kranjske občinske skupščine in da je bila po neurju 9. avgusta ponoči takoj imenovana posebna komisija sestavljena iz dveh kmetijskih strokovnjakov in delavcev davčne uprave kranjske občinske skupščine. Ponavljamo, da je iz informacije, ki je bila podana na seji skupščine razvidno, da je škodo prijavilo 484 oškodovancev. Nadalje je bilo obrazloženo, da delo komisije ni bilo lahko, ker so bile prijave o škodi izpolnjene zelo površno in pomanjkljivo. Nadalje je bilo ugotovljeno, da od 484 prijav o nastali škodi 221 oškodovancev izpolnjuje določila 17. člena odloka o prispevkih in davkih občanov za priznanje posebne olajšave pri prispevku od kmetijstva. Pri teh oškodovancih je namreč znašala škoda več kot 20 odstotkov od celotnega katastrskega dohodka posestva. Ce pa je ocenjena škoda manjša od 20 odstotkov, po omenjenem odloku ni moč upoštevati posebne olajšave. Na takratni seji skupščine je bilo tudi pojasnjeno, da je pri tistih posestnikih, kjer sicer ni moč upoštevati olajšave, ker škoda ne presega 20 odstotkov, pa vseeno moč upoštevati posebna socialna merila, če bi bili omenjeni posestniki zaradi plačila celotnega prispevka od kmetijstva za letos socialno ogroženi. Tovarišici Frančiški Oman iz žabnice torej predlagamo, da skuša sporno vprašanje reševati na socialni službi na občini. A. 2. bile namreč začrtane glavne smernice in pota nedavno sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Poudarili so, da so ti ukrepi prizadeli predvsem večje delovne organizacije, posebno pa tiste, ki veliko uvažajo. Le-te morajo namreč po novih predpisih ob uvozu položiti 50 odstotkov dinarske vrednosti uvoženega materiala. Novi gospodarski ukrepi/ sprejeti na sejah zveznega iz-vršnega sveta, so vplivali tudi na to, da so se za osebne dohodke namenjena bančna sredstva zmanjšala in tako nekatere večje kranjske delovne organizacije sredi novembra osebnih dohodkov niso mogle izplačati tisti dan, ko bi jih morale. Člani komiteja so menili, da lahko ob ponovni zakasnitvi pri izplačevanju osebnih dohodkov pride do težjih političnih problemov z daljnosežnimi P°" sledicami. Zato morajo člani zveze komunistov delovati predvsem znotraj delovnih organizacij in pojasnjevati sklepe konference ZKJ, katerih cilj je tudi razbremenitev našega gospodarstva, ki je bilo doslej obremenjeno prek znosne in dovoljene meje. Člani komiteja so prav tako poudarili potrebnost načrtne ln dolgoročne kadrovske politike. Od dobrih kadrov v ZK je veliki meri odvisno uresničevanje sklepov beograjske konference. Uresničevanje resolucije konference pa je v veliki meri odvisno tudi od komunistov, ki so v vodstvih delovnih organizacij. Zadnji gospodarski ukrep* so po mnenju članov občinskega komiteja ZKS v Kranju odkrili in zaostrili nek8" tere probleme, ki so bili doslej bolj ali manj prikriti. 1» njihovo odpravljanje bodo zato potrebni napori vseh delovnih ljudi, organiziranih subjektivnih sil, predvsem Pa Članov ZK. Leti se bodo morali dogovarjati in delati na občinskem ali širšem nivoju-Na seji je prevladovalo mnenje, da so člani ZK sklepe zadnje konference ugodno sprejeli ln da so jih pripr»v' Ijeni v največji meri tu<" uresničevati. J. Košnje* Sprejem v zvezo mladine V četrtek, 26. oktobra, Je bila na Poklicni šoli za elc*' tro in kovinsko stroko Kranju majhna slovesnost-Dvanajst dijakov prvega »«' nika, ki še niso bili »J* mladinske organizacije, je °y ' ta dan sprejetih v vrste *"tL mladine. Novim članom je ° . tej priložnosti povedal nekaj besed o vlogi mladinske organizacije v naši družbi m šoli član predsedstva občinske konference ZMS Kraj Lado Mraz, ki jim je izroc tudi mladinske izkaznice. Ib Goropeke — turistična točka Ziri V žireh pravijo, da so tudi na njihovem področju možnosti za razvoj turizma. Ko bodo izdelani urbanistični in drugi programi za posamezna področja v krajevni skupnosti, pričakujejo, da se bo začel razvijati tudi turizem, že sedaj pa mnogi domači in tudi tuji turisti, ki Jih pot zanese v ta del škofjeloške občine, radi obiščejo Goropeke. Od tujih gostov Cestno podjetje v Kranju razpisuje prosto delovno mesto GLAVNEGA KALKULANTA Za delovno mesto se zahteva višja strokovna izobrazba gradbene smeri in 5 let ustrezne prakse. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Interesenti za razpisano delovno mesto naj se javijo pismeno ter priložijo dokazila o ustrezni izobrazbi in dosedanji Praksi na upravo podjetja. Rok razpisa velja 15 dni od dneva objave. pridejo tjakaj najraje Italijani, kjer se v domu planinskega društva (društvo je dalo dom v najem) vedno do- bro okrepčajo. Pozimi pa je na Goropekah možna tudi smuka. Ob domu je namreč smučarska vlečnica. A. ž. Seminar za učence v gospodarstvu Predavanje Sveta KobaSa V četrtek, 3. decembra ob petih popoldne bo v prostorih kluba gospodarstvenikov v Kranju, Prešernova 11, zanimivo predavanje zveznega poslanca Sveta Kobala o problemih ekonomske politike v Jugoslaviji v letu 1971 in ukrepih za stabilizacijo gospodarstva ter njihovem vplivu na gospodarska gibanja. Ker bo po predavanju razgovor, organizator računa na čim večjo udeležbo. -jk Občinska konferenca ZMS Kranj je organizirala seminar za vodstva mladinskih aktivov na kranjskih poklicnih šolah, ki se je začel včeraj v prostorih dijaškega doma. Član predsedstva republiške konference Igor Žitnik je udeležence seznanil s stališči republiške konference ZMS o položaju učencev v gospodarstvu, predsednik kranjske mladine Zvone Fili-povič pa je govoril o nalogah organizacije mladine v občini. Razpravljali so tudi o pogojih dela mladinske organizacije in o njenih nalogah na poklicnih šolah. Ib Iskri ni števci v Južni Ameriki Pred kratkim je združeno podjetje Iskra iz Kranja sklenilo pogodbo z venezueisko elektro-dislribucijsko družbo za dobavo 50.000 enofaznih in trofaznih števcev tej južnoameriški državi. Vrednost pošiljke je 225.000 dolarjev. Pr- ve števce je Iskra že poslala naročniku, celotno naročilo pa bo treba izpolniti do konca februarja prihodnjega leta. že sedaj pa tečejo pogajanja za nabavo novih količin števcev. lb Splošno gradbeno podjetje TEHNIK Skofja Loka razglaša prosta delovna mesta: 15 KV tesarjev 15 PK tesarjev 20 KV zidarjev 5 KV železokrivcev 5 PKV železokrivcev 1 minerja 4 upravi j alce lahke gradbene mehanizacije 2 upravljalca težke gradbene mehanizacije 2 strojepiski Za vsa delovna mesta je obvezno poskusno delo. Delovno razmerje je za nedoločen čas. Nastop dela takoj po dogovoru. Hrana in stanovanje za samske zagotovljena. Priglasitve se sprejemajo do 25. 12. 1970. ■osa Moderna proizvodnja mehkega peciva v Lescah Živilski kombinat ŽITO Ljubljana je eno nai" JČ-Jil) tovrstnih podjetij v Sloveniji. Ima 16 delovnih enot v 12 slovenskih občinah in tako Pokriva področje od Kranjske gore do Krškega. Danes je v kombinatu zaposlenih okrog 1500 delavcev, vrednost njihove letne proizvodnje pa znaša okrog 25 milijard starih dinarjev. Podjetje je poznano po tem, da samo predeluje žito v moko ter z moderno industrijsko proizvodnjo skrbi za proizvodnjo različnih vrst kruha, drugih pekarskih ttdelkov in za proizvodnjo različnih testenin. 1958. leta je imel kombinat le nekaj obratov in še ti so bili zelo razdrobljeni. Z združevanjem sredstev, modernizacijo in združevanjem posameznih obratov oziroma Podjetij pa se je razvil v eno na i več jih prehrambenih podjetij v republiki. Znano je, da ima kombinat ŽITO na Gorenjskem štiri delovne enote: pekarna Gorenjska Lesce, tovarna čokolade Gorenj ka Lesce, pekarna Kranj in pekarna Tržič. 1966. leta je kombinat z izgradnjo skladišč in nove pekarne v Lescah rešil problem preskrbe občanov s kvalitetnimi pekarskimi in drugimi izdelki. Ta delovna enota je že nekaj časa tudi dobro poznana po proizvodnji mehkega peciva. S prvimi poizkusi tovrstne proizvodnje so začeli že 1967. leta. Že leto kasneje jim je uspelo proizvesti nekaj vrst peciva, kot so sadni in marmorni kolač ter volade. Potrošniki v Sloveniji in tudi v drugih republikah so takoj posegli po njihovih izdelkih. Prav zato so se odločili, da bodo v Lescah zgradili še en obrat za mehko pecivo. V sredo dopoldne so ta obrat z najmodernejšo opremo in industrijsko proizvodnjo tudi odprli. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki občine, nekaterih delovnih organizacij in drugi. Nov obrat kombinata ŽITO za proizvodnjo mehkega peciva v Lescah pomeni most v nadaljnjem razvoju oziroma med mokarsko in industrijsko slaščičarsko proiz vodnjo. Pravijo, da bodo v prihodnje tovrstno proizvodnjo še razvijali: posebno za- radi pripojitev tovarne čokolade Gorenj ka, tovarne Šumi in podjetja Imperial h kombinatu. Prav sedaj namreč razmišljajo o novem proizvodnem programu v omenjenih obratih in o modernizaciji. Prepričani so, da se je s priključitvijo slovenskih proizvajalcev bonbonov in čokolade kombinatu odprla nova zanimiva perspektiva. Za zdaj je obrat za proizvodnjo mehkega peciva (znanih rolad) v Lescah edini tovrstni v državi. Z najmoder- nejšimi stroji bodo v tem obratu vsak dan spekli 2 do 2,5 tone peciva in tako 'skušali zadovoljiti potrošnike teh izdelkov ne le v Sloveniji, marveč tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Napovedujejo pa tudi, da bo v Lescah kmalu stekla tudi proizvodnja podlag za sadne torte. Tudi to bo novost v državi. Z nakupom podlag za sadne torte bodo namreč gospodinje lahko same ob različnih prilikah zelo hitro pripravile sadno torto. Ob dnevu republike delovne enote živilskega kombinata ŽITO Ljubljana na Gorenjskem — delovna enota pekama Gorenjska Lesce, delovna enota tovarna čokolade Gorenjka Lesce, delovna mota pekarna Kranj in delovna enota pekarna Tržič — čestitajo prebivalcem Gorenjske in tudi v prihodnje priporočajo svoje izdelke. V novem obratu v Lescah bodo vsak dan proizvedli do dve toni io pol mehkega peciva Krajevni praznik v Podnartu V Podnartu praznujejo 29. novembra poleg dneva republike tudi svoj krajevni praznik. Na ta dan leta 1944 so bile prve volitve v organe NOO v tem kraju. Letošnje praznovanje bo še posebej slovesno, ker bo združeno z otvoritvijo novo asfaltirane ceste Podnart—Ovsiše. O delu krajevne skupnosti in o delu dmglll množičnih organizacij v Podnartu sem zastavil nekaj vprašanj odborniku občinske skupščine Radovljica in predsedniku krajevne skupnosti Jožetu Cvenklju. 0 Tovariš predsednik, krajevna skupnost je bila v zadnjem letu izredno delavna. Nam lahko poveste, kaj vse ste v zadnjem času dosegli? »Takoj po izvolitvi za odbornika občinske skupščine Radovljica in predsednika krajevne skupnosti Podnart je svet krajevne skupnosti sprejel program dela in program investicij za naslednjo mandatno dobo. Tako smo v teh letih H969 70 dogradili oziroma obnovili pokopališče na Ovsišah. Za to nujno investicijo so vaščani sami dali denarno pomoč v obliki samoprispevka, delno pa je pomagala občinska skupščina. Z dobro organizacijo in razumevanjem prebivalcev našega kraja je gradnja uspela, saj smo zgradili eno najlepših pokopališč na Gorenjskem. Ljudje so na to pridobitev zelo ponosni. Skromna finančna sredstva 700 din za vzdrževanje enega kilometra ceste je svet krajevne skupnosti razdelil po vaseh. Vsak odbornik krajevne skupnosti je moral v višini dodeljenega zneska gospodariti v svoji vasi. Razumljivo je, da je navedeni znesek veliko prenizek in so morali vaščani več kot polovico del za vzdrževanje cest opraviti s prostovoljnim delom. Tako moram pohvaliti vse vaščane in odbornike krajevne skupnosti, da so veliko prispevali s svojim delom v korist svojega kraja. Ponovno smo se morali obrniti na prebivalce vasi Ovsiše tudi letos, da smo lahko asfa " '''no dva kilometra ceste od Podnarta do Ovsiš. Prispevek je bi'' precej visok, saj }2 pla^.!j vsaka družina z avtomobilom aii traktorjem 1000 din, družina brez avtomobila pa 600 din. Našo prizadevnost je potrdila tudi občinska skupščina Radovljica, ko je odobrila potrebna finančna sredstva za zaključna dela na tem delu ceste. Obenem pa smo razširili tudi 1 kilometer ceste Ovsiše—Dobravica, pri čc-i mer so spet sodelovali prebivalci teh vasi s prostovoljnim delom.« # Tovariš Cvenkeij, kako ste se pripravili na praznovanje letošnjega krajevnega praznika? Letos bo, kot ste že omenili praznovanje še posebej I slovesno. 28. novembra bo ob j 16. uri slavnostna otvoritev ! novega dela asfaltirane ceste, 1 ki ji bo sledila povorka vozil, j ki se je bodo udeležili vsi i motorizirani člani AMD Pod-i nart in drugi vaščani. Ob j 16.30 bo pred spomenikom padlih borcev NOB komemo-I racija, ob 18. uri pa bo v kulturnem domu svečana akademija. Program za to proslavo bodo sestavili mladinski mešani pevski zbor Svobode iz Podnarta ter pionirji osnovne šole na Ovsišah. Po akademiji pa bo prosta zabava.« # Nam lahko poveste i kot predsednik AMD Podnart o delu tega in drugih društev v Podnartu? »Tudi AMD Podnart ima svoj program dela, ki so ga člani sprejeli na zadnjem obenem zboru. Poleg našega novega doma AMD smo dogradili novo ličarsko delavnico, tako da poleg že zgrajene mehanične delavnice predstavlja ta dom enega najlepših tovrstnih domov na Go- renjskem. V nadaljnjem času pa bomo zgradili še podaljšek za kleparsko delavnico. Tu se moram zahvaliti vsem članom, posebej pa še kolektivu mehanične delavnice, da lahko s takim uspehom sodelujemo pri razširjanju ljudske tehnike. Odnosi med vsemi društvi v Podnartu so zelo dobri. Tako skupaj sestavljamo naše programe in jih med seboj izpopolnjujemo, kar je v zadovoljstvo vseh nas. Naše uspehe pa dosegamo predvsem zato, ker uspešno sodelujemo z ljudmi v teh vaseh.« # In kakšni so vaši načrti v prihodnjem letu? Načrti so veliki, vendar upam, da jih bomo dokončali. Na prvem mestu je popravilo osnovne šole na Ovsišah, potem gradnja dveh mostov čez Lipnico, asfaltiranje nekaj manjših delov ceste v Podnartu, gradnja gozdne ceste na Dobravico skupaj z Gozdnim gospodarstvom Bled. V načrtu imamo tudi gradnjo ceste Podnart—Besni-ca, kar pa je v veliki meri odvisno od občinske skupšči- | ne Radovljica. Naštel sem le nekaj glavnih načrtov za pri- J hodnje leto, poleg tega pa je še mnogo manjših stvari. Ce bo še naprej tako sodelovanje s prebivalci našega kraja in z občinsko skupščino Radovljica, upam, da se bodo ti načrti v najkrajšem času uresničili.« J. Konc ml. France Cvenkel - petdesetletnik Jubilant je iz prijazne vasi Ljubno. Z Abrahamom se je srečal 27. novembra letos. Po končanem učiteljišču je služboval kot učitelj, šolski upravitelj oz. ravnatelj v raznih krajih Slovenije. Sedaj je urednik in odgovorni urednik revije Lovec. Da je Gabrje, njegov prvi službeni kraj, dobilo in zaslužilo vzdevek dolenjska Moskva, je v veliki meri tudi njegova zasluga. Tod ga je namreč zajela vojna. Kot zaveden Slovenec in Jugoslovan je z narodnim herojem Vinkom Padaršičem in prvoborcem Jožetom Rako-šetom organiziral med prvimi pod Gorjanci upor proti okupatorju. Izdan okupatorju je bii leta 1942 aretiran, v novomeških zaporih je čakal kot talec na streljanje. Dolga in težka je bila njegova nadaljnja pot skozi ječe in taborišča v Italiji. Toda njegov duh ni klonil. Pred kapitulacijo Italije je v taborišču Visco član tajnega odbora OF in tajne vojaške organizacije. Kot partizan v Dolomitih in na Primorskem nadalje daje svoj prispevek NOB. Toda usoda često prekriža človekove načrte; tovariš Borut-France pade v nemško zasedo. Prestati mora nova mučenja in zapore, dokler končno ne vzide zarja svobode. Izobraževanje članstva Sindikati že dalj čaaa opozarjajo na vse večjo potrebo po sistematičnem družbenoekonomskem izobraževanju. Zato Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja in občinski sindikalni svet v Kranju pripravljata posebno politično šolo za člane sindi- kata. Slušatelje bodo seznanili z aktualnimi problemi gospodarstva, z razvojem samoupravljanja z delovanjem sindikatov danes, s problemi družbenega standarda in mednarodno aktivnostjo. Ib Kolektiv časopisnega podjetja Gorenjski tisk v Kranju Je za nroznik republike v petek povabil nekdanje člane kolektiva na ogled nove stavbe. Upokojenim je spregovoril direktor podjetja Jože Konc in poudaril njihove zaslur*' za rast podjetja. Ogledali so si nove tiskalniške prostore in bili presenečeni nad napredkom podjetja. Prisrčno je bilo tudi srcčanlc z nekdanjimi sodelavci. Kolektiv je obdaril upokojence in Jih povabil na kosilo. — Foto: J. Zaplotnik Po osvoboditvi ga najdemo kot izredno delavnega hi prizadevnega družbenega delavca na najrazličnejših položajih. Skupno je bil po raznih krajih nad 10 let predsednik krajevnih odborov OF oz. SZDL. Leta 1945 jO bil izvoljen za člana okrajne narod no-osvobodilne skupščine Radovljica, od leta 1952 do leta 1956 je član okrajnega ljudskega odbora Kranj in član okrajnega sveta za šolstvo. Kot predsednik komisije za asanacije pri tedanjem okrajnem od-! boru ima velike zasluge za I gradnjo vodovoda Kovor— i Podbrezje—Duplje. Njegovo I delo je vgrajeno tudi v vec prosvetnih domov, postavljenih spomenikov padlim za svobodo. Kot prosvetni delavec je bil organizator Številnih gospodarskih tečajev* režiser mnogih odrskih pri-reditev, odličen govornik na mnogih mitingih in proslavah. Od leta 1955 do 1958 je bil odbornik kranjske občine in predsednik občinske komisije za -organizacijska vprašanja itd. Jubilant je nosilec več odlikovanj, za zasluge med vojno in po vojni. France Cvenkel je tudi znan kot pisec. V listu Lovec je brk) doslej v 28 letih objavljenih nad 200 njegovih sestavkov in jubilant velja za enega naših najplodovitejših piscev lovske tematike. S svojini peresom pa je posegel tudi v NOB, sadjarstvo in kmetijstvo. V raznih listih in revijah so njegovi članki, nc-k/; ccio v inozemskih. Tiicu Glas je objavil več njegovih sestavkov. Siuvenska bibliografija ima npr. registriranih okoli 100 njegovih d«r ših in pomembnejših člankov. Ob življenjskem jubileji se jubilanta spominjamo J^. vilni njegovi sodelavci, že le mu še mnogo uspešnih J° zdravih let. J.R. izpod Gerjanccv Nujna akcija sindikat Nova trgovina v Struževem Analiza oziroma pregled posameznih kategorij osebnih dohodkov, ki jih prejemajo zaposleni v Tržiču, soočena s tendencami slovenskih sindikatov, naj bi bil najmanjši prejemek delavca za poln delovni čas 800 din, je pokazala, da bo v občini zelo težko uskladiti potrebe in možnosti. Res je, da so osebni dohodki delavcev v prvih devetih letošnjih mesecih za 13,5 °/o večji od lanskih v istem času, toda glede na celotno lansko Poprečje znaša ta porast le 9,8 °/o, v gospodarstvu celo samo 9,4 °/o. če pa upoštevamo Pri tem življenske stroške (upoštevajoč indeks, izračunan na osnovi poprečja leta 1969), so se le-ti vzdignili že za 11,4%. Realni osebni dohodki so tako manjši kot v lanskem letu. V Tržiču je 5285 zaposlenih, od te^a 468 v nepopolnem delovnem času, 1061 pa opravlja poleg rednega tudi nadurno delo. Zato teh dveh kategorij delavcev tu ne upoštevamo, čeprav ni izključeno, da se ne bi pokazalo, da »mrslkđo šele s podaljšanim deževnim časom doseže predvideni republiški minimum. Od ostalih, to je 3756 zaposlenih v rednem delovnem času, pa sta 2, ki prejmeta manj kot 400 din mesečno, kar 46 jih zasluži od 400 do 600 dinarjev in 354 med 600 in 800. Velika izbira delikatesnih specialitet v Delikatesi Kranj Znižane cene 1. KOLI VAFLI 200 g 2,20 din 2. MLEČNA ČOKOLADA 500 g 10 din 3. MLEČNA ČOKOLADA 250 g 4 din 4. LEšNIKOVA ČOKOLADA 500 g 13,50 din 5. LEŠNIKOV A ČOKOLADA 200 g 5,40 din 6. RIBEZOVO VINO 1 1 10 din Se priporočamo za obisk CENTRAL Kranj Najprej bo potrebno premakniti osebne dohodke vsaj nad 600 din in verjetno to ne bo šlo drugače kot z individualno ocenitvijo vsakega primera posebej. Ce je v obeh največjih tržiških delovnih organizacijah nad polovico takih primerov ljudi s pod 600 din mesečnega dohodka, pa jih je med 600 in 800 kar večina. In če se to dogaja v tekstilni industriji, ki je kot industrijska veja v celoti v nezavid-nem položaju, pa toliko bolj začudi podatek, da je v delovni organizaciji, ki jo postavljamo za zgled dobre poslovnosti in sorazmerno lepih osebnili dohodkov (v devetmesečnem poprečju 1970 so znašali 1136 din) dobra tretjina vseh tržižkih delavcev z do 600 din dohodka in kar 144 preostalih, ki tudi ne dobijo ob mesecu 8 stotakov. Ob tem vprašanju se je predvsem ustavil občinski sindikalni svet. Ne le da išče informacije za razloge zlasti najnižjih osebnih dohodkov pod t'-~!