X. letnik. V Gorici, dne 27. februvarja 1902. 9. številka. I Uhaja vsaki četrtek ob 11. ui i dopoldne. Kukupisi sc ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaSa za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premočne za celo leto 3 krone, za pol leta K l'5() Za Nemčijo je cena listu 5 K, za drnge dežele i/ven Avstrije (> K. Rokopise sprejem i uredništvo v Uoi'vi. dvmlSiV sv llilauj.i Štev 7. 3§ Vrv- /■> . . <— Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravniStv« v Gorici, Semeniška ulica 5t. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti me-stueinu vrtu in na Korenjskein bregu (Riva Como) št. H po H vin. Oglasi in poslanice se raCunijo po petit vistali, in sicer: če se tiska enkrat 11 vin., dvakia! 1'in , trikrat In vm V.-č- a| '!■ pu puJM'di>i. Izdajatelj in odgovorili vrednik: lian Ha ji v Gorici. Tiska „\aroilna liskama" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Socyalno vprašanje ali: Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva. IV. Zlata žila velikega bogastva. (Kapitalizem.) Sleparsko oilorušlvo pri zavarovalnicah. — Zavarovalnic za življenje, za ogenj in za druge nesreče imamo polno. Poslušajte, kako so gospodarile zavarovalnice za ogenj leta 18%.: 8 akcijskih zavarovalnic je prejelo od Ijudij . . . ‘. 78,936.000 K 8 vzajemnih zavarovalnic je prejelo................ 12,303.000 „ skupaj 91,289.000 K Izplačale pa so pogorelcem 29,391.000 „ preostanek til,808.000 K t. j. to svoto so delničarji deloma zaslužili kot uradniki, deloma so jo spravili v žepe kot dobiček. Pomislite, črez 61 milijonov v enem lotu 1 Cela država ne more na leto prihraniti 6 milijonov, a zavarovalnice za ogenj so imele prebitka 61 milijonov. Lepo gospodarstvo! Zavarovalnice za življenje so lako-le gospodarile I. 1896.: 10 akcijskih zavarovalnic ie prejelo.............76,352.000 K 11 vzajemnih je prijelo . . 26,044.000 „ skupaj ! 02,396.000 K 'Zavarovanim ljudem pa so izplačali........... 36,064.000 „ Bilo je torej dohodkov vel: ko izdatkov............ 06,332.000 K Ali ni to lep zaslužek v enem letu? Vsi c. kr. uradniki niso toliko prislužili v enem letu ko peščica bogatašev! V Trstu sluje zavarovalnica „Assi-curazioni generali1* (občna zavarovalnica), katera ima oddelek za življenje in za ogenj. Zavarovalnica za življenje je prijela od Ijudij I. 1896 . 7,887.185 K Izplačala je zavarovancem . 4,383.951 Imela je torej prebitka 3,503.234 K LISTEK. Dva dolarja. Karol in Irance, študenta (dijaka) bogatih starišev, sprehajata se po polju \ in prideta do delavca, ki je kopal jarek; bos je stal v jarku, čevlje pa jo pustil ob potu. Karol, še poreden in ošaben * •?» .še znal> kuk6 Kren ko je včasih življenje, svetuje Francetu: „Veš kaj. skriva možu čevlje in glejva, kaj bo v zadregi začel!“ France pa, mladenič dobrega srca, ga posvari: „Ne smemo nadlegovati revežev! Ako pa hočeš uganko zastaviti možu, posnemaj zdaj mene!