Sprememlie v zahona o volifvatB in posificnšli sfranSiah. Notranji minister Živojin Lazič je predložil dne 22. novembra narodni skupščini predlog zakona o izpremembi volilnega reda za volitve narodnih poslancev ? dne 10. novembra 1931. Predložene spremembe se nanašajo na sestavo kandidatnih list. Ostala je določba, da so dovoljene samo kandidatne liste za celo državo, to je za vse okraje v di-žavi. Nove so naslednje določbe: Dva upravna sreza se morata spojiti v eno volilno enoto, ako je število prebivalcev manjše od 50.000, a samo v mejah iste banovine. Listo predloži najmanj gn 20 delegatov iz vsake .voliln« enotc _d polovice skupnega števila upravnih srezov v državi in tako, da so to volilne enote na ozemlju vsaj dveh tretjin banovin. I)o sedaj je bilo potreba po 60 podpisov iz vsakega sreza. Vsaka državna kandidatna lista mora imeti najmanj enega kandidata v vsaki volilni enoti, odnosno dva ali tri, kjer se voli več poslancev. Vsak kandidat mora imeti namestnika. V isti volilni enoti more imeti vsaka državna lista tudi več sreskih kandidatov. Vsak kandidat pa sme kandidirati največ v dveh volil- nih enotah (dosedaj le v enem srezu). seveda pa vedno na isti ('ržavni listi. Isto velja za namestnike. Tudi kandidat je lahko namestnik v drugem srezu. Nosilec državne kandidatne ltste, na katero se je vezal najmanj po en kandidat iz vsake volilne enote, odnosno po dva ali trije, ako voli dotični volilni okraj po več poslancev, predloži ka.acijskemu sodišču v Beogradu v potrditev svojo kandidatno listo. Državno kandidatno listo mora najmanj 5 predlagateljev predložiti kasacijskemu sodišču v Beogradu. Državna kandidatna lista, izročena kasacijskemu sodišču v Beogradu, četudi še ni potrjena, se ne more preklicati, niti se ne morejo na njej izvršiti kakršnekoli izpremembe. če je potrjena od kasacijskega sodišča samo ena državna kandidatna lista, se vrši glasovanje samo za tisto listo. V tem primeru se v spojenih srezih proglasita za narodna poslanca kandidat in njegov namestnik. — Glasovanje se vrši kakor pri zadnjih volitvah v narodno skupščino, z javnim glasovanjem. ls*a osnovi izida volitev ugotovi glavni volilni odbor najprej, katera izmed državnih kandidatnih list je dobila največ glasov. Glavni volilni odbor bo potrdil za poslance nosilce vseh onih državnih kandidatnih list, ki so dobile nad 50.000 glasov v vsej državi. Državna kandidatna lista, ki je dobila največje številoy glasov v vsej državi, dohi tri petine (dosedaj dve tretjiai) skupnega števila narodnih poslancev. Te tri petine se razdele po banovinah sorazmerno pa številu poslancev, ki pripada vsaki banovini, tako da dobi dravska 16, celotno pa dobi dravska banovina 25 poSlancev. Mandati se v banovinab lazdele po vrsti na one ST6__, ki a$ dobili za dotično Hsto največje število glasov. Glavni "volilfti «•• boi* bo proglasil za narodne poslance one sreske kandidate, ki so C-bili med vsemi kandidati tega sreza, vezani za to listo, največ glasov. Število mandatov, ki preostane po odbitku treh petin, dodeljeruh najmočnejši državni listi, razdeli glavni volilni odbor na naslednji način: 1. Ako je skupno število glasov, ki so jih dobile vse ostale državne kandidatne liste, manjše od števila glasov najmoenejSe držav- no kandidatne liste, potsm se ta ostanek deli med vse državne ka uiidatne liste, torej tudi on~, ki je že dobl'i tri petine mandatov, in to po banovinah v ra_r_erju s številom glasov, ki so ga v dotični banoviili prejele posamenze liste. 2. Ako je skupno število glasov vseh ostalih državnih kandidatnih list večje ali enako številu glasov najmočnejše kandidatne liste, potem se najmočnejša državna kandidatna lista pri razdelitvi ostanka mandatov ne vzame v poštev, marvefi se mandati razdele samo med ostale liste. 3. Ako kaka državna kandidatna lista v vsej državni ni dobila niti toliko glasov, kolikor je bilo potrebno predlagateljev, potem dotična kandidatna lista sploh ne sodeluje pri razdelitvi mandatov. Ako bi dve državni kandidatni listi kot najmočnejši dobili enako število glasov, potem se volitve ponove drugo prihodnjo nedeljo, ko ugotovi volilni izid glavni volilni odbor. Isti dan je notranji minister predložil narodni skupšdini predlog zakona o spremembah društvenega ter zborovalnega zakona. — Ako se namerava osnovati po.itična stranka, raora najmanj 100 osnovateljev predložiti program in pravila stranke z lastnoročno podpisano izjavo notranjemu ministru. Podpisniki te izjave (ustanovitelji) morajo biti navedeni s točnimi imeni z označbo poklicev in krajev stalnih bivališč. Odlok, s katerim se dovoli ali pa ne dovoli osnovanje politične stranke, mora izdati notranji minister v roku meseca dni po sprejemu prijave. Odlok notranjega ministra je končen in proti njemu ni pravnega leka. Odlok notranjega ministra se mora dostaviti enemu podpisnikov prijave. Odlok, 8 katerim se dopušča asnovanje politične stranke, tc Łb'av' v roku 10 dni v »Službenih Novinah«. Ko so p_č_?»*Qi_i prijave sprejeli odlok, s kateiim se odobrava osnovanje ETf^ke, l?*1* ko zaenejo nabirati člane in ustanavljati organizacijo. Organizipanje politične stranke se mora izvršiti tako, da mora imeti stranka organizacijo z najmanj 30 člani v polovifci skupnega števila srezov v državi in v najmanj dveh tretjinah vseh banovin (do sedaj po 60 članov v vseh srezih).