*^o m:'i ">0 din, pozval je vse osnovne sindikalna organizacije, naj ob bližnjih občnih zborih obravnavajo ta problem v svojih delovnih organizacijah kot enega najbolj perečih. Razlogi so marsikje znani, druge pa bo treba šele odkriti. Nedvomno so marsikje krive nerealne norme, nizke osnove in že v teh nizkih osnovah je skrito celo 20 % preseganje norm. Ko bo pripravljena celotna analiza, se bo predvidoma srodi decembra sestal plenum občinskega sindilir^rrega sveta in poskušal pomagati najti izhod iz te zagate. -ok Veletrgovina Živila Kranj bo danes dopoldne v Struževem odprla novo samopostrežno trgovino. Uredili so jo v kulturnem domu. Vrednost nove trgovine z opremo znaša okrog 250 tisoč novih dinarjev. Kmetijsko gospodarstvo SkoPa Loka daje v kooperacijsko rejo 1. teleta težka 200 kg za pitanje do teže 450 kg 2. pujske težke 20 kg za pitanje do teže 110 kg Za živino, ki jo sprejmejo kooperanti v pitanje, dobavimo tudi močna krmila. Najmanjše število živali, ki jih dajemo v pitanje, je 10 telet ali 50 pujskov. Podrobnejše informacije o pogojih pitanja dobite pri svoji kmetijski zadrugi ali pa neposredno pri našem podjetju na naslovu Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka. Mestni trg 20, telefon 85-878. Veletrgovina LOKA škofja-Loka je včeraj dopoldne v Poljanah odprla novo samopostrežno Prodajalno ki so jo preuredili iz prejšnjega klasičnega lokala. V dobro založeni samopostrežbi bode domačini lahko kupili vse vrste živil ln drugih vsakdanjih potrebščin — Foto: F- Perdan GLAS * 6. STRAN SOBOTA, 28. novembra 197C Pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Kranj Slavka Zalokarja je bila minulo sredo, 25. novembra, v koncertni dvorani delavskega doma revija najboljših orkestrov, komornih ansamblov in solistov glasbenih šol Slovenije. Nastopila je cela vrsta vokalnih in instrumentalnih skupin ter posameznikov iz 15 krajev naše ožje domovine. Mladi glasbeniki so pri poslušalcih poželi obilico laskavih priznanj — Foto: F. Pcrdan Posvetovanje amaterskih gledaliških delavcev V torek, 24. oktobra, je bilo v Kranju področno delovno posvetovanje amaterskih gledaliških delavcev. Obravnavali so programske naloge Združenja gledaliških skupin Slovenije. Srečanje je vodil podpredsednik republiškega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije Bojan Cebulj. ZGSS je včlanjeno v Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije kot organizacija, ki združuje gledališke skupine, kar pomeni, da priznava statut ZKPOS in da pri krojenju lastnega delovnega programa upošteva vsebinsko programska izhodišča ZKPOS. V Združenje se lahko včlanijo vse amaterske gledališke skupine, članarina znaša letno 300 din. za šolske skupine pa 100 din. Namen združenja je vsestranska pomoč amaterjem s strokovnimi nasveti, besedili dramskih del, kostumi in drugim. Zato je združenje že ustanovilo stalni repertoarni center pri republiškem odboru združenja, ki bo lahko v sodelovanju z izposojevalnico besedil pri Prosvetnem servisu nudil konkretne reper-toarne nasvete vsem včlanjenim skupinam. Poleg tega bodo ustanovili rudi stalno strokovno službo pri republiškem odboru združenja, v kateri bodo sodelovali gledališki strokovnjaki najrazličnejših strok. Njihova osnovna naloga bo nuditi včlanjenim gledališkim skupinam neposredno strokovno pomoč pri reševanju uprizorit-venih problemov. Posvetovalnica bo opremljena z naj-, različnejšimi študijskimi gradivi in ponazorili, da bodo lahko režiserju, ki bo prišel po pomoč, nudili kar najbolj konkretne nasvete. Združenje se bo ukvarjalo tudi z izobraževanjem kadrov. V načrtu ima organiziranje štirinajstdnevnega seminarja za režiserje in enotedenskega seminarja za vodje dramskih krožkov. Na enodnevnem posvetovanju bi se vodje in režiserji gledaliških skupin zbrali tudi ob zaključku sezone 1970/71 in ob začetku sezone 1971/72. Združenje bo ob sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine organiziralo tudi XIV. srečanje najboljših gledaliških skupin Slovenije in II. srečanje pionirskih in mladinskih gledaliških skupin Slovenije — Naša beseda 71. Dve najboljši skupini bosta sodelovali tudi na Zveznem festivalu gledaliških amaterjev Jugoslavije na Hvaru. Ob koncu srečanja so se gledališki delavci sporazumeli, da bodo v Kranju ustanovili področni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije za Gorenjsko. L. Bogataj Obnoviti dvorano v Žireh Menda kulturno zabavno življenje v Žireh ni preveč živahno. Vzrok za to je v veliki meri v pomanjkanju prostora. Prav zato v vodstvih različnih organizacij v Žireh že nekaj časa razmišljajo, da bi obnovili staro dvorano TVD Partizan, v kateri ima sedaj skladiščne prostore tovarna Alpina. Zvedeli smo, da se za obnovitev te dvorane močno zavzemajo tudi v škofjeloški občinski skupščini. P" obnovitvi bi bile lahko v dvorani različne prireditve W druge oblike kulturno zabavnega življenja. A. ž. 650 let Tržiča Povedali smo že, da je besedilo dnevnika P. Santonina G. Vale pospremil s številnimi opombami. V njih nc le razlaga njegovo besedilo, ampak tudi dodaja podatke iz drugih virov. Izpišimo si tudi nekaj le-teh! Kot bomo videli, je nekaj teh dogodkov prav zanimivih in uporabnih, nekatere druge pa bomo morali sprejemati z veliko zadržanostjo in previdnostjo. Tako npr. upravičeno dvomimo, da se nanašata na nai Tržič dve stari omembi kraja s podobnim imenom, ki ju navaja Vale na str. 187 v opombi 4. Prvo je povzel po Zahnu (Stavermark U. B. vol. II, n. 186): Maestro »Alberto de Nivvcnmarkt« iz leta 1220, druga pa po Jakschu (Docum. Hist. Ducatus Carinthiae, n.2419): »Tymo de Novo foro civis Frisacensis« z dne 6. junija 1249. Nesporni pa so podatki v opombi 5, ki jih zato v celoti prevedimo! »Tržiška župnija se prvič omenja 18. januarja 1475, ko je škof Angel naročil Martinu, župniku v Tržiču, naj izroči posest župne cerkve sv. Janeza Krstnika v Kovorju (»Kevvren«) pri gradu Gutenberg, ki je ostala po smrti Gregorja brez župnika, duhovniku Simonu Saorsini, ki ga je imenoval na to mesto opat samostana cistercijanskega reda v Kostanjevici (Registrom Collationum 1472—1475 f 41 in 90, msc. Arch. Arciv. Udine).« »Ta kovorska župnija (»di Kevver«) se omenja tudi v Decimationes Ponti-fkfee del 12% (Arch. Vat. Collat. 131, f. 101, col. 2).«* »Župnik Gašper iz Tržiča pri Gutenbergu 0>in Novoforulo prope Guettemberck«) »e omenja 25. marca 1483, ko je škof Bagnoree, upravnik patriarhata, naprošen napisal pismo »kaplanom in beneficiatom, podrejenim gospodu Gašperju v Tržiču ..., ki si •kora j vsak dan prisvajate del pravic svojih župljanov«, jim v njem ukazuje »vrnite vse, kar ste po krivici preveč zase spravili in si vzeli, z odškodnino in še več« in jim grozi z kobčenjem (A. C. P. vol X, f. 538). Duhovnika Gašperja, župnika v Tržiču samega pa vabi 12. novembra 1484, naj povrne oziroma plača »plemenitemu gospodu Benediktu Cosizi, trgovcu iz Ljubljane, dva srebrnika (due Ciphi argentei) v vrednosti 14 dukatov (A. C. P. vol X, f. 722)«. »Ob pregledu župnije 29. maja 1701 je bilo ugotovljeno, da se bo zvonik zd;:j zda] zrušil, in bilo naročeno, naj ga takoj popravijo; ob obisku župnije leta 1704 pa je bilo zapisano, da je ta župnija na meji med Koroško in Kranjsko, da so bili zaščitniki cerkve lastniki tržiškega gospostva, da je bila župna cerkev, posvečena bi. D. Vnebovzeti dobro oskrbovana in da so bili v njej štirje oltarji: 1. bi. D Vnebovzete, 2. sv. Jurija z beneficijem, ki so ga ustanovili grofje somberški, 3. sv. Florijana, 4. sv. Marije Magdalene; da je bila na pokopališču kapela, posvečena sv. nadangelu Mihaelu, pa so tega zaščitnika zamenjali z bi. D. s Karmcla; da so spadale k župniji štiri podružnice: l.sv. Andreja v gradu, 2. sv. Katarine, ki pa se v poznejših listinah ne omenja H bi bilo pravilno: sv. Jurija v Bistrici (tako misli Vale, a se moti!), 3. sv. An* pod goro Ljubelj (»Lovbar«), 4. sv. Jožefa, ki jo nad gradom (!) zidajo že dve leti in obstoji upanje, da bo v kratkem sezidana, kajti ljudstvo tod okrog }c močno pobožno in tudi prispevki dotekajo (Visite a parte Impcrii ecc). Prve tri so obstajale že leta 1486.« V opombi 3 na str. 188 sc Vale pač moti, ko pravi, da »naj bi Novum Castrum bil Gucttemberg (25. marca 1483, A. C. P. vol. X, f. 538)«. Prav tako je seveda napačna oblika priimka Paradayrer, ki jo ponavlja za obliko v besedilu Santoninovega dnevnika v opombi 4. Ali je pomota že v izvirniku ali se mu je vtihotapila pri razbiranju rokopisa ali pa je nastala pri tiskanju Valejevega dela, bi bilo treba še dognati. Razčistiti bi bilo treba tudi Valejevo opombo 8, ki se nanaša na oltar" z lastnim kaplanom. V njej pravi, da »naj bi bil to oltar sv. Jurija, če so rodovini Lamberger sledili grofje somberški (»i conti di Sombcrg«) ali če so Lambergerji imeli kasneje ta naslov«. Najverjetneje gre tu spet ali za napako v rokopisu ali pa za slabo razbran zapis: med z roko napisanima besedama Lamberg in Somberg namreč ni dosti razločka. Razen opomb k prevedenemu odlomku Santoninovega dnevnika pa srno si izmed drugih Valejevih opomb izpisali še dve, ki sta zanimivi zaradi imen krajev v tržiški okolici oziroma njihovih oblik, v katerih so tam zapisana. V opombi na strani 184 so takole naštete podružnice župnije Križe pri Tržiču (»S. Croce«), ki pa so bile leta 1581 še podružnice kranjske župt«|*j »1. Staisnin (Senično) sv. Jerneja, 2. Lagosdam — najbrž Sagosdam; — sv. Dv" in sv. Miklavža, 3. Veluplac — najbrž Veduplach! — (Duplje) sv. Vida i Mod. sta, 4. Sigistlorf (žiganja vas) sv. Urha, 5. Bistrizza sv. Jurija, 6. Viha S. Agnese (Brezje) sv. Neže.« t V opombi na 2. str. 189 pa dodaja naslednje iz Jakscha (Osterd Kuns Topograph. etc. I, p. 183) posnete oblike imena za Ljubelj, Loibl, Lovv , Leuuel, Liubel. J. R. • Ta vir je pri nas že od poprej znan. Našel ga je K. Kovač in ga pod naslovom Ein Zehentver/.cichnis aus djr Diozese Aquileja vom Jahre objavil leta 1909 v Mitteiiungcn des Instituts fiir ostcrreichische Gcsc^Jl^ forsehung na Dunaju (gl. dr. Jože Rus, Duhovnjjc na Slovenskem 1 i£yv' čas XXXII, str. 102-105). Železniki dobili novo kinodvorano Danes popoldan (sobota) ob 16. uri bodo v Železnikih slovesno odprli novo, moderno opremljeno kino dvorano, ki lahko sprejme 300 gledalcev. Slika, posneta pred dvema dnevoma. Prikazuje zunanjost bivšega zadružnega doma, ki pa so ga povsem prenovili. Sedaj je last kino podjetja SORA škofja Loka. — Foto: F. Perdan V okviru praznovanja dneva republike v jeseniški občini so včeraj opoldne v Kranjski gori slovesno odprli novo osnovno šolo. S tem se je prebivalcem zgornjesavske doline uresničila dolgoletna želja, ki je obenem tudi najlepše darilo za praznik republike. Gradnja šolskega Poslopja je veljala 538 milijonov starih dinarjev, ko pa bo dograjena še moderna telovadnica, Pa se bo ta številka povzpela na 627 milijonov starih dinarjev. O pomenu nove kranjskogorske šole je govoril predsednik Temeljne izobraževalne skupnosti Jesenice Mihael Cene, šolo pa ie odprl predsednik jeseniške občinske skupščine France '/van. Učenci kranjskogorske osnovne šole so številnim domačinom in gostom pripravili krajši kulturni program, (jk) — loto: F. Perdan Železniki z okolico so po vojni doživeli korenite spremembe, ki jih je »zakrivila« predvsem naglo rastoča industrija. Armada delavcev iz petih tovarn potrebuje stanovanja, potrebuje življenjski prostor, a tudi obilico kulturnih dobrin. Prvo in drugo so že oziroma bodo kmalu dobili, medtem ko je bilo pomanjkanje zdravega razvedrila vedno šibka točka Selške doline. Ravno zato so pred časom člani krajevne skupnosti sklenili od kmetijske zadruge Škofja Loka odkupiti nekdanji, povsem neizkoriščeni zadružni dom na Cešnjici. Potreben denar — 100 tisoč novih dinarjev — je zbralo domače gospodarstvo, se pravi železnikarska podjetja. Odgovorni so menili, da bi prostor morda kazalo spremeniti v kino dvorano. Rečeno, storjeno. KS ga je odstopila kinu Sora Škofja Loka, hkrati pa organizirala financiranje rekonstrukcije. Sredstva so prispevali občinska skupščina Škofja Loka (300 tisoč N din kredita), republiški sklad za pospeševanje kinofikacije (100 tisoč din v obliki dotacije in še enkrat toliko v obliki zelo ugodnega posojila), kino So- ra Škofja Loka (160 tisoč din) in sama krajevna skupnost (120 tisoč din dotacije). Vsota 780 tisoč din je lastniku omogočila ureditev raz. košnega kinematografa s 300 sedeži, z dvignjenim podom, s centralnim ogrevanjem in ventilacijo, s širokim platnom ter z akustično oblikovanim stropom in stenami. Poleg odra so trije manjši prostori, namenjeni nastopajočim na morebitnih proslavah ali koncertih, spredaj pa razsežna avla in sanitarije. Objekt je delo GP Tehnika Ljubljana. Ob pomoči števd-nih kooperantov ter mizarjev Alplesa so ga gradili približno sedem mesecev. Slovesna otvoritev bo danes, v soboto, 28. novembra, ob 16. uri. Na sporedu je jugoslovanski celovečerni film Krvava bajka. Naj za konec omenimo, da se namerava KS Železniki v kratkem lotiti tudi prenovitve stare telovadnice TVD Partizana. Spremenili jo bodo v moderno plesno in hkrati gledališko dvorano, opremljeno z najsodobnejšimi igralskimi pripomočki. Nekdanje mesto fužinarjev očitno želi zaviti vrat kulturnemu mrt« vilu. I. G. Nova šola v Lescah Na prostoru, kjer je bila še pred dobrimi šestimi meseci stara šola v Lescah, so v četrtek dopoldne odprli prenovljeno oziroma novo, moderno osnovno šolo. Slovesnosti so se ob tej priliki, združeni s praznovanjem dneva republike in 25. obletnice osvoboditve, udeležili številni prebivalci Lesc in Radovljice, učenci osnovne šole, predstavniki občine, družbenopolitičnih in delovnih organizacij in drugi. Po pozdravnem govoru ravnateljice osnovne šole Lesce Vere Šmi-tek, je o gradnji osnovne šole in drugih osnovnih šol, ki jih v občini gradijo s samoprispevkom občanov in prispevkom delovnih organizacij, spregovoril predsednik v četrtek, so v Lescah odprli novo osnovno šolo. Pouk v Soli. se bo začel čez nekai dni. — Foto: F. Perdan. občinske skupščine Stane Kajdiž, nato pa odprl novo šolo. V novi avli šole pa so učenci pripravili prisrčen kulturni program. Osnovna šola v Lescah, ki jo je v dobrih šestih mesecih preuredilo oziroma zgradilo splošno gradbeno podjetje Gorenje Radovljica, je že druga osnovna šola v občini, ki so jo zgradili na podlagi samoprispevka občanov. Prva je bila namreč zgrajena osnovna šola v Upnici. Predsednik občinske skupščine je ob otvoritvi poudaril, da gradnja šol v občini poteka tako, kot so napovedali že ob referendumu. S samoprispevkom bodo zgradili še štiri šole: v Radovljici, na Bledu, ▼ Bohinjski Bistrici in v Begunjah. Gradnja osnovnih šol na Bledu in v Radovljici jo že stekla, še lotos pa bodo kot kaže začeli kopati temelje tudi za šoli v Bohinjski Bistrici in v Begunjah. Tako bo po dograditvi omenjenih štirih šol uresničen družbeni dogovor o razširitvi šolskih prostorov in sodobnem pouku ter vzgoji otrok v občini. Pri tem pa je pomembno, da bo ta obsežen program uresničen prav s samoprispevkom občanov. V novi šoli v Lescah se bo pouk začel čez nekaj dni, ko bo prišla še vsa naročena oprema, šola ima dvanajst učilnic in štiri učilnice za kabinetni podk. V njej je prostora za 400 učencev. Manjka Je še telovadnica, ki bo zgrajena prihodnje leto. A. 2. Hitro zajeli in onemogočili »sovražnika« Vaja dela teritorialne enote v Radovljici V ponedeljek zjutraj so »modri« na mejnih prehodih v Ratečah in Podkorenu vdrli na naše ozemlje. Med prodiranjem proti Jesenicam so med »modrimi« in »rdečimi« potekali hudi boji. Tako je na primer sovražnik pri Mojstrani izgubil skoraj četrtino svojih sil. Prav zato je bilo moč pričakovati, da bodo »modri« zaradi številnih izgub izvedli najprej zračni desant na lesko letališče in potem skušali nadaljevati premike proti Radovljici in Kranju. Takšna približno je bila taktična predpostavka in kurirji so v torek v zgodnjih jutranjih urah začeli obveščati pripadnike dela teritorialne enote v Radovljici, da se zberejo na zbornem mestu. Ko je to jutro sonce pokukalo izza vrhov, so bili pripadniki teritorialne enote zbrani in pripravljeni za akcijo. Serija rdečih raket je naznanila začetek vaje, v kateri so potem pripadniki dela teritorialne enote dobro uro preskušali različne veščine. Uspeli so. Sovražnika so hitro j zajeli in onemogočili za na- 1 daljnjo akcijo. »Letos to sicer nI prva taks- j na vaja. Bilo jih je ie več. : Nekatere so bile bolj, druge pa manj uspešne. Z današnjo | vajo smo želeli ugotoviti, v kolikem času se pripadniki teritorialne enote lahko zberejo na določenem mestu. Vaja je pokazala, da bi bili, če bi šlo zares, hitro pripravljeni in zelo uspešni. Razumljivo pa je, da je bilo tudi nekaj napak. In prav zato menim, da je bila vaja potrebna, kajti na napakah se učimo, da v prihodnje ne bi le-teh ponavljali,« je ob zboru po končani vaji in krepki malici povedal komandant odreda teritorialne enote v Radovljici. Predsednik radovljiške občinske skupščine, ki je tudi ves čas spremljal potek vaje, pa je pripadnikom teritorialne enote čestital za uspešen potek in poudaril, da bodo morale biti v prihodnje takšne in podobne vaje tudi drugod v občini. O Tako kot v drugih občinah se je tudi ob zadnji vaji v Radovljici pokazalo, da so takšne vaje zaradi dobre in učinkovite pripravljenosti teritorialnih enot zelo potrebne. Seveda pa bo v prihodnje ponekod treba misliti tudi na malo večja sredstva za teritorialno obrambo, kajti tudi teritorialne enote bodo morale biti dobro opremljene, da bodo lahko, če bo treba, učinkovito delovale. A. /.ti.I! Krvodajalci so se izkazali Občinski odbor rdečega krila v Radovljici je ie poleti organiziral krvodajalsko akcijo na Bledu in v Bohinju. Dobro je uspela, čeprav je bito število krvodajalcev zaradi dopustov nekaj manjše. Jesenska akcija, ki je bila 12. in 13. novembra, pa je presegla vsa pričakovanja. V Kropi so se prijavili 204 krvodajalci (od tega jih je bilo kar 125 iz tovarne Plamen) na Bledu pa 352. Uspeh pa je tudi, da je v tej akciji sodelovalo tudi veliko mladih tjudi. Od 556 krvodajalcev jih je kar 96 dalo kri prvikrat. Predstavniki občinskega odbora rdečega križa ocenjujejo, da je ta akcija tako dobro uspela zaradi dobre organizacije, zaradi prizadevanja sindikalnih organizacij in osnovnih organizacij rdečega križa. Občinski odbor rdečega križa.bo decembra letos podelil diplome in zlate ter srebrne značke večkratnim krvodajalcem. Ta odličja bodo prav gotovo spodbudila tudi druge za darovanje krvi. M. šolar Kaj je z avtobusnim postajališčem Podnart ? Nova gorenjska cesta je znano gorenjsko vasico Po-savec, skozi katero pelje stara gorenjska cesta, precej odrezala od prometa. Vseeno pa v to vasico zaradi dobre postrežbe v gostišču ob cesti radi prihajajo domači in tuji gostje. Žal pa je nova cesta nekako »vrgla« v pozabo staro cesto. Avtobusno postajališče ni vzdrževano. Polno je lukenj in zanemarjeno. Številni potniki, ki se vsak dan vozijo v Radovljico ali v Kranj, so na postajališču prepuščeni vremenskim neprili-kam. Na postajališču namreč ni Čakalnice s streho. Predlagam, da problem avtobusnega postajališča čimprej reši krajevna skupnost. Morda pa bi priskočila na pomoč tudi tovarna Iskra Otočc, da bi med drugim tudi njeni delavci dobili na jx)stajališču vsaj streho ned flfelvO ...