* — ln France vrže v prvi čevelj 1 dolar. Karol ga posnema in vrže v drugi čevelj 1 dolar. Kmalu na to se je delavec obul da bi šel delat drugam. Tu mu pride naproti hčerka, ki mu je prinesla kosilo pa tudi poročilo, da je bolni materi doma nekaj bolje. . .. Ubogi težak začuti zdajci ua ga v noge nekaj tišči; sezuje si čevlje in izsuje iz njih 2 dolarja. Hvaležno pogleda proti nebu in reče : „Ljubi Bog Zavarovalnine za prijela od Ijudij Izplačala je zavarovancem Imela ogenj je 8,307.924 K 2.823.192 ,. je torej prebitka 5,484.732 ~K Skupaj prebitka 8,987.966 „ Tedaj 9 milijonov kron prebitka v enem samem opravilnem letu. Lepo gospodarstvo ! Zares zlata žila! G. kr. avstrijsko-ogerska banka je imela I. 1895. prebitka 23,009.324 kron, katere je razdelila uradnikom in delničarjem. — Druge bunke so tudi zaslužile v letu 1895. okroglih 37.000.000 K! Kreditne banke (39 jih je) so imele I. 1892. okoli 184,000.000 kron prebitka, v desetih letih pa okroglih 1366,000.000 kron! Ali ni to res zlata žila? — Vprašam vas pa tudi: Ali se ne poloti delavskega ljudstva obup, ko čila te grozne številke dobička, utrganega od njegovega krvavega zaslužka? Kako se naj delavsko ljudstvo vojskuje s takimi bogataši? Kako na j se sirota hran i izkoriščanja, oderuštva in sleparstva? Radi igranja za male zneske zaprejo vsako leto mnogo Ijudij; na dunajski borzi (borza je trg, kjer prodajajo denar in igrajo ž njim) so I, 1894. izigrali 24,380.000.000 K denarja; ako bi hoteli te bogate igralce primeroma tako zapirati kakor male, ne bi bilo kmalu prostora v zaporih. Toda veliko sleparstvo je še spoštovano za podjetnost in pogumnost! Kakor pri nas v Avstriji, tako je tudi drugod in še mnogo slabše. Celega sveta delavsko ljudstvo je žrtva obrestovanja in oderuštva. Cesar bogataši ne dosežejo s posojili, to skušajo s sleparskimi podjetji, za katere izvabijo ljudem posojila. N pr. bogataši raztrobijo v svet po časopisih: Zidamo železnico, katera bo nesla gotovih 10 odsto. Ljudje naglo vložijo denar in odnesejo papirje. Ali glej! Papirjev takoj ni, pokupil je vse bogataš N.; on pa je prodaja, a ne več |kj 100 gld., ampak po 110—150 gld. Časopisi —■ plačani od bogatašev — hvalijo one papirje ali delnice, da so res vredne 150 gld., ker bodo nesle 10 odsto in še več. Ljudje kupijo, plačajo, shranijo. Ko je železnica dozidana, ne nese je nam poslal pomoč po dobrih ljudeh, kakor sem ga zjutraj prosil. . .. Pojdi — reče hčerki in ji da denar — pojdi v mesto in kupi za bolno mater jedi in pijače. Ti, še nedolžno dole, ne pozabi po poli zmoliti „0čenaš,‘ za naše dobrotnike11. Študenta gresta zamišljeno dalje; bila sta v srce ganena. Karol pravi naposled: „Nikdar v življenju mi denar še ni napravil tolikega veselja, kot oni dolar, ki sem ga vrgel v čevelj-puščico-1. Originalen Župnik. Peter, veliki vojvoda Oldenburški je vsako leto obiskal kos svoje dežele. Nekoč pride tudi v Lastrup, kjer ga veličastno vsprejinejo. Župnik dr. VVulf mu podari lep šopek cvetic govoreč besede: „ . .. . In ko se Vaše Veličanstvo vrne zopet v svojo stolici, ter Nj. Visokost Vaša soproga in naša ljubljena deželna mati popraša: Peter, od kod imaš te lepe cvetice? — tedaj naj Vaše Veličanstvo blagovoli odgovoriti ljubljeni naši deželni gospej : „Da, Elizabeta, bil sem v La- več ko 4 odsto iu časopisi strašijo, da bo nesla še manj, česar je neki krivo to in ono, včasih celo politika, itd. Ljudje, ki so delnici; pokupili, se prestrašijo in naglo prodajo delnice, a nikdo jih noče po 150 gld. Ponujajo jim od začetka 100, potem 90 — 80 — celo 20 gld. — Bogataši pokupijo zdaj zopet delnice, vpeljejo pri železnici bolje gospodarstvo (suj so sami gospodarji) in začnejo z nova hvaliti delnice one železnice. Ljudje, ki imajo denar in ne vedo, kam ž njim, kupavajo z nova one iste delnice po 100, po 120 gld. ilii. Poglejmo pa. koliko so bogataši pri tej igri dobili! 