« Kovač, Posavec SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV čestitajo vsem občanom Škofje Loke za dan republike - 29. november TE HTIMI CA KRANJ Izdelovanje in popravilo tehtnic, mesoreznic, kavnih mlinčkov in konsignacija izdelkov LIBELA Celje ter dostava naročnikom čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica čestita vsem prebivalcem Bohinja za dan republike in sporoča, da ima na voljo vse vrste svežega mesa ter suhomesnatih izdelkov po zmernih cenah Kovinoohrt Bohinjska Bistrica izdeluje ventilacijske naprave za lesno industrijo gradbeno-klcparska in ključavničarska dela Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za dan republike in se priporočamo za svoje storitve T P Kemična tovarna Podnart Specializirana tovarna za galvaniko, fasfatiranje in barvanje. V tovarni dobite brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem in jim želi prijetno praznovanje amen krOPa Plamen tovarna vijakov Kropa Izdelujemo vse vrste vijačnih izdelkov Ob dnevu republike čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa Tovarna verig Lesce pri Bledu priporoča svoje izdelke kot vse vrste vijakov, verig in raznih kovaških odkovkov Vsem delovnim ljudem, odjemalcem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike in jim želimo veliko delovnih uspehov 2?!! 5 Slu Skupščina občine Kranj Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca ZMS Občinski sindikalni svet Občinsko združenje ZB NOV čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november in želijo še nadaljnjega napredka pri izgradnji socializma SKUPŠČINA OBČINE JESENICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZKS JESENICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE OBČINSKI ODBOR ZZB NOV JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZMS JESENICE čestitajo vsem občanom Jesenic za dan republike SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE izvaja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Ljubljane. Ta stanovanja prodaja interesentom, ki imajo lastna sredstva za od- kup oz. si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta pa do zaključka gradnje. JESENICE NA GORENJSKEM Obenem vsem delovnim ljudem čestita za praznik republike rBLED- S SVOJIMI OBRATI: BOHINJSKA BISTRICA, BLED, MOJSTRANA IN PODNART nudi svoje preizkušene in renomirane proizvode % vrata vseh vrst — stavbno pohištvo 0 vozane plošče za gradbeništvo 0 oprema avtomatskih kegljišč 0 žagan les iglavcev 0 žagan les listavcev % ladijski pod 9 stropne in stenske obloge 0 sredice za panel plošče £ lesno moko £ lesno embalažo vseh vrst 0 vse vrste transportnih naprav 0 čelilnike in gradbiščne omarice VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE Gorenjska opekarna Dvorska vas čestita vsem delovnim ljudem za dan republike in se priporoča za svoje izdelke OKOVJE KAMNA GORICA vsem delovnim ljudem čestita za dan republike in jim želi prijetno praznovanje ■ Cenjenim kupcem nudi vse vrste francoskih nasadil, posebnih nasadil za vrata in okna, plastične izdelke, posebno pa še dva najnovejša tipa industrijskih stolov IS-2 in IS-4 KMETIJSKA ZADRUGA BLED odkupuje in prodaja vse kmetijske pridelke. Nudi tudi vrtnarske usluge. V svojih trgovskih poslovalnicah prodaja tudi gradbeni material in sprejema naročila za prihodnjo sezono. Obenem vsem delovnim ljudem čestita za praznik republike in se priporoča OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVLJICA SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA ZB NOV RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZMS RADOVLJICA čestitajo vsem občanom za dan republike in jim želijo še nadalje veliko delovnih uspehov v izgradnji socializma ELNM Tovarna športnega orodja ELAN Begunje čestitamo vsem delovnim ljudem za dan republike in se priporočamo za svoje izdelke Tekstilna tovarna SUKNO Ž a p u ž e Izdelujemo moške in ženske tkanine, česane in mi kane volnene preje ter odeje vseh vrst in kvalitet Člani delovne skupnosti tovarne čestitajo vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem ter jim želijo v bodoče veliko poslovnih uspehov ESHR9 Obdarovali boste svoje najbližje, prijatelje in znance. Vse skrbi in iskanje daril odpadejo. Naše specializirane trgovine so bogato založene in vam nudijo Baby Titov trg 23 • domače in uvožene igrače, — vse za vašega dojenčka, — otroško perilo ih oblačila. Maja Prešernova 11 ženski kompleti znižani od 280,80 na 158,70 din žensko perilo, bluze, _ jutranje halje, ženske pletenine. Galanterija Prešernova 14 ženske torbice, ure, drobna darila za vsakogar. Drogerija Titov trg 23 kozmetiko, parfumerijo, zlat nakit, fotoaparate ln fotopotrebščine. Pri izbiri blaga vam strokovno svetujemo. Darila na vašo željo aranžiramo. Kupljena oblačila brezplačno popravimo. Priporočamo se za obisk! Najprej v Afriko Med nedavno predstavo Eksperimentalnega gledališča Oder-galerija Škofja Loka, katerega člani so z uprizoritvijo grške dramske legende Most v Arti zbudili pri občinstvu nemajhno pozornost, je zablestela tudi veteranka odrskih desk mesta pod Lubnikom Poldka štiglic. »Igralski gostim sem prvič oblekla leta 1937. Sokolsko društvo je prikazovalo takrat popularnega Divjega lovca,« rada pove Štigliaeva. »Groblje sem nesla čez sceno in niti besedice mi ni bilo treba reči, a kljub vsemu sem se počutila neizmerno pomembno, brezmejno srečno.« GledaliŠčniki so kmalu spoznali, da mlado začetnico odlikuje obilica igralske nadarjenosti in vneme. V naslednjih letih je nastopila v desetih različnih vlogah in postajala zmeraj boljša. Toda njen talent se je prav razbohotil šele po osvoboditvi, ko so v škof ji Loki ustanovili delavsko prosvetno društvo Svoboda. »Svoje poslanstvo smo vzeli sila resno in kljub težavam leta 1945 naštudirali Cankarjeve Hlapce. Zaupali so mi interpretacijo Kalandrov-ke. Uspelo je in poslej sem večino svojega prostega časa posvetila gledališču.« »Najbolj so mi ostale v spominu vloga Ma-reše v istoimenskem češkem delu, vloga Mete v Samorastnikih, vloga Marije v Prostem dnevu in vloga matere v nedavnem Mostu v Arti.« Kako požrtvovalna in vneta igralka je, kaže dogodek izpred dvanajstih let. Ločani so pripravljali premiero Svetega plamena. Zadnji dan je glavni igralki umrl oče in predstavo bi morali odpovedati. Toda Poldka in režiser sta v šestih urah — ob litru kave in mrzlih prhah — predelala celotno besedilo. Gostje zvečer sploh niso opazili, da je karkoli narobe, saj se je dogajanje odvijalo brez najmanjših spodrsljajev. Za dolgoletno gledališko udejstvovanje je štigličeva leta 1961 prejela od DPD Svobod Slovenije odlikovanje II. stopnje, leta 1967 pa so jo rojaki počastili s plaketo občine Škofja Lo- ...................... - 1 °- Planinsko društvo Kranj je tudi za sedanjo zimsko sezono izbralo in sestavilo zanimiv program predavanj za ljubitelje gora in prirode. Predavanja ob izbranih barvnih diapozitivih so vedno ob torkih ob 19. uri v Delavskem domu. Za prvi »izlet« je v torek, 24. novembra, znani alpinist Roman Herlec popeljal udeležence prek Švice in Turčije v zanimive kraje v podnožju Atlasa in na vzpon na tamkajšnjo goro Tubkal. Ob tej ekspediciji v še malo znane kraje Afrike so udeleženci predavanja spoznali mnogo novega. Prihodnje predavanje — izlet bo v torek, 1. decembra, ob 19. uri. Tokrat bo ing. Milan Ciglar predstavil bližnji, toda še vedno malo znani kraj — Ljubljansko barje z vsemi bogastvi pod zemljo, z zgodovinskimi in arheološkimi značilnostmi ter opisal življenje ljudi na tem barju iz roda v rod. V naslednjem predavanju 8. decembra pa bo širne Letinič prikazal senčne in sončne strani Jadrana. K. M. Gorjanski upokojenci Društvu upokojencev na območju Gorij in Zasipa ima 380 članov. Pred kratkim so popisali vse upokojence starejše od 80 let na področju društva. Tiste, ki imajo zelo majhne pokojnine, bodo predlagali občinski socialni službi, da jim odobri enkratno socialno pomoč. Odbor društva pa ima nekaj denarja tudi na stanovanjskem skladu, ki ga nameravajo nekaterim posoditi za rešitev stanovanjskih problemov. Za zdaj se je prijavilo 12 upokojencev, ki bi želeli urediti stanovanjske težave. Društvo pa namerava urediti tudi posebno sobo za srečanja upokojencev. Zdaj se sestajajo kar v otroški ambu- lanti zadružnega doma v Zgornjih Gorjah. Upajo, da jim bo društvo Svoboda dovolilo, da bi v društvenem domu v Spodnjih Gorjah dogradili en prostor. Delo društva pa je razgibano tudi na drugih področjih. Tako so letos poleti pripravili zanimiv izlet za člane. Na enodnevnem izletu so si ogledali Celje (zapore v Starem piskru), F ran kol ovo, Velenje in mučilnico na Sv. Urhu pri Ljubljani. V prihodnje nameravajo še pripraviti podobne izlete. Pa tudi nekatere druge oblike društvene dejavnosti bodo organizirali, če bodo dobili ustrezen prostor. J. Ambrožič Nova vlečnica v Ratečah Turistično društvo v Ratečah se je že dalj časa prizadevalo, da bi v vasi zgradili novo smučarsko vlečnico. Kaže. da bo letos ta želja uresničena, saj je društvo napelo vse sile in za nov prepotreben objekt prispevalo večino svojega denarja. Vlečnica bo veljala 140 tisoč dinarjev. 120 tisoč din bo prispevalo društvo, 20 tisoč din pa jeseniška občinska skupščina. Ce bo šlo vse po sreči, bo vlečnica nared že na začetku decembra. jk C/X 5V. Z zadnjim dosežkom na področju vesoljskih raziskav, ko je prejšnji teden pristala na Luni avtomatska postaja Luna 17 s prvim vesoljskim vozilom lunohod 1, so Sovjeti prehiteli Američane na tem področju. Vsaj zaenkrat so dokazali, da imajo njhovi poleti z avtomatskimi postajami prednost pred ameriškim konceptom človeške po. sadke. Poglavitne prednosti so v večji varnosti, cenenosti, glede oddaljenosti planetov, kjer so tudi pogoji za življenje zapleteni ali pa jih sploh ni, pa je raziskovanje z avtomatskimi postajami edino mogoče. Hkrati z velikim dosežkom človeškega uma smo soočeni tudi s človekovo nemočjo ob strahotni naravni katastrofi v vzhodnem Pakistanu, kjer je število človeških žrtev naravnost grozljivo. Osvajanje vesolja lahko res pripomore pri predvidevanju in ublažitvi naravnih ujm na Zemlji. Vseeno pa dosežki tehnike na eni strani in nemoč človeka proti apokaliptičnim stihijam narave na drugi, ne morejo mimo kritične ugotovitve o siceršnjem razvoju človeka znanstvenika in obe- Prednost lunohoda nem nevarni zakrnelosti človeškega v človeku. V kratko; znanstveni dosežki ne bi smeli služiti Ie kot pomagalo v prestižni tekmi supersil. Ustanovitev nove arabske Unije med ZAR, Libijo in Sudanom naj bi pomagala združiti najbolj radikalne arabske sile za uspešen boj proti Izraelu in njegovim im. perialističnim pomagačem. Znana je usoda zadnjega poskusa združitve dveh arabskih držav — Egipta in Sirije, združitev, ki nikakor ni mogla zaživeti in je kmalu razpadla; kljub temu se Egipt še danes imenuje ZAR, brez vsebinske podlage. Kakšne možnosti ima trojna Unija? Nihče ne zanika tega, da je enotnost Arabcem še kako potrebna. Veliko vprašanje pa je, če jo bodo dosegli na tak način. Vsekakor drži ugotovitev, da države, ki so sklenile Unijo, niti na-vznotraj nimajo prevelike trdnosti. To velja posebej za režima v Sudanu in Libiji. Prvi pogoj za urejevanje zu- nanjih odnosov pa je prav gotovo notranja trdnost, oziroma rešitev notranjih nasprotij in razprtij, šele potem se je mogoče uspešno obračati in graditi navzven. Zaradi takih in podobnih ugotovitev je vsekakor dvomljiva življenjska doba arabske Unije, ali še drugače povedano — težko, da bo taka tvorba preživela okvire de-klarativnosti in formalnosti. Nedavna sprememba oblasti v Siriji, ko je prevzel vodilno krmilo v roke general Asad, je naredila konec govoricam o državnem udaru v tej deželi. To se je zgodilo po kongresu s sirsko stranko Baas, na katerem je prišlo do ostrih obračunavanj med civilisti in vojaki. Sedaj ko je prevzel oblast general Asad, je jasno, da so bili vojaki močnejši. Zaenkrat ostaja še odprto vprašanje, kako bo z dvotirno politiko naprej. Doslej so bili Sirci v besedah sicer radikalni, drugače pa je bilo v dejanjih, kjer so tiho sledile Egip- Na četrtkovem posvetu v škofji Loki so predsedniki in sekretarji občinskih konferenc SZDL Gorenjske sprejeli vrsto pomembnih sklepov in razpravljali o pomoči ostarelim osebam. Kako pomagati ostarelim? V škofji Loki so se minuli četrtek, 26. novembra, dopoldne sestali predsedniki in sekretarji občinskih konferenc SZDL Gorenjske. Glavna točka dnevnega reda je bil posvet o socialni politiki in o ukrepih, ki jih s tem v zvezi nameravajo sprožiti posamezne organizacije. Gre za akcijo pomoči ostarelim, ki jo je letos maja začela solidarnostna sekcija pri republiški konferenci SZDL in katere poglavitni nosilci so prav občinske konference socialistične zveze. Kot smo slišali, je osnovni cilj v vseh komunah domala isti V ospredju sta predvsem dve vprašanji: kolikšen naj bo bodoči minimum socialne podpore in kje dobiti sredstva, namenjena gradnji domov za ostarele? Navzoči so poudarili, da veliko betežnih ljudi danes biva po ustanovah izven rodnega kraja, čeprav bi jesen življenja radi preživeli doma. Posamezne občine že imajo določena sredstva, ki se stekajo v posebne sklade od pokojnin, vendar zbra- na- vsota ne zadošča. Približno tretjino denarja bodo zato morali črpati iz drugih virov. V nadaljevanju posveta je član predsedstva republiške konference SZDL Franc Ki-movec-žiga obrazložil najnovejše predloge sprememb v političnem sistemu, ki zajemajo predvsem način delegiranja predstavnikov v razne samoupravne organe. Prav člani SZDL so namreč poklicani, da ljudem kar najhitreje in najtemeljiteje razložijo novosti. Seveda pa so jih dolžni — če hočejo biti učinkoviti — tudi sami nemudoma sprejeti. Posebne komisije sedaj pripravljajo pravilnike, ki upoštevajo predlagani princip in po katerih bi zajeli širok krog interesnih grupacij. Nazadnje velja omeniti, da je zbor predsednikov in sekretarjev socialistične zveze razpravljal še o formiranju koordinacijskih odborov za verska vprašanja pri občinskih konferencah, odborov, ki bodo usklajevali ter usmerjali odnos družbenopolitičnih organizacij do verskih skupnosti in obratno. To naj bi bilo nekakšno samoupravno telo, v katerega je treba vključiti več lojalnih vernikov in duhovnikov. I. G. tu. Ena poglavitnih nalog nove vlade bo ta, da premagajo ovire sirske izolacije v arabskem svetu in odprejo stranko Baas domačim množicam ter s tem odstranijo nezaupanje, kar bi pomenilo utrditev navznoter. Kako bo novi vladajoči garnituri vse to uspelo, pa je seveda dru« go vprašanje. ljudje in L mM dogodki Konec tedna je potekel obisk državnega sekretarja za zunanje zadeve Mirka Te-pavca na Poljskem, kjer Je bil gost poljskega zunanjega ministra Jožefa Jendrvchov« skega. Dvostranski pogovori so se nanašali na številna mednarodna vprašanja (Srednji vzhod, Azija, Balkan itd.), predvsem pa na evropske probleme varnosti 1° ohranitve miru. Plodna h> menjava, čeprav deloma raz« Učnih stališč, je potrdila resnico, da se je bolje pogovarjati kot pa zamolčali razlike v mnenjih. Realno vzeto, smo sedaj v obdobju izboljšanja jugoslovanskih-poljskih odnosov, ki so se pred nekaj leti precej ohladili. Posebej zanimivi so bliza obe strani pogovori ° medsebojnem sodelovanju na različnih nivojih. DogO^ vorili so se o nadaljnjem povečanju in krepitvi gospodarskih, trgovinskih stikov, pa tudi kulturnih, znanstvenih in drugih. Predvideno je, da se bo blagovna menjava v letih 1971—75 močno povečala, kar bo pripomoglo k tesnejšem sodelovanju w razvijanju boljših odnosov med Poljsko in Jugoslavijo« V zgodnjih jutranjih urah pretekle sobote so ameriške zračne sile v Južnem Vietnamu dobile ukaz za po«oV* no bombardiranje nekaterih ciljev v Severnem Vietnam«-Napad so sicer kmalu ustavili, vendar s tem niso mogli odvrniti zaskrbljenosti i» sence dvoma, da je ameriški vladi v tej situaciji kaj malo do miru v tem delu sveta. JrasLsLurcsL Vabi na 3-DNEVNO POTOVANJE Z LETALOM DC-9 odhod Brnik: 5. 12. ob 13.15 povratek: 8. 12. ob 13.45 ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET v Gorico NA ANDREJEV SEJEM, dne 3. decembra 1970 ob <>. uri iz škofje Loke. SILVESTROVANJE v Piranu, hotel Punta odhod 31. decembra 1970 ob 16. uri iz Ljubljane, Trg revolucije, povratek 3. januarja 1971. /M \ \ \ ZIMSKE POČITNICE Z ENOTEDENSKIM ARANŽMAJEM v Avstriji DOLLACH od 30. januarja do 20. februarja 1971 BELO JEZERO od 23. Jan. do 20. februarja 1971 Informacije in prijave v turističnih poslovalnicah: Skofja Loka, Radovljica, Bled, Ljubljana — Šubičeva 1. Ko se je lepega poletnega večera — četrt ure pred polnočjo — veliko potniško letalo boeing 707 pognalo v noč na zagrebškem letališču, se je takoj pokazalo, da tudi enourna zamuda s čakanjem ni zadostovala za duhovne priprave na ta dogodek. Še zlasti, ko so sc kolesa odlepila od vzletne steze in se je zračna ladja nekako »sumljivo« zazibala in se nagnjena v velikem loku usmerjala proti severozahodu, čutiti je bilo veliko moč motorjev, ki so morali to veliko težo dvigniti na višino 10.000 metrov. Osvetljene zagrebške ulice so se svetlikale spodaj. Toda za to prvo občudovanje tega poleta še niso bile zbrane misli. Mnogi so se prvič dvignili nad to »pregrešeno« zemljo. Tudi suhljat možak poleg mene, doma nekje iz okolice Gospiča. Spoznala sva sc na letališču. Prosil me je, da sem mu izpolnil neke tiskovine, za nasvet okrog prtljage. Sin, vojak v Zagrebu, ga je bil prišel pozdravit. Sin mi je namignil, naj delam družbo očetu, češ da pač prvič ... A možakar je bil zgovoren Pravil in pravil je o letini, o košnji in o drugem. Tu na avionu pa je postal kot pribit — z obema rokama se je držal prednjega sedeža s tako silo, da so žile v zapestjih močno izstopile, gledal je v tla in prav, ko sem hotel klicati strežnico, je dvignil glavo. Brez besede je znova (nrvič na letališču) izvlekel i/ malhe malo ploščato steklenico in ponudil »ljutu« ter začel spraševati, kako naredijo, če se kaj pokvari, če motorji odpovedo, če zmanjka goriva, če pride nevihta... Bil je pri oknu, vendar ni maral gledati navzdol. Razlagal sem mu kolikor sem vedel in znal, da bi ga potolažil, umiril. Vse bi bilo morda v redu,če ne bi bilo tistih nesrečnih obveznih formalnosti z nasveti, obvestili. Najprej obvezno zapenjanje varnostnega pasu, potem navodila v primeru požara, prikazovanje uporabe maske in podobno in — pri čemer je možakarju kar brke dvignilo — prikazovanje uporabe rešilnega pasu pred odskokom iz zasilnega izhoda in zatem v morju. Nisem ga mogel prepričati, da so to zgolj formalne mednarodne obveznosti, da je v avionskem prometu desetkrat manj nesreč kot na naših cestah itd. Sledile so olajševalne informacije o avionu in našem potovanju. Boeing 707 s 180 sedeži in z vsemi pritiklina-mi, varnostnimi in klimatskimi napravami sodi med najsodobnejše avione. Do Toronta imamo nad 7000 km ali 8 ur vožnje. Leteli bomo v višini 10.000 metrov. Ustavili se bomo v Shannonu na Irskem. In še bolj pomirljivo obvestilo: »Čeprav pozno, bomo sedaj postregli večerjo. Dober tek in srečno vožnjo!« DAN SI :DI UOČI ali SONCE JE ZMAGALO Vnajino družbo se je pri-d.užila še starejša, a krepka temnopolta ženica izpred mojega sedeža. Najprej s prošnjo, da naj odprem okno. Kar zmajala je z glavo ob pojasnjevanju, da se okna pač ne smejo odpirati in tudi ne morejo, da je tudi sicer zrak na taki višini redek, leden, skoraj brez kisika ... Razgovori la se je, čeprav se je bila nekje nad Zagrebom naskrivaj pokriža-la. Morda je to veljalo več kot »ljuta«. Je iz Šumadije. Sestra iz Clevelanda ji je poslala vozovnico. V Torontu jo bo čakala. Le kako se bosta spoznali po 39 letih! Podobno možakar zraven mene. Od 1925. leta se nista videla z bratom. Le ta je v Detroitu. Z avtom ga pride iskat na letališče v Toronto. Skratka, vsi enako — "t svojcem po dolgem, dolgem času in vsi za dva meseca. Le da je ženica ponavljala svoje — prvič in zadnjič! Še več, če mi dajo, v zrak pa ne več! Naj pride sestra k nam. Vajena je potovanja, zna jezike. »Letimo nad Brusljem, vreme lepo, brez vetra, višina 10.000 metrov«. To obvestilo po zvočniku je prekinilo pogovore, ki so prispevali k pomiritvi in boljšemu razpoloženju. Pogled je bil čudovit! Verige tisočerih luči so označevale glavne ulice in središča milijonskega belgijskega mesta. Sicer pa je bilo vse spodaj žareče v nočni svetlobi, mesto ob mestu, vse spre-pleteno z cestami, ulicami, železarnami, kdo naj ve! še možakarja poleg mene je navdušil ta edinstven prizor. Takoj, ko sc je opogumil in pogledal skozi okno, je ves vzhičen vzklikal, kazal to in ono, spraševal . . Najzanimivejše pa je šele prišlo. Nepričakovano se je namreč spodaj približala črna praznina zato pa je bila žareča, osvetljena meja še bolj živa, ena sama nepretrgana svetlobna veriga daleč na obzorje. Bil je to Rokavski preliv. S tolikšne višine smo opazovali belgijsko in angleško obalo hkrati. Osvetljena pristanišča z dolgimi pomoli v morje so se videla kot na dlani. Sem pa tja, na temnem morju so bile osvetljene ladje. Ko je bila morska ožina za nami, se je pred nami začelo svetli- kati še obsežnejše osvetljeno območje. Tisočere ravne in vijugaste črte so se stekale v križišča. Bd je pač London. Iz vljudnosti, morda pa tudi udobnosti, da se ne bi vedno stegoval mimo njega, je moj sopotnik ob oknu ponudil zamenjavo sedeža. Niti zahvaliti se nisem utegnil. Kar požiral sem to čudež in skušal obujati spomine geografije še iz šolskih klopi. Ko smo leteli nekje nad VValesom. me je eden izmed sopotnikov na desni strani opozoril, da se že dani. Toda ura je bila okrog pol dveh po naše ali po Greenvvichu, kar je tu isto. In že dan? Ne, nemogoče. In vendar je bilo res z desne strani svetlo. Modrikasto svetlo nebo se je vidno stikalo z obzorjem dolgih, tankih pramenov zagorele megle, ponekod se je svetlikalo morje kot tanka svetla črta ločnica med nebom in zemljo Pač kot ob zori, tik pred dnevom. Toda skozi okno na drugi, levi strani smo v isti sapi zrli v črno noč z velikimi, žarečimi zvezdami. Tema in dan hkrati! Dan sredi noči! »Kakšno je zopet to čudo! Kaj takega še živ dan ne,« je dejal možakar poleg mene in uprl vame svoj radoveden pogled. Tudi postavna šuma-dinka spredaj se je obrnila. Vsi naokrog so osupnili in čakali pojasnila kot sorodniki od zdravnika ob izhodu iz bolnikove sobe. Meni, naj mi bo oproščeno, se je dvignila zavest. Spet sem zbral vso šolsko in ostalo znanje in kar s klobukom sopotnika skušal čimbolj nazorno in preprosto uprizoriti zapletene astronomske zakonitosti z vrtenjem okrogle zemeljske oble in soncem na drugi strani in o tem podobne pojave blizu tečajev, kar naj bi bilo tudi to. Kar brez besede so me gledali in poslušali, le moj sopotnik je globoko vzdihnil rekoč: »Da, da, kdor je hodil v šolo!« Še danes mi je nerodno, čeprav, upam da med poslušalci ni bil kak geograf ali zvezdoslo-vec. V veliki čakalnici channon-skega letališča smo čakali dobri dve uri. Dremali in kramljali smo in ocenjevali dalja- ve našega potovanja. Prek 2000 km je bilo že za nami. Lahko bi bili ob tem v Moskvi, sredi Sahare. Glavna luža pa nas še čaka. Bilo je skoraj pol petih zjutraj, ko smo vzleteli. Šele tak-at je bil v resnici dan. Ko smo se povzpeli na določeno višino, nas je iz vzhoda pozdravilo sonce, ki je še nekako kukalo iz rdo-če črte na daljnem obzorju. Ni bilo še dodobra vstalo. Začeli smo tekmo s soncem. Kdo bo hitrejši? Leteli smo v velikem loku, sprva bolj severozahodno proti Grenlandiji in zatem vse bolj levo proti jugozahodu. Sonce pa za nami! Sprva je sijalo skozi okna na desni in zatem na levi strani. Ves Atlantik pa je bil pokrit z meglo. Ne morja, plavajočih ledenih gora pod Grenlandom — ničesar nismo videli. Samo volnena, rahla meglena odeja pod nami, sinje modro nebo zgoraj in sonce, ki se nikakor ni moglo odlepiti ob obzorja. Dolgo je trajala zora. Mi smo drveli naprej, sonce za nami. Vendar je bilo sonce hitrejše. Ko smo pristali v Torontu sc je bilo sonce že uspelo dvigniti kot pač ob pol sedmih zjutraj. Naše ure so kazale 11.30, v resnici pa je bil tamkajšnji čas 6.30. Po osemurnem poletu pred soncem na zahod smo pomaknili kazalce za pet ur nazaj. Tri ure pa smo morali priznati v prednost soncu — zmagovalcu. Toda skoraj prav tolikšno razdaljo ali časovno razliko kot cmo jo mi preleteli iz Evrope prek luže, ima sama Kanada. Ko je na primer na vzhodnih obalah Ouebeca poldne, je v Vancuverju — na skrajnem zahodu te veliko dežele šele osma ura zjutraj. Polne štiri ure razlike! Zato pa je tudi bilo tam kaj videti in doživeti. Toda o tem drugič. K. Makuc t REPORTAŽA m REPORTAŽA REPORTAŽA RLrORTAŽA GLAS * 14 STRAN SOROTA, 28. novembra 1970 Tragična divja jaga pred petintridesetimi leti Konec letošnjega novembra se je razkrilo izginotje Jožeta Sušnika iz Nomnja, ki se pred petintridesetimi leti ni vrnil z divje jage. Njegova smrt — kajti okoliščine so bile take, da ljudje na kaj drugega niso niti pomislili — Je vsa dolga leta vznemirjala prebivalce Nomnja in okolice. Dolga leta je ljudsko mnenje prisodilo dejanju enemu od treh lovcev, ki so se 29. septembra 1935. leta odpravili na gamsa. Ljudsko mnenje Antonu P. vsa ta dolga leta ni dalo miru. Pošiljali so mu grozilna pisma s črnimi križi, celo na pragu svoje hiše je ob jutru nekajkrat ležalo posebej narejeno znamenje črnega križa. Pri vsem tem pa je sedaj 59-letni Anton P. iz Nomnja o vsej zadevi še najmanj vedel in je tako prestajal očitke javnega mnenja. Zadeva Je pravzaprav prišla na dan, ko so kriminalisti kranjske UJV poizvedovali o okostju, ki ga je na Pokljuki letos avgusta našel neki gobar. Ob tem so znova vznik-nile govorice o smrti Jožeta Sušnika in nekateri so trdili, da so posmrtni ostanki njegovi. Vendar pa so se stvari zasukale drugače. Za sedaj je okostje s Pokljuke Še vedno neznanka in najbrž bo tako še nekaj časa, ali pa se za ime neznanca ne bo nikoli zvedelo. LOV NA KVATERNO NEDELJO Zgodba o divji jagi, pa je tale. Pred vojno — kot je znano — je bil lov prihranjen samo za lastnike lovišč, drugi pa, ki so čutili nagne-nje do tega športa, pa so bili divji lovci. Drugega jim kajpada ni preostalo. Konec septembra 1935 so šli na divji lov štirje lovci iz Nomnja Anton P., star 24 let, Franc M., star 31 let, Janez Z., star 34 let in Jože Sušnik, star 36 let. Že prej so nastavili zanke za gamse. Lovili so na območju od Babnega zoba proti Soteski in do nekdanje žage. Tisti dan je bila nedelja, lovci pa so se odpravili že okoli tretje ure zjutraj. Razdelili so se tako, da sta dva čakala na stojiščih, druga dva pa sta poganjala divjad. 2e zgodaj popoldne istega dne pa se je najprej vrnil Janez Z. Dvakrat se je sprehodil po vasi gor in dol, tako da so vaščani to opazili. Z nočjo pa sta se vrnila tudi Anton P. in Franc M. Četrtega — Sušnika — ni bilo. Poprašala sta na njegovem domu, če se je že vrnil. Doma, tako je povedala Sušni-kova žena, ki je s tremi majhnimi otroki čakala moža, Jožeta ni. Izginotje Jožeta Sušnika pa ni moglo ostati prikrito. Lovcum je bilo jasno, da bo- do morali povedati na žandarmeriji, da so bili na divjem lovu in da je Sušnik izginil. Zato sta Anton P. in Franc M. odšla na žandarmerijo, tam vse lepo povedala, vendar pa sta zamolčala, da je bil z njimi na lovu tudi Jane/. Z. Ta je bil pred kratkim dobil precej težko službo pri železnici. Ce bi sc raz-vedelo, da je divji lovec, bi službo seveda izgubil, bil pa je tudi tik pred poroko. Žandar j i in oba lovca so pregledali področje, kjer so lovili, vendar Sušnika niso našli. Našli pa so puške in gamsa ujetega v zanko na mestu, kjer so se bili ločili. Sodnik v Radovljici je oba lovca nagovarjal, naj priznata, da je eden od njiju Sušnika po nesreči ustrelil. Vendar lovca nista priznala, pa tudi komisija, ki je pregledala puške, je ugotovila, da z njimi tisti dan niso streljali. Lovca sta bila obsojena na 15 oziroma na 18 dni zapora zaradi divjega lova in zaradi nedovoljenega nošenja orožja, za uplenjenega gamsa pa bi morala plačati 900 din (toliko je bila takrat vredna krava). Sušnika so intenzivno iskali še kakšen mesec, pri tem sta pomagala tudi oba lovca, ki so ju prav zato izpustili iz zapora, vendar je bilo vse iskanje brez uspeha. Na dogodek so ljudje počasi pozabili, kot se pozabi na vse običajne in tudi nenadne smrti in izginotja kot je bilo Su-šnikovo. Janez Z. in Franc M., ki sta edina vedela, kaj se je v resnici zgodilo, pa sta molčala. Javno mnenje pa je vso krivdo za Sušni-kovo smrt prevalilo na An- j tona P. Nekaj let kasneje je našel v gmajni čevlje z ostan- j ki človeškega okostja neki | delavec z žage. Svojo najdbo je postavil na tram in nanjo sčasoma pozabil. Mod vojno je žaga pogorela in z njo tudi omenjeni čevlji, ki so bili verjetno Sušnikovi. SKRIVNOST SE ODKRIJE Lani pa je bilo Antonu P. zadosti dolgoletnih groženj ter podtikanja krivde, zato je komandirju milice v Bohinjski Bistrici omenil, da bi zadevo s Sušnikom mogel bolje pojasniti njegov svak Janez Z., ki je bil tudi takrat z njimi na lovu. Malo pred tem pa je že upokojenega železničarja Janeza Z. zadela možganska kap, zato so zadevo pustili pri miru vse do letos, ko so ob najdbi okostja na Pokljuki znova začele krožiti govorice o skrivnostni Sušnikovi smrti. Zadeve se je lotil Boris Žagar pri Upravi javne varnosti v Kranju. Janez Z., ki se je po bolezni že opomogel, je po 35 letih povedal, kaj se je zgodilo tisto kvater-ao nedeiio. VEZALA IU JE PRISEGA Potem ko so lovci pomali-cali, so sc odločili, da bosta Sušnik in Janez Z. stala na preži, Anton P. in Franc M. pa naj bi poganjala divjačino. Prva dva sta se postavila na mesto, kjer bi morali priti gamsi. Bilo je že popoldne, ko je nenadoma počil strel. Janez Z. je zaslišal izza skale stok. Kmalu nato je prišel Franc M. Janez ga je vprašal, če je streljal, Franc je potrdil in dejal, da je meril na gamsa. Janez mu je omenil, da je slišal po strelu čuden stok. Franc M. se je prestrašil in dejal: »Pa ja nisem Jožeta ustrelil!« Skupaj sta splezala na skalo in pogledala, kje naj bi bil Sušnik. Našla sta ga že mrtvega, s strelom v srcu. Lovca sta bila vsa iz sebe, posebno še Franc M., s katerim sta bila on in pokojni Sušnik dobra prijatelja. Ob mrtvem tovarišu sta se divja lovca razjokala, iz obupa sta se mislila tudi ustreliti. Nato sta si prisegla, da o tragičnem dogodku ne bosta govorila nikoli. S tem sta izpolnila tudi dogovor, ki so ga imeli divji lovci, da je troba molčati, če se komu kaj pripeti. Ros sta molčala celih 35 let. Janez Z. se je kmalu nato vrnil v Nomenj, Franc M. pa je počakal Antona P. Ni mu povedal, kaj se je zgodilo, zato sta Sušnika še čakala in klicala. Antonu P. se je čudno zdelo, da Sušnika ni na dogovorjeno mesto. Pod noč sta se vrnila v Nomenj in dskala Sušnika tudi na njegovem domu. Za vso resnico je Anton P. zvedel šele sedaj. ZADEVA JE PRAVNO ZASTARANA O vsej tej tragični zadevi, ki je nepojasnjena celih 35 let vznemirjala Bohinjce, je spregovoril tudi Franc M. Povedal je, da je na grebenu stal gams. Streljal je nanj, krogla pa je po vsej verjetnosti nadaljevala pot in zadela Sušnika. Drugače si nesrečnega dogodka ne more razlagati, s Sušnikom pa sta bila tudi najboljša prijatelja. £ Tako se je razkrila 35 W 0 stara skrivnost. Za nesre-rft) čo, kajti bila je nesreča, •Bj ne bo nihče kazensko pre-0 ganjan, ker kaznivo deja-0 nje po toliko letih zastara. 0 Krivec, če ga lahko tako »9 imenujemo, ne bo zaprt, fBj marsikdo pa bo po vsem O tem, kar se je pred krat-£ kim razkrilo, lažje spal. L. M. IBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBPBBBBBBBBBB ■BBBBBBHHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBUtUHBBBBBBBBBBBBBBBHIlBBUBBBBDBBBBB! Turistično poslovni center odprt jektom nedvomno še pospešil razvoj turizma v tem delu radovljiške občine. Investicijska vrednost celotnega objekta brez opreme znaša prek 4,2 milijona novih dinarjev. Gradbena dela je kvalitetno opravilo Gradbeno podjetje" Bohinj, druga obrtniška dela in instalacij pa vrsta drugih podjetij in asebnikov. Prihodnje I odo uredili še parkirni prostor za 90 avtomobilov. A. Ž. Bohinj, 27. novembra — V Bohinju, zraven hotela Jezero, so ob 11. uri dopoldne odprli nov turistično poslovni center. Investitorji tega objekta so bili: podjetje Trans-turist Škofja Loka — hoteli Bohinj, Ljubljanske mlekarne — delovna enota Savica, Turistično društvo Bohinj in podjetje za PTT promet Kranj. V turistično poslovnem centru ima podjetje Transturist delikatesno restavracijo in dvostezno avtomatsko kegljišče, Ljubljanske mlekarne — delovna enota Savica imajo samopostrežno trgovino, Turistično društvo pa turistični biro, prodajalno spominkov in pisarniške prostore. Vse te prostore je po koncertu gorjanske godbe na pihala in pozdravnem govoru predstavnika Turist progresa (Turist progres je v imenu investitorjev vodil oziroma organiziral gradnjo objekta) odprl predsednik radovljiške občinske skupščine Stane Kajdiž. Otvoritve pa so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti in krajevnih organizacij, sosednjih krajevnih skupnosti, predstavniki občine in občinskih organizacij, različnih kolektivov, turistični delavci in drugi. Po ogledu objekta so se gostje razgovorih o turističnem razvoju Bohinja in si ogledali nanovo asfaltirano cesto Stara Fužina — Jereka. Podjetje za PTT promet iz Kranja je svoje prostore v novem centru odprlo že pred dobrima dvema mesecema. Z včerajšno otvoritvijo še preostalih prostorov pa se je prebivalcem Bohinja uresničila dolgoletna želja. Menijo namreč, da se bo s tem ob- Podjetje Transturist — hoteli Bohinj, Ljubljanske mlekarne — delovna enota Savica in Turistično društvo Bohinj čestitajo prebivalcem Gorenjske za dan republike. Nov turistično poslovni center zraven hotela Jezero v Bohinju GLAS * 15. STRAN RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5.. 6., 7, 10., 12.. 13., 15., H.. 22., 23., In 24. url ter rajski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. In 24. uri ter radHski dnevnik ob 9., tt.. 13.. 15., 17., 22.. 23. In 1930. 28. NOVEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Godala v ritmu — 9.05 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na uanašnji dan — 12.10 Plesna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na obisku v studiu 14 — 13.30 Priporočajo vam _ 14.10 Glasbena pravljica — 14.25 Igramo za vas "- 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje sopranistka Grace Bumbrv — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Deset minut ■ Pevko Marjano Deržaj — 18-00 Aktualnosti doma in po svetu -_ 18.15 Iz domačih logov — I8.45 S knjižnega trga ~~ 19.00 Lahko noč, otroci — '9.15 Minute s kvintetom bratov Avsenik — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 7*-15 Panorama zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Večer z violončelistom Edi-jom Majaronom — 22.15 Okno v svet — 22.30 Proti morju — 23.55 Iz slovenske poezije 29. NOVEMBRA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.47 Mladinska glasba — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dola — 10.40 Vesele melodije — 11.15 25 let republike — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Čestitke podjetij za dan republike — 13.15 Popevke Jožeta Privška — 13.30 Smeh v partizanski koloni — 14.05 Praznično športno popoldne — 16.00 Domače, poskočne in vesele melodije — 17.05 Minute za operno glasbo — 17.30 Radijska igra — 18.20 Jugoslovanski plesni ritmi v solistični glasbi — 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Za ples in razvedrilo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč Drugi program 13.05 Praznično popoldne — za vsakogar nekaj — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Salzburšk: festival 1970 — 23.25 Klavirska poezija Chopina — 23.55 Iz slovenske poezije 30. NOVEMBRA Ponedeljkova panorama zabavne glasbe — 20.05 Lepi na-pevi — 2030 Iz pravljičnega in fantazijskega sveta — 21.40 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Zagreb — 22.10 Literarni večer — 23.00 Premene — 2335 Iz slovenske poezije 1. DECEMBRA program Drugi 13.05 Paleta zabavnih kov — 14.05 Melodije iz znanih filmov — 15.35 Jazz na ^igem programu — 16.05 p°pevke iz slovenskih pop lestvic — 18.40 Dvajset minut 2 jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.05 Večer °b melodijah in plesnih zvo-k'h — 20.05 Svet in mi — 20-20 Oporni koncert — 21.45 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica MGše Pijade — Naslov uredništva In uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 »tavba občinske skupščJ. n«- - Tek. račun pri SDK v Kranju 5151133 — Telefoni: redakcija 21835 21-860; uprava Usta, ma-looglasna in naročniška »luiba 22-132. - Naročni J letna 32 polletna 16 J**0, cena za eno številke 50 Para. Mali oglasi: be-**oa 1 din, naročniki imajo 10 V« popusta. Neplačanih °8'aiov ne objavljamo 6.00 Dobro jutro — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Veseli ritmi in melodije v prazničnem jutru — 10.05 Komorni zbor RTV Ljubljana s sporedom jugoslovanskih skladateljev — 1030 Spomini vidnejših politikov na prve volitve — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.15 Po naši domovini z godci in pevci — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Čestitke podjetij za dan republike — 13.15 V muzejih NOB — 1405 Kar poje mladi svet — 15.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana praznuje 15-letnico obstoja — 16.40 Po domače — 17.05 Ra dio klub — 18.35 Interna 46'> — mladinska oddaja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Zabavna glasba — 20.00 Crne maske — opera — 22.15 Vedre melodije in ritmi za ples — 23.15 Zabavna glasba iz jugoslovanskih študijev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Nekaj operetnih uvertur — 1605 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Carsten Klauman — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Z domačimi povci zabavne glasbe — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Lepe melodije — 19.20 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo — 9.35 Kmečka ohcet v izvedbi ansambla in solistov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz i opere Nikola Subič Zrinjski — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije iz filmov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Deset minut z orkestrom Josef Ziehrer — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 I^diko noč, otroci — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.35 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Sodobna koncertna glasba za kitaro — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanske popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavne glasbe — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.40 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Dvajset minut z zagrebškimi pevci zabavne glasbe — 19.05 Melodije no pošti — 20.05 Dva mlada slovenska dirigenta v našem studiu — 21.05 V korak s časom — 21.15 Pesmi z Madagaskarja — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz sJovenske poezije 17.10 Jezikovni pogovori — 1725 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Prizor iz opere Turandot — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana »n njegovi gostje — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 15.40 Z ansambloma Bele vrane in Kor-ni grupa — 16.05 Melodije iz operet in filmov — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Popevke z jugoslovanskih festivalov — 19.05 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 2220 2ive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 3. DECEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Nekaj slovenskih popevk — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 21.10 Iz opere Car Saltan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z orkestrom Frank ChacksfieJd — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 14.40 Mehurčki — 15.40 Poje ukrajinski državni zbor — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svotu — 18.15 Iz kasetne produkcije — 2. DECEMBRA 8.10 Operna matineja — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Petnajst minut s slovenskimi pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra violinist Karlo Rupel — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igramo za razvedrilo —14.35 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo —■ 15.40 Popoldanski intermezzo 7. godali in oboo — 16.40 Na obisku v studiu 14 — XI. NOVOLETNI SEJEM v Kranju od 16. do 27. 12 1970 18.30 Popevke — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta —. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Li-terarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz jugoslovanske simfonične literature — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 15.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš potil istek — 16.20 Plesni zvoki — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Popevke iz studia 14 — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 21.05 Naš intervju — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Salzburšk i festival 1970 — 2335 Iz slovenske po-' ezije 4. DECEMBRA 8.10 Operna matineja ^ 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Pesmi in plesi iz Koštane — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Ba-ritonist Konrad Orožim in pi« anist Janko Šetinc — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igramo po željah domačih poslušalcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Serenada za godala — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvo kov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.40 Popevke slovenskih avtorjev —• 16.05 Vesela vdova — odlomki iz operete — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 Radijska igra — 20.36 Orgle in čembalo — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.15 Glasba Marija Kogoja — 23.55 Iz slovenske poezij« INES 315 103 goveji boks velikost od 35—42 cena 149 din ARAM IS 143 102 bizon boks velikost od 39—46 cena 149 din 28. NOVEMBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 16.50 Obzornik, 16.55 Po domaće z ansamblom Ota Roma, 17.30 Ivanhoe — serijski film (RTV Ljubljana) — 17.45 Državno prvenstvo v košarki CZ : Olimpija (RTV Beograd) — 19.20 Po poti slovenske državnosti, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Mlajši od republike — zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 22.05 3-2-1, 22.10 Hodil po zemlji sem naši, 22.40 Nepremagljivi — serijski film, 23.00 TV kažipot, 23.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V 29. NOVEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Po domače s štirimi kovači (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.15 Sedem ljubezenskih, 11.30 TV kažipot, 13.15 Test z glasbo (RTV Ljubljana) — 13.30 Poje Miroslav čangalo-vič — Športno popoldne (RTV Beograd) — 18.30 Mestece Peyton — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Levičarji — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.10 Videofon (RTV Zagreb) — 21.25 Športni pregled (JRT) — 21.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 30. NOVEMBRA 10.00 PoročUa (RTV Ljubljana) — 10.15 Otroci in revolucija, 10.25 Glasba ne pozna meja (RTV Zagreb) — 11.15 Radost Evrope, 11.35 Kolo okrog sveta, 12.35 Folklorni festival podonavskih dežel (RTV Beograd) — 13.25 I Godalni kvartet v f-duru, 13,35 Prvi godalni kvartet (RTV Sarajevo) — Športno popoldne, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 18.00 Zgodbe o Tuktuju, 18.15 Obzornik, 18.30 Znanost in mi, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Maksime-ter (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ubita samota — TV drama, 21.25 Teh naših petdeset let, 22.25 Plošča Evrope, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.50 Lutke (RTV Skopje) — 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost, 19.05 Maksimeter (RTV Beograd) - 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 1. DECEMBRA 10.05 Poročila (RTV Ljubljana) — 10.10 Narodna glasba (RTV Skopje) — 10.45 Radovedni slonček, 11.15 Simfonija (RTV Ljubljana) — 12.15 Petrova gora v NOB (RTV Zagreb) — 15.35 Nove melodije, 16.30 Življenje oktobru, 17.00 Simfonija št. 4, 17.45 Dve poljski pravljici, 18.00 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Vesela jesen, 19.00 Mozaik, 19.05 Oblike samouničenja, 18.30 Osebna nega, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Starec in otrok — francoski film, 22.10 Trije ljubezenski dueti, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.00 Šahovski komentar, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Risanke (RTV Beograd) — 18.05 Mali svet, 18.30 Telesport (RTV Zagreb) — 19.05 Ansambel Mihe Dovžana (RTV Sarajevo) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spo red italijanske TV Starec in deček je simpatična komedija iz vojnih dni — vendarle samo ob površnem gledanju. Sicer pa lahko zasledimo globljo analizo človeških likov, ki so bili v času druge svetovne vojne v teiki preizkušnji. Treba se je bilo opredeljevati in kdor je izbral kljub osebnemu poštenju zastarele poglede na življenje, človeštvo in na politične dogodke sploh, je bil v osnovi tragična figura. Tak je predvsem lik starca, ki ga je upodobil eden največjih francoskih igralcev starejše generacije Michel Simon, ki prav te dni praznuje 75-letnico. 2. DECEMBRA 9.05 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.20 Angleščina (RTV Beograd) — 16.45 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 17.50 Veliki in majhni (RTV Zagreb) — 18.30 TV obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik, 19.05 Glasbeni dnevnik, 19.20 Reportaža, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.30 Kralj na Beta j novi, 22.20 Plošča Evrope, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.50 Veliki in majhni, 18.30 Pomorsko gospodarstvo (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbeni dnevnik, 19.20 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik, 21.00 spored italijanske TV 3. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Velika pustolovščina, 19.00 Mozaik, 19.05 Eekrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Gobarji iz cikla Mali oglasi, 21.20 Kulturne diagonale, 22.00 VIL simfonija, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.50 Risanke (RTV Zagreb) — 18.20 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.05 Potopisna reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 4. DECEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled-(RTV Beograd) — 17.45 Bratovščina Sinjega galeba, 18.15 Obzornik, (RTV Ljubljana) — 18.30 Popularna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Mozaik, 19.05 Dobra soseda, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Bratje Marx na dirkah — ameriški film, 22.00 Obletnici v hiši, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Otroški spored (RTV Skopje) — 18.30 Popularna glasba (RTV Skopje) — 19.05 Kultura danes (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spo red italijanske TV — Bratje Marx na dir-kah tudi tokrat nastopajo pod vodstvom svojega starega režiserja Santa Wooda. Njihovi filmi SO že tako znani, da jih ni treba posebej predstav ljati. Tudi današnji fiM je poln situacijske komi' ke in več kot zabavnih nesmislov. Tržni pregled V KRANJU Solata 4 din, špinača 5 dO 6 din, korenček 3 do 3,50 din« slive 4 din, jabolka 1,60 do 2 din, pomaranče 4 do 5 din« limone 6 do 7 din, česen 7,50 do 8 din. čebula 3 do 3,50 din« fižol 5 do 6 din, pesa 2 do 2,40 din, kaša 5 din, radič 3 do 3,80 din, ajdova moka ° din, koruzna moka 3 din, surovo maslo 20 do 22 din, smetana 10 do 11 din, orehi 26 do 27 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 1,50 do 1,80 din, kostanj 3 do 4 din, peteršilj 4 din, kislo zelje 3 do 4 din, paradižnik 4 do 430 din, fige 4 do 4,80 din, krompir 0,90 do J din za kg; jajčka 0,80 do 0,90 din NA JESENICAH solata 5 din, špinača 5 din« korenček 2 din, suhe slive 5,50 din, jabolka 2 do 2,45 din, pomaranče 4,90 din« limone 4,50 din, česeO 7,90 din, čebula 2,60 din, pes* 2 din, kaša 3,70 din, ajdova moka 6 din, surovo noasftj 22,50 do 24 din, smetana din, orehi 34 din sir skuta 5,90 din, sladko zelje 1,50 paradižnik 4 din, fige 7 d»* krompir 0,85 din' za kg«* i&r čka 0,75 din Jesenice RADIO 28. novembra amcr. barv. film MOJ PRIJATELJ BEN ob 10. uri, italij. barv. CS film JUDOKA, TAJNI AGENT 29. novembra italij. barv. CS film JUDOKA, TAJNI AGENT 30. novembra italij. barv. film SILVIA IN LJUBEZEN L decembra italij. barv. film SILVIA IN LJUBEZEN 2. decembra amer. barv. film LEGENDA O LYLAH CLARE 3. decembra amer. barv. CS film DEKLE Z GARSONJERO 4. decembra amer. barv. film ZA NJENO LJUBEZEN Jesenice PLAVŽ 28.-29. novembra amer. barv. film LEGENDA O LY-LAH CLARE 30. novembra italij. barv. CS film JUDOKA, TAJNI AGENT 1. decembra italij. barv. CS film JUDOKA, TAJNI AGENT 2. decembra italij. barv. film SILVIA IN LJUBEZEN 3. —4. decembra italij.-špan. barv. CS film TEPEPA Dovje-Moj strana 28. novembra angl. barv. film UMAZANA IGRA 29. novembra italij.-špan. CS film TEPETA 1. decembra amer. barv. CS film DEKLE Z GARSONJERO 3. decembra amer. barv. film LEGENDA O LYLAH CLARE Javornik DELAVSKI DOM 28. novembra amer. barv. film KATARINA VELIKA 29. novembra angl. barv. film UMAZANA IGRA, italij. barv. film SILVIA IN LJUBEZEN 2. decembra italij.-špan. barv. CS film TEPEPA Radovljica 28. novembra amer. barv. film TAKO SE NE RAVNA Z ŽENAMI ob 20. uri, zah. nemški barv. film PRIDI, PRIDI, MILA MOJA ob 18. uri 29. novembra amer. barv. film MOJSTROVINE VVALT DISNEYA ob 14. uri, amer. barv. film TAKO SE NE RAVNA Z ŽENAMI ob 16. uri, Zah. nemški barv. film PRI-f*> PRIDI, MILA MOJA ob gj« uri, premiera špan. barv. "Ima LEPI SPOMINI ob 20. Uri 30. novembra franc.-špan. JJm LAS VEGAS ob 16. in f8- uri, franc. barv. film NEVESTA JE BILA V ČRNEM °b 20. uri ■1- decembra špan. barv. Wm LEPI SPOMINI ob 16. Og. franc. barv. film NEVESTA JE BILA V ČRNEM ob J8- uri, amer. barv. film RE-*A V PLAMENIH ob 20. uri 2. decembra danski barv. film RDEČI PLAŠČ ob 18. uri, angl. barv. film UMAZANA IGRA ob 20. uri 3. decembra amer.-italij. barv. film KOMISAR X — TRIJE MODRI PANTERJI ob 20. uri 4. decembra danski barv. film RDEČI PLAŠČ ob 20. uri Bled 28. novembra amer. barv. film ČAS HEROJEV ob 17. in 20. uri 29. novembra amer. barv. film ČAS HEROJEV ob 15., 18. in 20. uri 30. novembra amer. barv. film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 15., 18. in 20. uri 1. decembra amer. barv. film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 15., 18. in 20. uri 2. decembra amer. barv. film OBRAMBA OBTOŽUJE ob 17. in 20. uri 3. decembra amer. barv. film OBRAMBA OBTOŽUJE ob 17. in 20. uri 4. decembra amer. barv. film PEKEL V MANITOBI bo 17. in 20. uri škofja Loka SORA 28. novembra amer. barv. film IZGUBLJENA KOMANDA ob 17.30 in 20. uri 29. novembra amer. barv. film IZGUBLJENA KOMANDA ob 17. in 20. uri 30. novembra franc. barv. film VRV IN PIŠTOLA ob 15. uri, nemški barv. film PRIDI, PRIDI, LJUBA MOJA ob 17. in 20. uri 1. decembra franc. barv. film 24 UR V ŽIVLJENJU NEKE ŽENSKE ob 18. in 20. uri 2. decembra franc. barv. film 24 UR V ŽIVLJENJU NEKE ŽENSKE ob 18. in 20. uri 3. decembra amer. barv. film ŽENA NA DNU MORJA ob 20. uri Železniki OBZORJE 28. film 19.30 29. film 30. film DA 1. film 2. film novembra jugosl. barv. KRVAVA BAJKA ob novembra italij. barv. GIBLJIVA TARČA novembra amer. barv. IZGUBLJENA KOMAN- decembra amer. barv. SUROVE STRASTI decembra, amer. barv. SUROVE STRASTI Kranj CENTER 28. novembra amer. barv. CS film BITKA ZA SAN SE-BASTIAN ob 16., 18. in 20. uri, predpremiera angl.-italij. barv. filma DOBRA KUPČIJA V ITALIJI ob 22. uri 29. novembra amer. barv. CS film DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 10. uri, predpremiera franc. barv. CS filma DR. V ČRNEM PLAŠČU ob 13. uri, amer. barv. CS film BITKA ZA SAN SEBASTIAN i ob 15. in 17. uri, amer. barv. J film SUROVE STRASTI ob 19. uri, premiera amer. barv. CS filma NOVI OBRAZ V PEKLU ob 21. uri 30. novembra slov. barvni film SREČNO, KEKEC ob 9.30, amer. barv. CS film NOVI OBRAZ V PEKLU ob 13. in 19. uri, amer. barv. CS film DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 15. uri, amer. barv. film SUROVE STRASTI ob 17. uri, premiera amer. barv. CS filma MAC KENNOVO ZLATO ob 21. uri 1. decembra jugosl. barv. film KRVAVA BAJKA ob 10. uri, angl.-italij. barv. film DOBRA KUPČIJA V ITALIJI ob 13. uri, premiera franc. VV barv. filma NEŽNA LETA ob 15. in 19. uri, amer. barv. CS film SICILIJANSKI BRATJE ob 17. uri, predpremiera zah. nem. barv. VV filma PRIDI, PRIDI, LJUBA MOJA ob 21. uri 2. decembra amer. barv. CS film DR. ŽIVAGO ob 16. in 19.30 3. decembra amcr. barv. CS film DR. ŽIVAGO ob 16. in 19.30 4. decembra amer. barv. CS film DR. ŽIVAGO ob 16. in 19.30 Kranj STORŽIC 28. novembra amer. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 10. uri, slov. barvni film SREČNO, KEKEC ob 15. uri, italij. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 17. in 21. uri, amer. barv. film SUROVE STRASTI ob 19. uri 29. novembra amer. barv. film MOJ PRIJATELJ BEN ob 14. uri, amer. barv. film ! SUROVE STRASTI ob 16. uri, jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 18. uri, amer. barv. CS film DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 21. uri 30. novembra amer. barv. i film MOJ PRIJATELJ BEN ob 14. uri, jugosl. barv. film KRVAVA BAJKA ob 16. uri, amer. barv. CS film BITKA ZA SAN SEBASTIAN ob 18. uri, premiera amer. barv. filma SICILIJANSKI BRAT- j JE ob 20. uri 1. decembra franc.-španski barv. CS film GUSARSKA LJUBEZEN ob 14. uri, amcr. i barv. CS film DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film j SICILIJANSKI BRATJE ob 20. uri 2. decembra amcr. barv. CS | film SICILIJANSKI BRATJE ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 29. novembra premiera amcr. barv. VV filma SODOMA IN GOMORA ob 20.20 30. novembra amer. barv. V V film SODOMA IN GOMORA ob 16. in 19. uri 1. decembra jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 16. in 19. uri Tržič 28. novembra amer. barv. VV film LOVCI NA SKALPE ob 17.30 in 19.30, premiera franc.-špan. barv. CS filma GUSARSKA LJUBEZEN ob 21.30 29. novembra franc.-španski barv. CS film GUSARSKA LJUBEZEN ob 14., 18. in 20. uri, amer. barv. VV film LOVCI NA SKALPE ob 16. uri 30. novembra amer. barv. CS film DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 10. uri, amer. barv. CS film DR. ŽIVAGO ob 15. in 18.30 1. decembra amer. barv. CS film DR. ŽIVAGO ob 16. in 19.30 Kamnik DOM 28. novembra amer. barv. CS film DR. ŽIVAGO ob 15.40 in 19. uri, predpremiera franc. barv. CS filma DR. V ČRNEM PLAŠČU ob 22.20 29. novembra amer. barv. CS film DR. ŽIVAGO ob 15. in 18.30 30. novembra italij. barvni film NUNA IZ MONZE ob 16. poročili so s@ V KRANJU Zver Vincenc in Ferenčak Marija, Krč Štefan in Dobov-šek Slavka, Gorjanc Franc in Bohinec Vida, Jeraj Edvard in Zevnik Marija, Gašpirc Alojz in Kaplan Anica, Perčič Anion in Zupane Marija, Rant Marijan in Alič Ana-Olga, Petre Bogdan in Dolenc Magdalena, Jane Jožefa in Horvat Ida, Kuralt Vincenc in Dodev Nevenka, Grm Alojz in Rozman Miroslava, Tre ven Anton in Jereb Ana V ŠKOFJI LOKI Oblak Božidar in Mrak Frančiška, Gregurovič Franjo in Jurjevčič Frančiška, Lotrič Albin in Jelovčan Marija, Be-nedik Jožef in Filipič Alojzija, Žakelj Bojan in Krvina Darka, Poljanec Vojko in Albreht Cvetka-Fiorijana, Kalan Franc in Skrt Marija, Kalan Stanislav in Košir Ana, Božič Janez in šmid Marija, Mijatovič Vladimir in Megu-šar Marija, Škraba Peter in Jeras Štefanija, Štojs Milan in Ogiinc Majda V TRŽIČU Pfajfar Leopold in Urbane Marija, Pretnar Miroslav in Frelih Jožefa REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. OLJAČA, 7. OZKOST, 13. LJUBLJANČANKA, 15. TUGO 16. ALE, 17. BIRT, 18. BOTANIKA, 21. ČIR, 22. KL 23 Ao' 24. EP, 26. VE, 27. AJA, 29. RECIDIVA,, 34. JAVA 36 DAR' 37. RELE, 39. ANTIFEMINIZEM, 42. KAOLIN, 43. SRTICA. IZŽREBANI REŠEVALCI Reštve nam je poslalo 110 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Dušan Hvalica, Tržič, Pristava 39, 2. nagrado (20 din) prejme Darja Friškovec, Kranj, Pintarjeva 4, 3. nagrado (10 din) pa prejme Tatjana Trilar, Radovljica, Cankarjeva — vila blok V. Nagrade vam bomo poslali po pošti. umrli so V KRANJU Gros Vincenc, roj. 1920; Zi-bert Alojzij, roj. 1896; Volč-jak Marija, roj. 1909; Lukanc Janez, roj. 1904; Mubi Franc, roj. 1891; Fende Angela, roj. 1889; Poprženovič Ahmet, roj. 1929; čpajakovič Terezija, roj. 1933; Jemec Marija, roj. 1897; Kokelj Neža, roj. 1909; Mihajlović Dragoljub, roj. 1937 V ŠKOFJI LOKI Triler Frančiška, roj. 1894 V TRŽIČU Obreza Slavko, roj. 1909 loterija srečke s končnicami 520 730 30680 69290 21 81 08341 009801 316711 42 92 29022 333632 402172 713032 6223 52393 60853 255833 94 13624 59804 252084 656244 703554 5 46955 52965 495315 6 34406 34696 163456 747216 57 24257 68967 261477 770437 18 88 2348 386268 526098 582628 9 27739 28399 43859 627549 so zadele din 50 100 1.000 2.000 10 30 500 10.000 10.000 20 10 500 10.000 10.000 10.000 200 1.000 500 150.000 10 500 500 50.000 10.000 10.000 6 506 506 10.006 6 1.006 506 10.006 10.006 10 510 1.000 10.000 10.000 20 10 200 10.000 10.000 10.000 6 2.006 1.006 506 10.006 Tovarna čipk in vezenin je začela izdelovati ženske obleke iz poliestra. Blago je uvoženo in ima podobne lastnosti kot diolen loft. Se ne mečka, ne krči in pri pranju ne izgublja svojih lastnosti. Otip je mehak, volnen. Obleke iz poliestra •o vezene v več barvah in v narodni motiviki. Te vrste obleke nosimo popoldne in zvečer. V prodaji bodo v začetku decembra. Živela sla revni mož in žena tam ob veliki reki in životarila, kakor sta pač vedela in znala. Ni jima bilo lahko, a nekako sta le rinila naprej. Vse bi bilo še v redu, če nad tistim krajem ne bi gospodaril svojevoljen, neveden gospodar. Tako nekako se pričenjajo vse pravljice, ki so se dogajale pred mnogimi mnogimi leti. Naša, mislim to, ki jo boste sedajte prebrali, pa še ni tako stara, sploh ne toliko, da bi bila lahko pravljica. Pa nič zato, mogoče jo bodo čez nekaj let pripovedovali kot pravljico, vsaj upam, da bodo ljudje čez nekaj let taki, da bodo tako zgodbo lahko imeli za pravljico. Takole je bilo: Kot že rečeno, sta živela reven mož in revna žena, nad njima pa je gospodaril svojevoljen gospodar. Seveda je gospodaril tudi nad drugimi ljudmi, sploh nad celo pokrajino. Nekega dne, ko sta mož in Žena ravno okopavala repo, je privihral na iskrem vrancu gospodarjev sel in jima velel, naj se nemudoma zglasita pri samem gospodarju. Kaj sta hotela uboga človeka. Praznično sta se oblekla in odhitela k gospodarju. Ta ju je že nestrpno pričakoval in vse je kazalo, da mu nekaj ne gre v račun. Srepo je strmel v prišleka in jima takoj dal vedeti, kdo in kaj je on. Brez vsakega uvoda je zahrumel: »Tako torej, vidva sta tista puntarja! Vama že pokažem!« »Kakšna puntarja?« se je čudil mož, žena pa je planila v jok. Graščak, ali gospodar, je zavil oči kot petelin kadar poje in zopet zahrumel: »Sedaj se boš delal nevednega, ha! Kaj nisem ukazal, da morata imeti vsak mož in žena vsaj enega otroka? Sta razumela, vsaj enega OTROKA?!« Po teh besedah je žena planila v še hujši jok, mož pa je hotel gospodarju pojasniti, da ne moreta imeti otrok, ker sta že tako dovolj revna, in ne želita, da bi bil še otrok revež- »Kaj vam ni dovolj že najina beda?« je zaključil. Gospodar pa nič. Hotel je svoje in pika. Tako je ostalo pri tem, da bosta uboga siromaka le dobila otroka. Tisti dan, ko se jima je rodil sin, je deževalo in je bilo hladno kot^ v najhujši zimi, da se je uboga žena prehladila in komaj ostala pri življenju. No, ker pa je bila trdna in hudega navajena, se je le izvila iz Matildinih rok. Otrok pa je bil zdrav in močan, pravi korenjak. Kaj je pomag-.ilo vse to, ko pa je njegova moč iz dneva v dan plahnela. Ni bilo dovolj hrane, čeprav sta si mož in žena zmanjšala svoje obroke več kot za polovico, otrok je bil lačen in kar naprej lačen. Jokala je uboga žena nad usodo, preklinjal je mož gospodarja in njegovo samovoljno trdosrčnost, a vse zaman. Namesto dveh lačnih so bili sedaj trije, iz dveh siromakov so postali trije. Da bi jim pomagali drugi, ni bilo pričakovati, ker tudi njim ni šlo bogve kako dobro. Tako se je mož odločil, da stopi do gospodarja. Zadovoljen je bil videti gospodar, ko je izvedel, da je njegova volja izpolnjena. Nabiral je obrvi, ko je mož po- tarnal, da ne more več tako, da se mu otrok smili, da bo še od lakote umrl. Vse, prav vse mu je povedal. Gospodar je pričel jezno bobnati s prsti po mizi, ko je slišal vse to, se globoko zamislil, potem pa prinesel odločitev: »Prav, če je tako, bomo dali otroka bolj sposobnim in bolje preskrbljenim staršem. Ti ga bodo spravili do kruha, potem bo po že sam naprej.« Oddahnil se je mož, ko je to slišal, čeprav je imel otroka rad. »Se mu bo vsaj do- bro godilo,« je dejal in se zahvalil gospodarju. Tako se je tudi zgodilo. Bolj premožna družina je dobila otroka v oskrbo. Ta družina je bila dobra in je takoj pokazala veliko volje do tega, da otroka spravi v normalno stanje. Žal pa je bilo že prepozno. Otrok je zaradi pomanjkanja v začetku svojega življenja kronično zbolel in vse je kazalo, da bo ves trud zaman. Družina, ki je otroka dobila v oskrbo, se je še vedno trudila in želela vse najboljše. Žal je bilo vse zaman. Otroka ozdraviti se ni dalo. Zalo je mož te družine sklenil stopiti h gospodarju. Ko je gospodar izvedel, kako je z otrokom, se je silno razjezil na moža družine, ki je otroka dobila v nego in ga obdolžil, da je vsega kriv on in njegova družina, ker z otrokom niso znali pravilno ravnati. Ko se je gospodar nekoliko pomiril, mu je r* kel, naj pride čez dva dni, da se bodo vsi skupaj pomenili. Potrto je mož odšel proti domu, saj ni pričakoval, da je gospodar lahko tako nehvaležen in vso krivdo za neuspeh zvalil nanj, ki je hotel samo dobro. Da, da, težki so bili takrat časi. Čez dva dni so se zbrali pri gospodarju: gospodar s svoji- '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■t mi privrženci, revna mož in* Žena ter družina, ki je vzelo v nego otroka revnega moža in žene. Vsi so čakali, kaj bo povedal gospodar. Ta je vstal in spregovoril: »Tako je to* rej s to rečjo. Otroka se torej ne da spraviti v red. No prav. Bomo pač ukrepali po svoje. Otroka bomo dali v kak zavod. Se bo že našel kdo. če ne iz naše, pa iz sosednje pokrajine. Seveda vam ne morem oprostiti, da otroka niste znali spraviti dO kruha, a pustimo to. Ta je neozdravljiv in naj se sedat briga zanj kdo, ki ne ve, kakšno bolezen ima. Jaz pa vani ukazujem, da imejte sedaj novega otroka kljub vsej revščini ga bomo že nekako preživeli. Hočem, da ima v v.to* ji pokrajini vsaka družina otroke. To je moj ukaz!!« Tako je končat gospodar in te zadnje besede so bile na-menjene revnemu možu irt Ženi. Jeza in žalost se je mešata v grlu teh dobrih ubogih ljudi, a kaj so mogli, če pa je tak gospodarjev ukaz. Kako bo s tem novim otrokom, še ne vem, ker to se bo šele zgodilo, ko pa se bo, vam bom povedal. Zdi se mi, da vam morant dati kratko pojasnilo. Če berete otrok kot neko podjetje npr. gostinsko, reven mož in žena kot ljudje ki odločajo o sprejetju sklepov, družina, ki je vzela otroka v nego, koi prisilno upravo in gospodarja kot — stop CENZURA —> potem upam, da vam bo tale pravljica malo bolj jasna. Še dobro, da v pravljice nihče več ne verjame. Stane Knific Uavest a daktU tiudiU MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Vse te besede so šle mimo Štefi. Zapomnila si je samo to, da je bil sedanji Mussolinijev prosvetni minister Giovanni Gentile dvajset let najožji sodelavec filozofa Benedetta Croceja in da je pravzaprav iz te filozofije izoblikoval svojo filozofijo, nekakšen aktualizem, ki naj bi v bodoče veljal za fašistično ideologijo. Ta se nič več romantično nc sklicuje na vsemogočno in vseodpuščajočo zgodovino, pač pa samo na silo in obožuje samo dejanje, sedanjost, uspeti pa more samo s terorjem. Fašizem bo po Silonejcvo vodil uničujoč boj proti vsem usedlinam in preostankom italijanske misleče generacije iz leta 1880, proti pozitivizmu, naturalizmu in pragmatizmu. To je, kajpak, teorija kapitalizma, v politiko presajeni aktualizem pa je fašizem ... Včasih bi štefi skušala vse to doumeti. Da, pred slabim letom bi se skušala s pomočjo izobraženih in razgledanih sodrugov prebiti do nasprotnikove ideologije. Sovražnika, če se mu hočeš postaviti po robu, je vendar treba čim bolj poznati! A kaj, ko se je v šteli v minulem letu nagnetlo toliko osebnih nasprotij in jo zasulo toliko nepričakovanih stvari, da je njeno živ]jenje postalo kakor od strele zadeto, razklano drevo. Da, kakor od strele zadeto, razklano drevo ... Tako se Stefi počuti že celo leto. Začelo se je P° tistem prepiru s sestro Marijo Potem je Prišel september in prinesel Slavku izključitev z vseh gimnazij v kraljevini Italiji zaradi proti-državnih pisem, ki jih je pisal svojemu prijatelju v Ljubljano. Toda te težave je še niso potrle, saj Sc je Slavko kot nemški državljan lahko brez težav izselil, v Ljubljani pa mu kot slovenskemu preganjanemu dijaku tudi niso šteli nemškega državljanstva v zlo, podpore, na katero je upal, pa mu vseeno niso mogli dati, dokler ne bo postal državljan kraljevine SHS. Njeno potrdilo, da dovoljuje otroku menjavo državljanstva, ni zadoščalo. Morala bi pisati v Penzberg, pa se ji je upiralo. Prositi svoje penzberške sovražnike za uslugo se ji je zdelo preponiževalno. — Bo že kako šlo, čeprav so zdaj stroški za Slavkovo šolanje večji, — si je rekla, čeprav zaradi vedno večjega pomanjkanja, ki je zaradi očetove brezposelnosti in brezposelnosti bratov, odvisnih sedaj le od priložnostnega dela, na pomoč domačih ni mogla več računati, marveč jim je morala pomagati celo sama. Marija bi seveda lažje pomagala staršem, ker je bila vedno bolj bogata. Toda z Marijo so bili sprti že od lanskega poletja. — Ti si kriva. S svojo politiko si zanetila prepir in razdor, — ji je natančno pred letom dni očitala mati. — Ne jaz, nunec jo je nahujskal, — se je branila materinih očitkov. — Ja, nunec. Nunci vselej delajo zdraho, — je potegnila z njo samo babica. Brata, ki sta bila ob tistem prepiru na njeni strani in od katerih je pričakovala ob materinih očitkih podporo, pa sta molčala. — Očeta kar vidno jemlje, — je nekega dne rekel Anton. Tudi sama je to opazila. Oče si je razdor v družini najbolj jemal k srcu, čeprav je o tem samo enkrat potožil. — Nikoli nismo bili v družini sprti do sovraštva. Le kaj je udarilo med nas? Bilo je lani, na Slavkov štirinajsti rojstni dan, ko je to rekel. Siv novembrski dan je bil, prav tak kakor danes ali pa še bolj mračen. Tudi očetu je rekla, da jc prepir začela Marija. — Nisem je žalila. Nihče ji ni pokazal vrat. Sama je odvihrala. Oče pa jo je samo žalostno in morda celo prikrito očitajoče pogledal. — Najbrž mi ne verjame, — si je razlagala njegov pogled. Mogoče je tudi on vedno manj verjel, da je razdor v družini zasejal župnik, že zdavnaj j; je grozil, da ga bo. Dokazovati župnikovo zahrbtnost in sovraštvo do nje in bratov, bi očetu komaj kaj pomagalo. — Ena družina smo. Ena kri. Ne smeli bi se sovražiti. Tako bo rekla Mariji, jc sklenila lani v začetku decembra. — Oče trpi, hira, — si je govorila, ker je čutila do očeta dolg, kakor ga še vedno čuti. Ali ji ni prav oče pomagal iz mnogih življenjskih stisk, ki jih v njenem življenju ni bilo malo. Že ob poroki s Francem jima je dal denar, da sta lahko opremila sv .»je prvo stanovanje v Grazu. Ji ni pomagal na noge v Innsbrucku, ko je po prvem moževem pobegu za ono bogato prešušt-nico ob svojem prihodu na Tirolsko našla Franca v stanovanju tiskarskega stavca Schirracha obubožanega in bednega kot cerkvena miš. Da, oče ji je stal vselej z odprtim srcem in odprtimi rokami ob strani. Tudi ob vrnitvi z Bavarske, kjer se je natrpela bolj kot v Grazu, Trstu, Innsbrucku in po drugem Francovem pobegu iz Trsta v Grazu in Hartbergu, jo je prav oče sprejel z vso očetovsko ljubeznijo in nesebičnostjo, skrbel zanjo in za Slavka, dokler ji ni za svoj denar in s svojim delom postavil trgovinice. Ni se jezil, ko se je odpovedala zaseb-ništvu in spremenila štacunico v rdečo konzum-no zadrugo, ki ji jo bodo morda kmalu (vsaj tako govorijo fašisti) odvzeli. O, tudi ta skrb ji leži zadnje čase na duši. Skrb, ki je lani ob tem času še ni morila, pač pa jo je takrat težila očetova bolečina zaradi spora z Marijo, tako da je sklenila, da sc bo ponižala pred sestro in jo pregovorila k spravi. Ne zaradi Marije, zaradi očeta se jc tiste dni lani pred božičem odpeljala v Solkan, da bi prosila sestro, naj pozabi na prepir, če že ne zaradi nje, zaradi očeta, ki trpi in ki si ne želi drugega, da bi bila za božič zbrana vsa družina doma v Borjani. — Ena družina smo, ena kri! Ne smemo se sovražiti, — je ponovila že doma pripravljene besede in povabila Marijo, da bi za božič prišla z možem domov v Borjano, pa je dregnila samo v sršenjc gnezdo.- Na kmetiji od jutra do večera (16) Smajna - največji praznik (Navadna nedelja — nadaljevanje) Sin je šel popoldne na vas. S fanti so posedeli v gostilni in *aj malega popili, veliko denarja pa tako in tako niso imeli. Zvečer se sin ni takoj vrnil domov, saj se je takrat šele Menjalo pravo vasovanje. Med tednom je lahko vasoval le na skrivaj — takrat, ko so šli ostali spat. Dekleta pa so korala biti nekdaj obvezno pred nočjo doma. Posebnih zabav ob nedeljah tti bilo. Včasih so uprizorili na vasi kakšno ljudsko igro, ki io je šlo gledat staro in mlado. Po igri so morala de-k'eta naravnost domov. Več VVsi-l.ia je bilo lc ob veselej-jjfc praznikih (pust) ter ta-*rat, ko so bili v navadi raz- I ni tradicionalni običaji (oh-fantovščina). Nedelja je Vt'asih ljudem prav zavoljo ker so med tednom ve-llk(> delali, zares pomenila Počitek in sprostitev. današnja nedelja je družna. Gospodinja vstane prav tako ob šestih in gre v cerkev. Tudi gospodar vstane pr'bližno ob istem času in °Pravi v hlevu. Sin poleži ^alo dlje, saj mora sicer *sak dan zgodaj vstati, ker *[L' v službo. Dopoldne gre- a k maši gospodar in sin, JJ^da, če sin hodi k maši. °SlJo okrog dvanajstih (ju- ho z rezanci, solato in krompir, narezek, kompot). Popoldne gre sin z avtom k svojemu dekletu. Ponjt> gre na dom, potem pa gresta na izlet v naravo, ki ga zaključita zvečer z ogledom filmske predstave ali pa s plesom pozno v noč. Gospodar in gospodinja napravita s kolesi krajši izlet v okolico. Kakšno nedeljo ju zapelje tudi sin z avtom v kraj, kamor želita. Tudi zvečer opravita vsa dela v hlevu starša sama. Na vasi tudi danes posebni zabav ni, le občasni plesi in veselice, vendar je dovolj krajev in priložnosti za zabavo drugje. Za avto nekaj kilometrov ne pomeni velike ovire. SMAJNA Nekdaj je bilo največje praznovanje v vasi takrat, ko je bilo žegnanje. Tisti nedelji so rekli smajna (semanja nedelja). V moščanski podružnični cerkvi je svetnik — patron sv. Rok (16. avgust), semanja nedelja pa je tista pred tem datumom. Nekdaj je bila navada, da so do smajne že zmlatili vsaj toliko žita, da so imeli že prvo svežo domačo moko. Na semanjo nedeljo so vsi želeli iti k maši v domačo cerkev. Maša je bila ob desetih dopoldne. Zjutraj sta šli v farno cerkev k maši le gospodinja, ki je morala dopoldne kuhati, in ena od hčerk, ki ji jc pomagala. Ko sta se mati in hčerka vrnili iz cerkve, je bil zajtrk že pripravljen. Skuhala ga jc druga hčerka, ki je vstala malo prej. V hlevu je opravil oče, sin pa je malo poležal. Pri zajtrku so ob čaju pojedli tudi kakšen bob (krof). Bo- Gorenjski kraji in ljudje I be so ženske za žegnanje 1 ocvrle že v soboto popoldne, kruh in potico pa so spekle že v soboto dopoldne. Pred slavnostno mašo ob desetih so fantje v zvoniku slovesno pritrkavali, kar je dalo vzdušju na vasi bolj prazničen ton, posebno še, če je bilo lepo vreme. Fantje in dekleta so za ta dan, če so le mogli, kupili novo obleko ali vsaj čevlje, kravato itd. Vsakdo se je hotel čimbolj izkazati. Pritrkavali so tudi med ofrom (darovanje za vzdrževanje in popravila domače cerkve) ln po maši še celo uro. Zanimivo je, da so šli moški takoj po ofm skozi zakristijo ven, pred cerkev, kjer so se do konca maše pogovarjali, ženske pa so skozi ostale v cerkvi. Pred cerkvijo so stali štan-ti, na katerih se je dalo kupiti vse mogoče sladkarije, igrače in rože. Otroci so vse leto hranili denar, da so lahko na ta dan kaj kupili. Starejši so rekli: »Ko imajo otroci denar, imajo kramarji smn.« Za denar so otroci nadlegovali tudi starše, najraje pa strice in tete. Kmalu po končani maši so kosili. Za to nedeljo so meso kupili, jedli pa so tudi bobe in potico, kuhane krhlje in tudi kakšen liter vina so popili. V hlevu je opoldne dela opravil sin, da se gospodarju ni bilo treba prepravljati. Okrog treh popoldne so se pripeljali na smajno bližnji sorodniki iz drugih vasi, kjer tisto nedeljo niso praznovali. Povabila sta jih gospodar in gospodinja že prejšnjo nede-, ljo. Rekla sta jim, naj »pridejo na bob«. Pripeljali so se z vozičkom. Konjem so dali deteljo, goste pa so po-vabili v dnevno sobo. Ob kramljanju so jedli vse, kar j jim je nudila praznična mi-i za — od mesa do krhljev. Pi-| jačo so morali obvezno pri-i peljati s seboj tisti, ki so I prišli na bob. Na smajno je prišlo največ pet ljudi, zlasti sestre in bratje oziroma oče in mati staršev, če so še živeli. Nekaj dobrot z mize semanje nedelje so dali tudi : za tiste, ki sami niso mogli I priti. V papir so jim zavili j nekaj bobov in nekaj kosov 1 potice. Ko so povabljeni odhajali, so povabili gostitelje, naj tudi oni pridejo k njim na žegnanje. Kljub temu pa so jih povabili še enkrat, in sicer na nedeljo pred njihovim žegnjanjem. Ivan Sivec (Nadaljevanje) Vozniki - opremite svoja vozila z zimsko opremo! Zima se biiža z nagimi koraki. Vsak čas lahko pričakujemo, da bo tudi naše ceste pokril sneg, če pa tega ie ne bo, pa jt zaradi deževja in hitrih temperaturnih sprememb — ohladitve — nevarno, da se na cestah pojavi poledica. Da bo vožisja v jesensko-zimskem času varnejša, je potrebno, da lastniki oz. uporabniki vozil pravočasno nabavijo potrebno zimsko opremo: zimske gume ali gume opremljene z žebljički ter snežne verige. Iz informacij, ki so jih dali odgovorni iz trgovskih podjetij Slovenija avto (velja predvsem za Kranj) je sklepati, da imajo (potrebne) zimske opreme za vozila trenutno dovolj na razpolago. Povedali pa so tudi, da lastniki vozil zimsko opremo za vozila nabavljajo v zadnjem trenutku, ko že sneg zapade, takrat pa je možno, da v trgovinah nastopijo krajša kritična obdobja, ko trenutno zmanjka posameznih artiklov za zimsko opremo vozil. Zato bi bilo prav, da vozniki upoštevajo nasvet in opremo nabavijo pravočasno. Naj ta nasvet ne bo zvenel kot reklama za trgovino, temveč opozorilo, da je takrat, ko smo z vozilom nekje na poti — pa nas je iznenadil sneg — prepozno misliti na zimsko opremo, ker se nam iahko zgodi, da bomo z vozilom obtičali v snegu, s tem pa povzročili zastoje v prometu. Priporočljivo je, da bi tudi vozniki osebnih avtomobilov imeli v zir.-.skem času v prtljažniku vozila manjšo lopato ali pa celo manjšo vrečo s peskom, ki j Jim lahko pride prav, če je vozilo zaradi snega, slabega in spolzkega vozišča nekoliko zaneslo iz svoje kolesnice, pa ga brez uporabe lepate in peska ne moremo spraviti na cesto, Menim, da ta nasvet — čeprav je videti malenkosten — ni odveč in bo najbrž marsikaterega voznika rešil iz zagate. Vzporedno s tem pa mislim, da je potrebno voznike motornih in drugih vozi! opozoriti na brezhibnost in pravilno opremo vozil s svetlobnimi telesi. Zlasti to velja še predvsem za kolesarje in vprežna vozila. Tudi za slednji dve kategoriji udeležencev v prometu veljajo določila pravilnika o napravah in opremi za vozila v cestnem prometu. Pogosto slišimo, da mora biti motorno vozilo opremljeno po predpisih, da mora biti tehnično v redu, zato so tudi redni tehnični pregledi motornih vozil nekakšno jamstvo, da so motorna vozila, ki so v prometu tudi tehnično brezhibna (vsaj ob tehničnem pregledu) medtem ko za vprežna vozila in kolesa tega ne moremo trditi. Kot vozniki le prepogosto naletimo na kolesarje in voznike vpreg, ki v megli, mraku in ponoči križarijo po cestah brez luči in predpisanih odbojnih stekel. Ali malomarni lastniki koles in vprežnih vozil, ki vozijo brez luči, res mislijo, da morajo vozniki motornih vozil paziti nanje, pri tem pa brezbrižno izpostavljajo v nevarnost sebe in druge udeležence v prometu. Prej ko slej bodo tudi ti morali upoštevati predpise, za kar pa je potrebna poostrena kontrola delavcev milice. M. Mažgon Obvestilo lastnikom motornih in priklopnih vozil na območju občine Kranj Oddelek za splošno-upravne zadeve SO Kranj v mesecu decembru še podaljšuje registracijo motornih vozil, katerim je registracija potekla na dan 31. decembra 1970. Za podaljšanje veljavnosti registracije je treba zaprositi preden preteče veljavnost prometnega dovoljenja. Tisti, ki jim preteče veljavnost na dan 31. decembra, morajo za podaljšanje zaprositi v mesecu decembru po razporedu, ki jc objavljen vsako leto meseca novembra. V izjemnih primerih — iz opravičljivih razlogov — lahko lastnik motornega vozila zaprosi za podaljšanje registracije motornega vozila še po preteku veljavnosti prometnega dovoljenja, ta rok pa ne sme biti daljši od 30 dni; motornega vozila v tem času ne sme uporabljati v cestnem prometu. Z dnem izteka tega roka bo upravni organ vozilo črtal iz registra motornih vozil in o tem izdal odločbo. Za oddajo evidenčnih tablic bo uporabil izvršbo s prisilitvijo (po zakonu o spli. um upravnem postopku je denarna kazen, ki se izreče za pusilitev, od 100,00 do 500,00 dinarjev). Lastnik motornega vozila, ki ne namerava vložiti zahtevka za podaljšanje registracije motornega vozila, mora oddati eviti rtčne tablice vozila v treh dneh po preteku veljavnosti prometnega dovoljenja. Sprejem evidenčnih tablic potrdi rpravni organ v nramclncro. dovoljenju. (Nadaljevanje) Ker smo že začeli, moramo tudi končati Valvasorjevo pripoved o prvih preddvor- i skih gradovih. Prej pa bi radi zapisali štirivrstičnico, ki i jo je za Kranjsko čbelico napisal dr. Jakob Zupan, Prešernov Jakon, posvetil pa Valvasorju: Za Krajno premožen, ! za Krajno učen, za Krajno ubožen, za Krajno rojen. Res, nekdaj tako premožen plemič je v vnemi, da bi pove-ličal sloves svoje rojstne dežele, na starost povsem obubožal ... Vse svoje imetje je vložil v knjige, ki jih je tiskal in opremljal z bakrorezi na svojem gradu Bogen-šperku. VALVASOR PRIPOVEDUJE Da so deželni knezi oskrbovali to gospostvo (Novi grad!), potrjuje in priča izvirno pismo, ki ga je v Novem gradu v torek po Šentjanževem v letu 1414 podpisal vojvoda Ernest Železni, ko je bil tu grajski gospod Leonhard Igger. To lastništvo utrdbe Novi grad se je ohranilo v spominu do cesarja Maksimiljana Prvega.« »Ta slavni cesar je 30. julija 1500 gospostvo Novi grad ob Kokri z vsemi pripadajočimi giltami prodal in prepustil Juriju pl. Eckhu, kranjskemu vicedomu.« »Po vsej verjetnosti je bila že za vlade Maksimiljana utrdba razrušena in opuščena. Po pripovedi zgodovinarjev je general Jan Vitovec v celjskih vojnah okoli leta 1435 tudi Turn pod Novim gradom požgal. Novi grad pa je bil tačas itak že v razvalinah.« »V letu 1473 so Turki vdrli na Kranjsko in po ozkih poteh po dolini Kokre prišli celo na Koroško. Lahko si mislimo, kako so ti pesjani rušili vse, kar so dosegli in zverinsko ravnali z ljudmi.« »Ta Turn pod Novim gradom so v prejšnjih časih dolgo posedovali vitezi Khokher-ji (=Kokrški), ki pa so povsem izumrli, da ni več njihovega rodu, ne imena.« »Potem so gospodje pl. Egkh z nakupi nase prenesli vso novigrajsko posest, čeprav tu niso bivali. Zgradili so si v ravnini nov grad Ekgh (= današnje Brdo pri Kranju). Jurij pl. Egkh pa je pridružil gospostvo Šempeter (= pod Smarjetno goro pri Kranju) gospostvu Novega gradu.« Tako Valvasor. Kazalo bi pripomniti, da je Jurij pl. Egkh tudi gospostvo Turn pod Novigradom kupil, in sicer od dedičev Jerneja Schrotta, prejšnjega turnske-ga graščajca. IZ ROK V ROKE Značilno za one čase, okrog polovice našega tisočletja, je često menjavanje lastništva gradov. Niso se menjavali le fevdalci, najemniki in kaštelani, tudi že utrjeni lastniki so stare gradove prodajali in nove kupovali ali pa gradili. Tudi z izumrtjem rodu ali pa z dedovanjem so grajska gospostva menjavala gospodarje. Dostikrat pa so novi gospodarji bili za tlačane le nova palica. Vsak novi lastnik ali najemnik je zahteval od pod-ložnikov novih dajatev in več dni tlake. Za primer navedem le zgodovinsko dejstvo, ki je ozko povezano s Preddvorom: »Po smrti zadnjega Celjana (1. 1456) si je cesar Friderik III. priboril najvažnejše dele celjske dediščine, med drugim tudi Novi grad. Prilike so se poslabšale, ker so prihajali na gospostva novi najemniki, ki so pritiskali tla-čane. — Podložniki Novega gradu so se 1. 1484 bridko pritožili, kako brezsrčno jih gonijo novi gospodarji na tlako.« (Dr. Josip Žontar) To ihto fevdalcev po izže-manju tlačanov si bomo laže razložiti, če zvemo, da so do posestev prišli po suhem računu. Kdor je vladarju posodil večjo vsoto — ki jo je le-ta potreboval za neprestana vojskovanja — je dobil v fevd (v zastavo, v najem) to alt ono grajsko posest. Pač za dogovorjeno dobo ali do vrnitve posojila. In tako je novi gospodar hitel molzti posestvo in izkoriščati tlača-ne, da bi prišel čimpreje spet do novega bogastva — to pa pa je bilo že jamstvo za podaljšanje najemne dobe, saj je bilo mogoče spet dajati posojila. Drugič so prehajala posestva v samostanske in cerkvene roke s posredovanjem volil. Dostikrat so se hoteli posvetni vladarji znebiti svojih grehov s tem, da so darovali velika posestva samostanom ali sploh Cerkvi. Tlačanom je bilo to še kar po volji, saj duhovska gospoda — vsaj praviloma ni bila tako okrutna kot kaki nemški grofje. Znan je rek: »Pod krivo opatovo palico kmetu ni hudo.« Posebna nadloga za pred-dvorsko pokrajino pa so bili Turki. V drugi polovici petnajstega stoletja so nas večkrat »obiskali«. Prihajali so iz Kranja, pot^r« pa dr'.: ob Savi in Kokri navr-or. Posebno hudi so bili turški vpadi v letih 1471, 1473, 1475, 1478, 1480.1483 in 1491 - Tudi grado- vom so ti vpadi posredno škodovali: če že Turki niso mogli vdreti v utrjene gradove same, so grajsko gospodo prizadeli s tem, da so ji pobijali tlačane, še večkrat pa s tem, da so kar vse prebivalce neke vasi odgnali v sužnost. Seveda g -^ščakom ni bilo hudo za uboge ljudi, pač pa za izgubljeno delovno silo... Za zaključek temu poglavju, povejmo še besedo o Adamu Dienzlu, ki je z nakupom ali dedovanjem postal lastnik Turna pod Novim gradom. V last te rodbine je grad prešel v 17. stoletju. Dienzli so grajsko poslopje, ki je bilo v bojih za celjsko dediščino precej porušeno, obnovili in prezidali. Vse kaže, da je Turn že tedaj dobil podobo, ki jo v glavnem kaže še dandanašnji. Tudi Denzlov grb. ki je vzidan še zdaj na čelni fasadi Turna, utegne potrjevati to domnevo, kot tudi letnica 1680 nad portalom. STARA FARA Prav bo, če se bomo ozrli tudi na cerkveno zso-dovino Preddvora. Ni sicer tako burna kot zgodovina preddvorških graščakov, zanimiva pa ni n»č manj. Hkrati pa nam tudi s svoje strani kaže na res častitljivo S'" ' našega k T. j a. Kajti preddvorska duhov-nija se po starosti gVrvrri ko kosa s starostjo župnije v Kranju. Gotovo pa je ena najstarejših na Gorenjskem. Posvečena je tako fara kot cerkev prvaku apostolov sv. Petru. V listinah se imenuje »Sanct Peter in Nevven-hoff«, pozneje se je kraj imenoval Neuhoff, še kasneje Pa Hbr Povedali smo že, kako )s Preddvor kot zemljiška P°" sest prišel v 1; ' <:^"*<*a samostana (lat. monasterium Victoriense, nem. Viktring> slov. Vetrinj na spodnjem Koroškem). Cerkvena rjodovma pa še dodaja, da je oglej^j patriarh Per—rln f. podan* tudi cerkev sv. Petra v Pre* dvoru samostancem »da °_ imeli ondotni menihi — cl" stercijanci bo'J^e An*-~-\-c"> (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč U o v Domovini na čast utro je vstalo iz noči trpljenja in nam oznanilo praznik vstajenja naše drage domovine. panje svetlo je v srcih se vžgalo, svobodo in mir nam oznanjevalo v naši dragi domovini. ore, planine, mesta, vasi, vse v novo življenje se zbuja, živi v naši dragi domovini. kako dolgo smo sanjali, trpeti, preden smo znova svobodno zaživeli v naši dragi domovini. 'anje in nade, borba iti kri naših očetov zmago slavi v naši dragi domovini. *judstva so narodov petih edina složno v republiko novo stopila, v naši dragi domovini. i kdo neki krmari zvezno državo? Samo Tito zasluži to slavo v naši dragi domovini. se plemenito raste iz žrtev, in to ve vsakdo, ki ni v srcu mrtev I v naši dragi domovini. I n zato plemeniti hočemo ostati ter naloge svoje zvesto izpolnjevati I v naši dragi domovini. asna in svetla bo pot v prihodnost, če varovali bomo narodov složnost v naši dragi domovini. ■ danes, ko praznik republike slavimo, spomin borcev znova častimo, ki temelje so domovine zgradili, svobodo in sonce nam priborili. Gorenjskim šolarjem za dan republike napisala Darina Konc Moji izleti Jutro pri nas doma Ponavadi zjutraj zgodaj vstanem. Polcžim le toliko Casa, da odide sestra v šolo, P°tcrn pa smuknem iz poste- Nova nagradna rubrika v PAVLIHI: SESTAVLJAMO OBČEGA SLOVENCA, ki ne prinaša samo smeha, ampak tudi 50 brivniko\^BRAUN-ISKRA sixtant. V vsaki številki PAVLIHE en del občega Slovenca in vsa potrebna navodila. brije norce """"" |M sixtant pa pametne Slovence ISKRA Wš Ali bo dobila gostinska šola na Bledu boljše prostore ? Ker so sedanji prostori Gostinskega šolskega centra na Bledu premajhni, računajo, da bi se z dograditvijo nove blejske osnovne šole center lahko preselil v staro osemletko O problematiki Gostinskega šolskega centra na Bledu sem se pogovarjal s pomočili kuni direktorja Milanom Gundetom. Pouk na šoli poteka v dveh izmenah. Prva izmena se šola od 10. septembra do sredine januarja, druga pa od 2. februarja do sredine junija. V vsaki izmeni je okrog 140 učencev, tako da se vsako leto vpiše na šolo od 280 do 300 učencev. »Od kod so učenci?« smo vprašali tovariša Gundeta. »V sedanji izmeni je največ učencev iz radovljiške in jeseniške občine, in sicer iz radovljiške okrog 50, iz jeseniške pa okrog 60. Ostali učenci pa so iz Tržiča, Kranja, škofje Loke, Tolmina, Šmarij pri Jelšah, Celja in Vrhnike. Včasih je bilo največ učencev iz Prekmurja, danes pa so na primer na Centru le 4 učenci iz občine Murska Sobota. To po drugi •trani tudi dokazuje, da je na Gorenjskem za gostinske poklice, kamor sodita kuhar in natakar, vedno večje zanimanje. Starši in otroci le spoznavajo, da ima gorenjsko gostinstvo zaradi razmaha turizma prihodnost, saj rastejo turistični objekti kot gobe po dežju.« Milan Gunde je nadaljeval: »Našo šolo konča letno 60 kuharjev in 30 natakarjev. Vprašali ste, če je to dovolj za potrebe Gorenjske. Ni, ker vsi ne ostanejo na tem območju. Nekateri nadaljujejo šolanje, recimo na Hotelski šoli v Ljubljani, mnogi pa odidejo' tudi v tujino, kamor želi večina naših natakarjev in kuharjev ...« Sogovornik nam je povedal, da se na Gorenjskem srečujemo z zanimivim pojavom. Na Bledu ali v JJohinju , je poleti gostinskih delavcev premalo, pozimi pa ta pojav srečamo v Kranjski gori. Gostinske delovne organizacije namreč v »mrtvi« sezoni težko vzdržijo toliko osebja, kot med sezono. To razmerje je izredno težko uskladiti. Da bi bil zapis o Gostinskem šolskem centru popolnejši, smo se pogovarjali tudi z učenci. Izbrali smo dve kuharici in natakarja. Olga Dolinar iz Lesc je kuharica in je na praksi v hotelu Krim. Šolo je že končala. Tole nam je povedala: »Sprva nisem imela veselja do kuharskega poklica. Kasneje sem ga dobila in se zato odločila, da bom v tem poklicu ostala. Opažam, da so takšni in sorodni poklici na Gorenjskem vedno bolj perspektivni. Vendar na Bledu ne bi rada ostala. Najraje bi šla v Bohinj, posebno pozimi, ker rada tudi smučam. Kuharski poklic je težak, ker moraš biti stalno' na nogah. V sezoni moraš delati tudi več kot 8 ur... O blejski šoli pa mislim, da je dobra, če se prizadevaš, se lahko veliko naučiš.« Olgina prijateljica Majda Sečnik iz Žirovnice pa je pripovedovala: »Ker nisem imela druge izbire, sem se odločila za poklic kuharice. Vendar sem razočarana, ker ga ne bom mogla opravljati. Rok namreč ne smem držati v vodi, kar pa je v mojem poklicu skoraj nemogoče. Zato' bom poskušala najti delo v samopostrežni restavraciji, kjer bi delila hrano. To, kar sem se naučila, mi pride prav tudi doma, kjer radi vidijo, da poprimem za kuhal-nico.« Pogovarjali smo se tudi z bodočim natakarjem. To je domačin Valentin Arh. »Poklic natakarja mi je všeč, vendar sem že spoznal, da je tudi težak, ker moraš biti v stalnem stiku z ljudmi, kar pa vedno ni lahko. Nekateri gostje so prijetni, drugi pa kar preveč sitni in natančni. Kje se bom zaposlil, še ne vem. Rad bi najprej odslužil vojaški rok.« Blejska gostinska šola je med osmimi tovrstnimi šolami v Sloveniji po kvaliteti na samem vrhu. Vendar jo tarejo velike težave. Prostori so pretesni in ne ustrezajo zahtevam sodobnega gostinskega pouka. Zato podpirajo zamisel, da bi se šola preselila v sedanjo osemletko, ko bo na Bledu zgrajeno novo osnovnošolsko poslopje. Takrat bodo mogoče tudi razmišljali o razširitvi izobraževanja. Lahko bi namreč izobraževali tudi druge gostinske delavce. J. Košnjek DIPLOME ZA AKCIJO »LEPE ROŽE« Upravni odbor turističnega društva Jesenice je na zadnji seji med drugim razpravljal o podelitvi priznanj tistim, ki so se letos najbolj prizadevali pri gojitvi rož in s tem pri okrasitvi mesta. Sklenili so, da bodo podelili dve kolektivni diplomi, in sicer stanovalcem stolpiča na Cesti maršala Tita 78 ter naselju v Logu Ivana Krivca. Poleg tega bodo podelili diplome tudi posameznikom. . B. B. LETOS V PLANICI VLEČNICA V Ratečah so se že več let pripravljali na gradnjo nove vlečnice. Prejšnja leta so denar, ki so ga dobili od provizije v menjalnici, vlagali v asfaltiranje vaških poti, letos pa bodo gradili vlečnico. Imajo že pripravljene načrte, graditi pa nameravajo za Drnicah. Vlečnico bo montiral ključavničar Jože Bizjak iz Kranjske gore. Računajo, da bo nared do zimske sezone. B. B. VEČJA ŽIČNICA Turistično društvo Begunje in tovarna športnega orodja Elan pripravljata postavitev nove vlečnice na smučišču pod Svetim Petrom. Dosedanja jc zmogla prepeljati le 120 smučarjev na uro, zmogljivost nove pa bo 500 prevozov na uro. Da bi ljubiteljem omogočili tudi nočni smuk, bodo postavili štiri močne žaromete, s tistimi pa, ki so doslej osvetljevali progo, bodo razsvetlili staro cerkev in kmetijo na vrhu hriba. Tu nameravajo urediti tudi razgledno ploščad in gostišče. B. B. DIPLOME ZA STALNE GOSTE Pri turističnem društvu v Begunjah znajo privabiti goste-Vsakemu, ki jih obišče več kot desetkrat, izroče na posebni slovesnosti diplomo. Letos je diplomo prejelo pet gostov, nied njimi tudi gost iz Dunaja, ki je bil na letovanju v Begunjah že več kot petdesetkrat. B. B. NOVA RECEPCIJSKA PISARNA V začetku oktobra je turistično društvo iz Kranjske g°rfl prevzelo v Gozd-Martuljku paviljon, ki ga je prej imel v najemu Tobak iz Ljubljane. Na zadnji seji turističnega društva so sklenili, da bodo v njem uredili rcccpcijsko in informacijsko službo, prodajo spominkov in menjalnico. Računajo, da bodo paviljon odprli do začetka zimske sezone. H* DVE NOVI SMUČARSKI PROGI V KRANJSKI GORI V Kranjski gori z vso naglico pripravljajo dve novi snlU^ šči. Urejajo FIS progo od Budinekovega ruta na Vitrancu d Razingerjevega travnika v Brsnici. Les so že posekali, se<*?| pa odstranjujejo štore in ravnajo teren. Ker se boje, da d, sezone proga ne bi bila nared, so za pomoč naprosili P1*" padnike JLA. Druga smučarska proga pa bo speljana ob se* dežnici, ki jo montirajo iz Podkorena na Vitranc. B. B. NA JESENICAH SE PRIUČUJEJO DELAVCI ZA DELO V NEMČIJI V Mezarskem cen.ru na Jesenicah so pred dnevi usposabljati že tretjo skupino slušateljev za delo v NernciJ • Skupina, ki šteje 30 kandidatov, je v glavnem iz Srbije. Ka^ didati za delo v Nemčiji se učijo praktičnega pouka poslušajo predavanja strokovnih predmetov ter nemške« jezika. Po nekajmesečnem tečaju se bodo tisti, ki bodo u^Pq no opravili izpite, lahko zaposlili v Nemčiji pri firmi OEMAj večina kandidatov kaže veliko zanimanje za zaposlitev, za* so se učenja zelo resno oprijeli. P- ^' MARTULJK BO DOBIL JAVNO RAZSVETLJAVO Krajevna skupnost v Kranjski gori se je odločila za tev javne razsvetljave v Martuljku. Hišni lastniki so se °° zali, da bodo sami izkopali potrebne jarke. Del nase*Ja,J|IV Za reševalce nagradne križanke razpisuje ure Glasa 10 nagrad, in sicer: L nagrada 200 din 2.— 3. nagrada 100 din 4.—10. nagrada 50 din ^ Rešitve pošljite v uredništvo Glasa, Kranj, rOjk revolucije 1 do vštevši 3. decembra 1970, in siceJ\\flf> v svojem ovitku z oznako: NAGRADNA KRlrZi^ Izid žrebanja bomo objavili v soboto, 5. decembra želimo vam veliko uspeha pri reševanju. NOVEMBER ISKRA tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj v Združenem podjetju Iskra Kranj prodaja naslednja rabljena osnovna sredstva: 1. rotacijski kompresor demag, tip RB 050 2. komorna peč za žarenje cer, tip KPC 45 3. oljni transformator brovvn bovveri, 80 KVA 4. stružnica z ročnim pomikom krušik 5. stroj za siljenje palic hunholz in druge manjše naprave Informacije o ceni in kvaliteti naprav lahko dobite v investicijskem oddelku tovarne, Kranj, Savska loka 4, vsak dan od 10. do 12. ure. Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. stroj za tlačno litje aluminija tip CLO-85 polak 2. ventilator z elektromotorjem 3. pisalni stroj 4. agregat z elektromotorjem ter razna druga osnovna sredstva in inventar Ogled osnovnih sredstev bo v četrtek, 3. decembra 1970, od 12. do 14. ure v prostorih LTH, obrat Vin-carje. Licitacija osnovnih sredstev pa bo v četrtek, 3. decembra 1970 ob 14. uri v prostorih LTH, obrat Vin-carje UiJ-lMlercator.U^J od 23. novembra do 5. decembra REKLAMNA PRODAJA odlično, sveže blago, po izjemnih cenah: čokoladni praline Kandit 500 g 6,00 din napolitanke nougat Podravka 500 g 4,80 din pariš čajno pecivo Koestlin 500 g 4,00 din kompot ananas 560 g 4,50 din ter rdeče in belo vino »en starček« »Mercator« grenki peiinkovec »Mercator« ter beli Šampanjec »Slovin« — tokrat po reklamno nizkih cenah v vseh naših prodajalnah širom po Sloveniji momm Prodam malo rabljen KOTEL za centralno kurjavo, znamke Zrenjanin 25.000 kal. Jošt Pavel, Strahinj 96, Naklo 5257 Po ugodni ceni prodam zelo dobro ohranjeno klavirsko HARMONIKO, 120 basov, 11 registrov. Kranj, Tomšičeva 9 5258 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Korošec Janez. Milje 3, Šenčur 5259 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Voklo 13, Šenčur 5260 Prodam 1 m suhih borovih PLOHOV. Jerala, Podbrezje 103 5261 Prodam visoko brejo KRAVO montafonko (sivka), težko nad 500 kg. Sp. Bitnje 19 5262 Prodam drobni KROMPIR. Sp. Brnik 61 5263 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Cerklje 45 5264 Prodam KONJA. Gantar, Valburga 59, Smlednik 5265 Prodam 6 mesecev brejo TELICO. Otoče 1, Podnart 5266 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Breg ob Savi 9, Kranj 5267 Ugodno prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na šti-1 ri plošče in POMIVALNO 1 MIZO z dvema koritoma, j Stenovec, Britof 176, Kranj 5268 I Prodam tri RADIATORJE 604/6 in enega 1104/6. Poizve se pri Franceljnu pri Jelenu i v Kranju 5269 Prodam nov KAVČ. Kos, Kranj, Staneta Žagarja 12 5270 Prodam več PRAŠIČEV za zakol ali za rejo. Novak, Prebačevo 13, Kranj, telefon 22-516 5271 Cenjene stranke obveščamo, da bo trgovina DELIKATESA KRANJ za praznike 29. novembra odprta vse dni od 6. do 20. ure. Se priporočamo za obisk CENTRAL KRANJ veletrgovina bled Znižanje za praznike od 25. novembra do 5. decembra 1970 v vseh naših prodajalnah KEKSI TIVOLI 500 g ČOKOLADA MLEČNA LEŠNIKOVA 500 g kos 6,50 din kos ČOKOLADA MLEČNA 500 g kos VINO VIPAVEC 11 — belo stekl. VINO ČRNO 11 — Vipava stekl. RIBEZ DESERT 11 — Tališ stekl. JAJCA SVEŽA 50-55 g 15,50 din 11,00 din 6,00 din 5,80 din 9,00 din — 30 kosov karton 17,40 din IZKORISTITE UGODEN NAKUP! Priporočamo tudi našo kavo ekstra Prodam diatonično HARMONIKO lubas in OZVOČENJE. Praprotnik Metod, Ljubno 86, Podnart 5272 Prodam 10 let starega KONJA. Rozman Matevž, Sp. Duplje 72 5273 Poceni prodam dve OTROŠKI POSTELJICI z vložkom in dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK (stari model). Naslov v oglasnem oddelku 5274 Ugodno prodam nov KOŠEK. Sp. Duplje 85 5275 Prodam ŠTEDILNIK tobi-Jelar, Zadraga 5, Duplje 5276 Prodam ŠTEDILNIK tobi. Konjar, Smlednik 3 5277 Prodam dve SLAMOREZ-NICI, motorno in ročno, obe v dobrem stanju. Dor-farje 34, žabnica 5278 Prodam dvokrilna vhodna VRATA, Jesene STOPNICE, železne »TRAVERZE«, PUN-TE in BANKINE. Prcželj, Zabreznica 48, Žirovnica 5279 Prodam štirivrstno diatonično HARMONIKO. Informacije dobite pri Tolarju Francu, Železniki, Trnje 5, telefon 88-055 5280 Poceni prodam rabljen0 sobno in kuhinjsko POHIŠTVO in izložbeno OKNO z železno roleto. Gorenja Sava 28, Kranj 5281 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 55 5282 Prodam KRAVO bohini^ osem mesecev brejo. Lahov* če 14, Cerklje 5283 Prodam šest tednov stare PUJSKE. Sp. Brnik 65 528* Prodam pet PRAŠIČKOV, starih sedem tednov. Lahov-če 57 5285 Prodam šest tednov star« PRAŠIČKE. Zalog 32, Cerklje 5- Prodam dve breji sVI!lL po izbiri. Zg. Brnik 74 52»' Prodam 200 kg težko SVINJO. Velesovo 21, Cerkl,gc2g8 Prodam semenski KRO^* PIR igor. Zg. Brnik 35 9 Prodam brejo kRAXqO Frantar, Zg. Brnik 73 ^ Prodam kombinirano za kopalnico. Zg. Bitnje (pri gasilskem domu v ja t Prodam KRAVO s tre^gj teletom. Voglje 85 Prodam sedem let stare KONJA. Visoko 22, ŠeriCm^ Prodam 11 mesecev stareg PSA volčjaka na verigi- ^ sta 5, škofja Loka ^ Prodam »ZOFO« in dva TELJA v stilu Ludvika t"- ^ Savnik, Gregorčičeva ^5 Kranj pJ^ Prodam 150 kg težkega ŠIČA. Cerklje 71 ^ Prodam stoječi PECL ^ min in krušno peč t» ^ KALNI STROJ »m^, ' J32 rine 60 cm. Legat, NaK'0glg3 Prodam globok 6, VOZIČEK. Jezerska ce* ^ Kranj. Dva komplet KOLESA za FIAT 850, AVTOTRANZISTOR "i PLINSKO PEC ugodno Prodam. Bergel j Franc, Žirovnica 60 5297 Prodam brejo KOBILO ali zamenjam za goved ali konja in NJIVO na Sp. Brniku. Virmaše 42, Škofja Loka 5298 SVEŽA JAJCA po reklamni ceni do začetka valilne sezone prodaja vsako sredo in soboto VALILNICA v NAKLEM pri Kranju Prodam PEC za centralno furjavo »salamander« 38.000 ka]. Bukovec Janez, Britof 179. Kranj 5299 Prodam bukova DRVA. Ba-on. vrt 9, Golnik 5300 Poceni prodam desni ŠTEDILNIK gorenje na trdo gorivo. Varjačič, Ulica mladincih brigad 7, Kranj 5301 Prodam ŠTEDILNIK kii- Persbusch. Bertoncelj Emil, korenja vas, Reteče 21 5302 Prodam dve leti staro KOBILO. Loka 20 Trž5č 5303 KOTLE za ZGANJEKU-"Q v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkva-»tetneje že prek 40 let KAPELJ V., bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa c-4. Šiška. Prodam ali zamenjam težko KOBILO, staro štiri leta in šest let starega KONJA, srednje teže, za starejšega. Poljšica 13, p. Zg. Gorje Prodam DNEVNO OPRAVO. Letališče Lesce 5305 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 4, Cerklje Prodam »A V BO« za narodno nošo. Britof 103 Prodam superavtomatski PRALNI STROJ zoppas 510. Bukovnik Blaž, Moša Pijade 44, Kranj 5331 Kupim okrog 400 kg težkega VOLA in lažjo SLAMO-REZNICO na motorni pogon. Jerala, Podbrezje 103, Duplje Kupim rabljeno PEČ za centralno kurjavo na trdo gorivo do 40.000 kal. Sp. Brnik 5 5308 Kupim rabljeno mizarsko SKOBELJNO MIZO. Bene-dik Vinko, Gorenjesavska 43, Kranj 5309 Kupim rabljen KONTRABAS. Naslov v oglasnem oddelku 5310 MOTORNA VOZILA Prodam MOTORNO KOLO DKW 175 cem z rezervnimi deli. Zg. Brnik 107, Cerklje Oddam GARAŽO pri nebotičniku za tri mesece. Vprašati pri šavsu, Moša Pijade 5/1, Kranj 5312 SPAČKA (AVTO) dobro ohranjenega, ugodno prodam. Informacije in ogled v Kranju, Smledniška 76 Prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 600 D (750), prevoženih 90.000 km. Vprašati vsak dan od 15. ure dalje v Radovljici, Cankarjeva 11 5313 Prodam FIAT 1300 in ZIMSKE GUME z obroči za VW. Zg. Bitnje 168 (pri gasilskem domu v jami) 5314 Prodam AVTO DKV7 3-6, po generalni. Markič Ivan, Stra-hinj 61, Naklo 5315 Prodam 3-tonski TOVORNJAK. Naslov v oglasnem oddelku 5316 Prodam nov VVV 1200 standard. Naslov v oglasnem oddelku 5317 STANOVANJA m Uslužbenka išče SOBO v Kranju, po možnosti ogrevano. Ponudbe poslati pod »nujno« 5250 Mirna zakonca iščeta SOBO s kuhinjo ali večjo sobo v Kranju ali okolici. Dolenc Magda, Zg. Bitnje 50 5318 Mirna uslužbenka išče SOBO, po možnosti s centralno kurjavo. Letonija Silva, Partizanska 7, Kranj 5319 Oddam opremljeno SOBO. Ponudbe poslati pod »Straži šče« 5320 Iščem SOSTANOVALKO. Gorenjesavska 48, Kranj 5321 Uslužbenec srednjih let išče opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »soliden - takoj« 5322 POSESTI Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Stražišeu. Plačam v devizah ali v dinarjih. Naslov v oglasnem oddelku 5250 ZAPOSLITVE DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ, Zupančičeva ulica 4, sprejme v uk VAJENCE z dokončanimi 6. razredi osn. šole, proti mesečni nagradi 500 din. Nudimo tudi samsko stanovanje. 5323 Iščem ŽENSKO za 3 do 4 ure dnevno za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 5324 ČESTITKE Francetovemu atu iz Dupelj čestitamo za 60-letnico in mu želimo še mnogo let — Domači V družbi dragih, v Kranju, Cesta St. Žagarja 34, sta praznovala 50-Ietnico skupnega življenja TINE in KATI MAR-KELJ. Čestitajo jima Mar-keljnovi in Potočnikovi 5325 OSTALO ZŠAM TRŽIČ obvešča, da se 9. decembra ob 18. uri prične tečaj za kvalifikacijo voznikov motornih vozil na šoli heroja Bračiča v Tržiču. Interesenti se lahko prijavijo, ker je še nekaj mest prostih. Prijave sprejema tajnik Jože Goričan Tržič, Ročevnica 35 5326 V najem oddam SKLADIŠČE (250 m2). Kranj, Stare-tova 21, Cirče 5327 V Kranju ali okolici vzamem v najem DELOVNE PROSTORE s površino nad 100 m2. Naslov v oglasnem oddelku 5328 PRIBED1TVE j GOSTIŠČE pri JANCETU priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s PLESOM. Igra TRIO iz KAMNIKA in TRIO ORFEJ. Obenem čestitamo vsem gostom za DAN REPUBLIKE. Vabljen'! 5329 28. novembra 1970 Dom JLA Kranj prireja DRUŽABNI VEČER za aktivne - rezervne starešine in ZB. Vabljeni! 5330 PROGRAM 0PLA ZA LETO 1970 Dobava s konsignacije - Obiščite nas v našem salonu AVTOTEHNA Ljubljana, Titova 36, telefon 317-044 »»Nm« % i lllJlilllii mM K I iti I Rekord i Commodore Kapitan Admiral Diplomat Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je po mučni bolezni za vedno zatisnila oči naša mama, stara mama, sestra, teta in sestrična Angela Urbane roj. G ros Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 29. novembra 1970, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Goricah. žalujoči: otroci in sorodniki Gorice, 27. novembra 1970 ata in strica Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, bt Janeza Lukanca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zgajnarju, bol. sestri Majdi, g. župniku, dobrim sosedom, pevskemu zboru, društvu upoko jencev, tov. Iskri za požrtvovalno pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Žalujoči: žena, sin Janko, hčerka Anica z družino in brat Zg. Bela, 23. novembra 1970 Zahvala Vsem, ki ste našega ljubljenega Stanka Vodopivca spremili na zadnji poti, darovali cvetje in z nami sočustvovali, iskrena hvala. Posebna zahvala kolektivu Gimnazije Kranj, sošolcem za poslovilne besede, pevcem, č. g. župniku ter sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. Kranj, 27. novembra 1970 Družini Vodopivec in Langus Zahvala Ob bridki, prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta Vinka G rosa se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekali sožalje ter nesebično pomagali v težkih trenutkih in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali toliko vencev in cvetja. Še posebno pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ki so nam vedno stali ob strani, prijateljem in znancem, celotnemu kolektivu ZP Iskra, njegovim sodelavcem, pevskemu zboru iz Kokrice, gasilskemu društvu Kokrica ter zdravniškemu osebju klinične bolnice iz Ljubljane in gospodu župniku za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Franci Kokrica, 25. novembra 1970 ter hči Dragica Hvala za pomoč Malce nenavadno pismo nam je pred dnevi poslala v uredništvo Ivanka Rijavec iz Broda pri Bohinjski Bistrici. V njem se zahvaljuje družini Korošec iz Broda za pomoč in skrb za mladoletnega sina. medtem ko je bila v bolnišnici. Bili smo res presenečeni, kajti takšna pisma se le redko znajdejo med pošto oziroma pismi bralcev. Seveda s tem ne mislimo, da si tiu Gorenjskem, ljudje v sili med seboj ne pomagajo. Prav gotovo pa je res, da nas včasih težave tistih, ki jih poznamo ali srečamo, morda te premalo prizadenejo. Pa vendar je včasih treba storiti le malo, da nekomu olajšaš skrb in bolečino. Ivanki Rijavec hvala za pismo in pozornost, družini Korošec pa za skrb in pomoč med nično boleznijo. TRČENJE NA JELENOVEM KLANCU V ponedeljek, 23. novembra, nekaj pred deseto uro zvečer je na Jelenovem klancu v Kranju voznik osebnega avtomobila Peter Kurent iz Kranja zaradi vožnje po levi strani ceste oplazil nasproti vozeči tovornjak, voznik Darko Jakšič iz Kranja. Kurent je potem vožnjo nadaljeval in trčil še v osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Gornik iz Kranja. V nesreči je bil voznik Kurent huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode je za 11.000 din. IZSILJEVANJE PREDNOST Pri tovarni TO v Lescah je v torek, 24. novembra, ob šesti uri zjutraj voznik osebnega avtomobila Zdravko Noč z Bleda trčil v kolesarja Vilibalda Kleokla iz Lesc. Nesreča se je pripetila, ko je kolesar s stranske poti zapeljal čez cesto drugega reda, ne da bi se prepričal, če je prosta. Kolesarja so huje ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. PREHITRA VOŽNJA V torek opoldne je vozil iz Škofje Loke proti Poljanam z neprimerno hitrostjo voznik osebnega avtomobila Lado Frlan iz Srednje vasi. V vasi Gabrk, kjor je več zaporednih nepreglednih ovinkov se je srečal s tovornjakom, vozil ga je Vladimir Gregurič iz Celja. Pred srečanjem je voznik Frlan zaviral, pri tem pa je njegov avtomobil zaneslo v levo in v to-vorjak. Voznik Frlan je bil laže ranjen, na avtomobilih pa Je za 10.000 din škode. ZBIL PEŠCA IN POBEGNIL Nekaj pred deseto uro zvečer je v torek na Cesti JLA v Kranju voznik osebnega avtomobila Maks Jeza na prehodu za pešce zadel 50-letnega Alojza Dovžana iz Kokrice. Pešca so huje ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik J^ za je zapustil kraj nezgode in se odpeljal domov. Že čez dobro uro so ga izsledili. Preiskovalni sodnik je za voznika odredil pripor. NA PREHODU ZA PEŠCE Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v četrtek, 26. novembra, popoldne voznik osebnega avtomobila Janez Zvokelj iz Podolnice pri Ljubljani na prehodu za pešce zadel Tatjano Bogataj iz Begunj, ki je v skupini pešcev prečkala cesto. Voznik je po nezgodi odpeljal naprej. Bogatajeva je bila v nesreči laže poškodovana. Vozniku so kasneje odvzeli vozniško dovoljenje. L. M- Razpisna komisija pri osnovni šoli LUCIJAN SELJAK KRANJ Razpisuje naslednja delovna mesta: UČITELJ ALI PROFESOR SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas; VZGOJITELJICA v W ustanovi Mavčiče za nedoločen čas; KUHARICA v W ustanovi Mavčiče za nedoločen čas; SNAŽILKA v VV ustanovi Mavčiče za nedoločen čas. Nastop službe 15. decembra 1970. Rok za oddajo prošenj je do 10. decembra. TEKSTILNI CENTER KRANJ razpisuje po sklepu sveta javno licitacijo za prodajo DOSTAVNEGA AVTOMOBILA znamke: IMV DKW, letnik 1965 Izklicna cena je 4000 din Licitacija bo 3. 12. 1970 ob 10. uri za družbeni sekto1 in ob 11. uri za privatn| sektor v prostorih Teksti nega centra, Kranj, sta.n ' ta Žagarja 33. Pred Ug* cijo morajo kupci poiot ti 10 % garancijo Alples le prvak Jesenski del prvenstva so zaključili rokometaši, ki tekmujejo v obeh gorenjskih rokometnih ligah. Naslov prvaka v prvi je osvojila ekipa Alplesa, v drugi ligi pa so za presenečenje poskrbeli mladi igralci Kranja C. Prvak je torej Alples. To je ekipa, ki je v prvem delu zaigrala najbolj homogeno. Edino v igri s Tržičem B je oddala obe točki. Pozna se jim, da resno trenirajo in s tako igro kot so jo pokazali v tem delu prvenstva lahko računajo na uspeh tudi v nadaljevanju. Smučarski delavci v novi sezoni Najboljši v državi Da bi dobili točnejši vpogled v razmere v jeseniškem smučarskem športu, bomo po skakalnem in tekaškem referatu predstavili še delo v alpskem referatu pri smučarskem društvu Jesenice. Tokrat sta na naša vpra Sanja odgovarjala Jože Zupan, ki je referent za alpske discipline in Slavan Berlisk, ki je tehnični vodja. Jože Zupan že 36 let deluje kot tekmovalec in funkcionar v jeseniškem smučanju (Slavan je zanj dejal, da je bil doma v vseh športih, samo v boksu ne), Slavan Berlisk pa, ki letos praznuje svojo 50-letnico, polovico svojega življenja. 0 Kje so sedaj naši najboljši smučarji? »Jakopič, Gašperšič, štravs in Pesjak so za deset dni v Cerviniji. Poprej pa so bili že trikrat v Kaprunu.« % Kdo so trenerji v društvu? »Šmitek, Lakota in Jože Klinar vodijo člansko vrsto, Janez čop, Mrkež, Stanko Klinar in Ciril čop mladinsko vrsto, Pire, Kejžar/Vister, Talar, Niko štravs pa pionirje. Pionirjev je približno 50, mladincev 17, članov pa 10 — 15 samo iz A grupe.« % Kje je največ zanimanja za alpsko smučanje? »Največ ga je na Jesenicah. Žal, da Kranjska gora, ki Ima najboljše naravne pogoje, ne daje tistega, kar bi lahko dala. Manjka jim delovnih ljudi. Večinoma so raje smučarski učitelji, da kaj zaslužijo. Več zanimanja pa se od postavitve žičnice dalje že kaže v Mojstrani, kar pa gre na škodo tekačev.« ^ Zakaj ne pride na zeleno vejo žensko smučanje? »S tem so težave povsod. Pri nas imamo dovolj pionirk, in to celo dobrih, čim pa pridejo ta dekleta v srednje šole, se to število že zmanjša, posebno pa še, Če odidejo na šolanje v Ljubljano. Smučanje terja dolgotrajno pripravo, zato vztrajajo pri njem le res zagrizeni. Imamo pa smolo, da so bili večinoma naši smučarji dobri smučarji in slabi učenci, zato tudi zaradi Šole niso mogli nadaljevati s treningi, če prej ne, pa se dekleta poslovijo od smučanja takrat, ko se poročijo.« O Kakšno vlogo ima smučarski klub v smučarskem društvu Jesenice? »Isto kot vsi področni klubi. Zbira vse tiste, ki hočejo tekmovati, kar je najboljšega, pa preide v društvo. Društvo zbira elito smučarjev, klubi pa skrbijo za množičnost.« % Torej množičnost je?« »Tiste aktivnosti, kot smo jo pričakovali od klubov Po reorganizaciji, ko so bili rešeni finančnih skrbi za najboljše tekmovalce, ni. To gre na račun lokalnega Prestiža, kajti posamezni tekmovalci se ne borijo za Kr. goro, Mojstrano ali Javornik, temveč pod skupnim imenom za Jesenice. To je slaba stran reorganizacije, ki pa so jo krivi nekateri posamezniki, vendar pa je zdaj položaj boljši za vrhunske smučarje. % Ste s patronatom Železarne rešeni finančnih skrbi? »Glede na pogodbo moramo 50 °/o sredstev poiskati sami. Od železarne imamo zagotovljenih 129.000 din, Potrebujemo pa jih od 300—360.000. Za primerjavo naj Povemo, da smučarski klub Branik porabi 400.000 din, čeprav ima le alpske tekmovalce in nekaj skakalcev, torej imamo mi veliko večjo dejavnost.« # Kaj bi biko treba storiti za hitrejši razvoj alpskega smučanja v občini? % Nujno bi bilo narediti kakšno smuk progo v blizini Jesenic. Smučišče, ki smo ga priredili pod Mežak-"°< je v glavnem za rekreacijo. Radi bi tudi, da bi se *ekmovalci, ko zaključijo svoje tekmovalno kariero, udejstvovali kot funkcionarji in skrbeli za mlade.« # Boste letos spet najboljši v državi?« »Za zdaj to še ne sme biti vprašanje, ker gojimo ^e tri smučarske panoge in imamo v vsem skupaj kar Polovico državnih prvakov.« Z. Felc Na drugem mestu so Jeseničani, ki so presenetljivo dobro igrali v vseh srečanjih na domačem in tujem igrišču. Če jim ne bo zmanjkalo moči, lahko od njih pričakujemo še marsikatero presenečenje. Ekipa Šeširja je na tretjem mestu. Po uspelem startu na začetku tekmovanja so doživeli nekaj nepričakovanih porazov in to jim je vzelo voljo v borbi za sam. vrh na lestvici. To je že nekajletna napaka igralcev šeširja. Tržič B je s točkp zaostanka na četrtem mestu. Po neuspelem startu so v nadaljevanju dosegli nekaj nepričakovanih zmag in to jim bo dalo še več poleta v spomladanskem delu prvenstva. Povratnik iz ljubljanske conske lige Radovljica pa je na petem mestu. Po odhodu nekaterih igralcev, ki so tvorili steber ekipe, so doživeli poraze z ekipami, katere bi morali premagati. Na šestem mestu zasledimo Savo. Njihovi igralci znajo poskrbeti za presenečenje. Kranj B je je ekipa starejših igralcev, ki s svojo igro znajo navdušiti marsikaterega razvajenega gledalca. Če jim tekmovalna komisija ne bi vzela toliko srečanj, že iz znanih vzrokov, bi se na lestvici povzpeli še višje. Kranjska gora je na sedmem mestu. Ekipi se pozna, da svoje treninge ne obiskujejo redno pa tudi z igralci imajo težave. Križe B so s štirimi točkami na predzadnjem mestu. Zadnja pa je le s točko oslabljena Zabnica. Slednji se pozna, da so po odhodu nekaterih boljših igralcev začeli povsem znova. Najboljši strelec v I. ligi je bil Modric (Kr. gora) s 54 zadetki, sledijo pa mu Dež-man (Radovljica) 46, M. Kuk (Alples) 46, Podnar (šešir) 45 ter Kink (Tržič) in Prešeren (Radovljica) 43 itd. Najbolj disciplinirana je ekipa Kranja B, saj so si prislužili le dve kazenski minuti, pred Kr. proro in Žab-nico po 6 ter Alplesom in Savo po 14. Na zadnjem mestu pa so Jeseničani z 38 kazenskimi minutami. Jeseničan žmitek je bil to prvenstvo najbolj nedisciplinirani igralec. Na kazenski klopi je moral presedeti 20 minut. Sledijo pa mu klubski kolega Berlisk 8, Puhar (Radovljica) in špik (Tržič) 6 ter D. Kavčič (Križe B) s 4 minutami. D. Humer Sestanek alpskih smučarjev V avli občinske skupščine Kranj bo v četrtek, S. decembra, ob 19. uri redni sestanek alpskih smučarjev kranjskega Triglava. Vabljeni so vsi člani, kakor tudi ostali ljubitelji smučanja, ki se želijo priključiti klubu. Predvsem so vabljeni cicibani in pionirji od 6. do 8. leta. Zaželeno je, da se skupaj z njim sestanka udeležijo tudi starši. — dh Letos so naši bralci že petnajstič izbrali najboljšega gorenjskega športnika Jože Turk in H K Jesenice Letos je naše uredništvo že petnajstič med svojimi bralci izvedlo anketo za najboljšega gorenjskega športnika in drugič za najboljšo ekipo. Medtem ko je bilo za prvo mesto v posamični »konkurenci« letos več kandidatov, je bila v ekipnem »tekmovanju« skoraj zanesljiv zmagovalec — ekipa jeseniških hokejistov. Kegljači imajo prvič najboljšega med množico kvalitetnih športnikov Gorenjske. Kranjčan Jože Turk je zasluženo zmagal v naši anketi. Že lani se je približal samemu vrhu. Lani je bil državni prvak, enak uspeh pa je ponovil tudi letos. Prizadevni kegljač kranjskega Triglava je tudi stalni član državne reprezentance, poleg tega pa je vedno tudi steber ekipe Triglava, ki predstavlja enega najboljših kolektivov v državi in so uspehi KK Triglav nedvomno tudi velika zasluga Jožeta Turka. V deseterici najboljših so zastopani predstavniki tipičnih gorenjskih športov. Največ je, kot ponavadi, »zimskih« športnikov. Letos se je »vrinilo« med deset najboljših kar sedem. Najboljša ekipa je tudi letos ekipa večkratnega državnega prvaka — jeseniški hokejisti, ki je zmagala z veliko prednostje. Na drugo mesto so se uvrstili vaterpolisti kranjskega Triglava, ki so letos tekmovali prvič v prvi zvezni ligi. DESETERICA: 1. JOŽE TURK, kegljanje, KK Triglav 2. LUDVIK ZAJC, smučar, skoki. ŠD Jesenice 3. PETER ŠTEFANČIČ, smuč. skoki, SK Triglav 4. ALBIN FELC, hokej, HK Jesenice 5. BLAŽ JAKOPIČ, alp. smučanje, ŠD Jesenice 6. KLEMEN KOBAL, smuč. skoki, SK Triglav 7. VIKI TIŠLER, hokej, HK Jesenice 8. MARJAN MESEC, smuč. skoki, SK Triglav 9. LIDIJA ŠVARC, plavanje, PK Triglav 10. ŠTEFAN PESJAK, padalstvo, ALC Lesce 11. Knez (hokej) 99, 12. Darinka Krstič (padalstvo) 89, 13. Žbontar (hokej) 88, 14. Kerštajn (smuč. teki) 80, 15. Fister (atletika) 73, 16, F. Peternel (streljanje) 71, 17. Balderman (vaterpolo) 67, 18. Bogataj (smuč. skoki) 60, 19. česen (kegljanje) 57, 20. Kalan (smuč. teki) 57, itd. 414 392 376 369 307 268 233 175 155 114 EKIPE: 1. HK JESENICE — hokej 290 2. PK TRIGLAV — vaterpolo 145 3. KK JESENICE — ženska košarka 109 4. HK KRANJSKA GORA — hokej 100 5. VK BLED — četverec 73 itd. Tudi Gorenjcem Bloudkove nagrade in plakete V četrtek popoldne so v klubu poslancev v Ljubljani podelili vsakoletne nagrade in plakete inž. Stanka Bloudka, ki jih podeljuje Zveza za telesno kulturo Slovenije za dosežke na telesnokulturnem področju. Letos so podelili 5 Bloudkovh nagrad in 27 Bloudkovih plaket. Med nagrajenci so tudi Gorenjci. Kar dve Bloud-kovi nagradi sta odšli na Jesenice. Prvo je prejel znani alpinist Joža Cop za življenjsko delo, drugo pa '"■-"»carsko društvo Jesenic« za uspehe v tekmo- valnem in množičnem športu. Bloudkove plakete pa so prejeli: Ančka Až-man iz Kranja za organizacijsko in strokovno delo, BaH^ ~ '**; z BJedn za organizacijsko delo, Blaž Jakopič z Jesenic za tekmovalne dosežke v alpskem smučanju, Stane Košnik iz Kranja za organizacijsko delo, Štefan Pesjak Iz Radovljice za uspehe v padalstvu in Albin Završnik z Bleda za vsestransko dolgoletno delo. Nagrajencem tudi naše čestitke! jk JUGOSLAVIJA V BOJU ZA MIR (Nadaljevanje s 1. strani) revolucionarni prodor dekolonizacije in danes ogroža celo neodvisnost mnogih no-voosvobojenih dežela Afrike. Koncentracija kapitala moderne tehnologije, znanja in blagostanja v industrijsko razvitih deželah kar naprej poglablja prepad med razvitimi in nerazvitimi. To je stalni vir novih nasprotij in nemirov. Zato je potrebno okrepili napore za pot iz zagate. Večina dežela je razumela poziv časa. Posebej pa neuvrščene, ki vedno bolj postajajo činitelj, ki odločno deluje, da se na mesto hegemonije, podrejanja in zasužnjevanja v sodobnem svetu vzpostavijo sodelovanje in solidarnosti med enakopravnimi in neodvisnimi narodi. To poslanstvo je najbolj jasno prišlo do izraza na nedavni Konferenci na vrhu v Lusaki. To je bila tretja konferenca neuvrščenih na vrhu. In najbolj uspešna med vsemi. Na tej konferenci so neuvrščene dežele izdelale program dejavnosti za neodvis- nost, mir, mednarodno varnost, razvoj in demokratizacijo mednarodnih odnosov. GLAS NEUVRŠČENIH V OZN S takimi sklepi in čvrsto voljo so neuvrščene dežele prišle na XXV. zasedanje Generalne skupščine OZN. Skupaj z dru-gami deželami, ki vodijo podobno politiko, so odločno prispevale, da je jubilejno zasedanje OZN sprejelo dokumente, kot so: Deklaracija o koeksistenci in prijateljskih odnosih med državami, Strategija za drugo dekado razvoja OZN, Program dekolonizacije in aktivnosti za krepitev mednarodnega vpliva svetovne organizacije. To so zelo pomembni uspehi in vzpodbuda za politiko miru in prijateljskega mednarodnega sodelovanja. Obenem pa je to tudi opora neodvisnosti vseh držav in njihovim naporom v borbi proti blokovski delitvi sveta in hegemoniji vsake vrste. Svetovni ugled in priznanje, ki ga uživa naša dosledna politika, sta okrepila neodvisnost Jugoslavije in njen mednarodni položaj; vse to pa je omogočilo, da se v naši deželi lahko nemoteno gradi socializem in blaginja za vse. Ni torej nobenega razloga, zakaj ne bi take politike tudi nadaljevali tako v naših odnosih s sosedi kakor z vsemi drugimi državami, velikimi in malimi, balkatiski-mi, evropskimi in drugimi, ki sprejemajo sodelovanje na takih osnovah. To, seveda, ne pomeni, da na tej poti v bodočnosti ne bo težav. Saj tudi preteklost ni bila brez njih. Živimo namreč v času, ko se nadaljuje blazna tekma oboroževanja, ko vojni in drugi bloki delijo svet, in ko politika sile, kolonializem in rasizem ter nerazvitost ogrožajo neodvisnost držav in dostojanstvo človeka. Izkušnje nas učijo, da je v takih pogojih najboljša garancija malemu narodu, da bo ostal svoboden, če ne dovoli da postane predmet pogajanj velikih in če, v okviru svojih možnosti, aktivno sodeluje v mednarodnih dogajanjih. Prav to so bile v preteklosti, so danes in bodo tudi v prihodnje osnove naše mednarodne politike. Temelje pa na razvoju samoupravljanja, na enakosti in solidarnosti delovnih ljudi in narodov jugoslovanske socialistične skupnosti, na zdra~ vem razvoju našega gospodarstva in njegovega svobodnega povezovanja s svetovnim trgom ter na privrženosti naše dežele Listini OZN in politiki neuvrščenosti. MENIM LJUBLJANA A L P L E S Z i L F.: NIKI mtHiair:mn»Bni Tovarna pohištva Alples Železniki vam v sodelovanju s podjetjem Slovenijales prvič predstavlja sistem ARTUS I. NAGRADA NA NATEČAJU »JUGOSLOVANSKO POHIŠTVO 70« VABIMO VAS, DA OBIŠČETE NAŠO RAZSTAVO OD 2. DO 6. DECEMBRA 1970 V ŠKOFJI LOKI — DVORANA TVD PARTIZAN — MESTNI TRG. KREDIT IN 5 °/o POPUST PRI NAKUPU PREDSOBNIH GARNITUR IN OMARIC ZA ČEVLJE.