1. Že v začetku pri prodaji delnic 10—50 odsto ; 2. pri nakupovanju delnic 10—80 odsto; 3. pri novi prodaji so zopet dobili 10—20 odsto; 4. najbolj mastne službe pri železnici so prihranili sebi iu svojim sinovom. . Znan je bogataš, judovski baron Hirsch. Ta mož je zidal turške železnice. Svojega denarja ni imel, ali raztrobil je v svet, in ljudje so mu zložili veliko denarja, ker so upali lepih obre-stij. A kaj se je zgodilo? Železnice niso nič nc le. in časopisi so strašili, da je turška vlada na zadnjem koncu iu daje vse izgubil, kdor je kaj posodil. Tedaj so bile železniške delnice skoraj zastonj. Hirsch je pokupil delnice za malo svoto in je imel vse Železnice, katere so potem prav gladko tekle in nesle njemu samemu visoke obresti. Hirsch je obogatel! (Dalje pride.) Dopoluilne volitve za dež. /bor. Ali pojdctno volit? Volitve zahtevajo truda in požrto-vitlnosli. Toda to nas ne sme plašili! Imejmo pred 'očmi besede avstrijskih škofov, ki pravijo v skupnem pastirskem listu, ki so ga izdali meseca novembra I. I.: „0 p o m i n j a m o vse, ki i majo volilno p r a v i c o, d a so strogo in v vesti dolžni v p o e d i n e z a s t o p e v s i k d a r v o I i t i m o ž o, ki so voljni v krščanskem z m i- strupu, iu župnik mi je podaril to cvetice, da jih tebi izročim". — Vidno ga-nen zapove deželni knez, da se cvetice takoj odpošljejo v Oldenburg. . . . Čez nekaj let zboli župnik dr. Wulf; knez Peter pa vsak dan telegrafično po-prašuje, kako mu gre? Čeprav protestant, znal je veliki vojvoda Peter vendar ceniti domoljubno delovanje katoliškega župnika, ki je bil 26 let zvest pastir svoji občini ter je že prej 25 let deloval za blagor ljudstva kot profesor in kot ustanovitelj prve bolnišnice na Ulden-burškum. Kaj naredi laž? Meki občudovatelj lepih slik ukupi za 15.000 kron Delacroix-ovo „Nevesto iz Abida", čudovito lepo sliko; nesoč jo domov, govori sam s seboj: „15.000! — to bo grozen špektakel, ko izve to moja ženkn.... Pa — povem le pol — da, 7000 bo že šlo. . . . No, lahko porečem 4000. . . .“ Dospevši na dom reče pogumno : „3000 kron!“ — Gospa se sicer uakremži, a se naposled uda; iu podoba slu vplivati na p o s t a v o daj s t v o in n a s o e i j al n o življenj e“. Volilci! Stopite pogumno na volišče za kaloliško-narodno stranko! Potem bomo imeli rnir 6 let. Volitve volilnih mož na Krasu. V p o n d e I j e k so volile občine: Sežana, Naklo in Rodik; v torek: Ga-brovica, Kobljaglava, Nabrežina, Slivno in Šempolaj; včeraj: Avber, Dutovlje, Komen, Škrbina in Tomaj; danes volijo : Brje, Pliskovica, Veliki Repen, Veliki Dol in Zgonik: jutri: Kopriva, Selo, Skopo, Štanjel in Vojščica; v soboto: Brestovica. Mavhinje, Povir iu Štorje ; prihodnji p o n d e I j e k : Gorjansko, Lokva in Temnica. Volilna agitacija na Ilovškem pa učitelji. Vsi so na nogah! Kdo pa, vprašaš? I, kdo? Naši „naprednjaki"! Volitve so tu, nove volitve! Tudi, če nam ui hii ,.Primorski list“ tega naznanil, bi bili zvedeli, saj jih je treba le pogledati nosilce „napredka“, in vemo, da smo v dobi volitev. Vsi so na delu, ako se le komu ponudi prilika, da dobi v pest ubozega kmela-volilca. Da učitelji niso zadnji, lo se razume! Priložnosti sicer nimajo toliko za agitacijo, kakor pri volitvah v trgih, pa tu iu tam se vendar kaj dobi. Minuli teden je bilo. Kako so obdelovali v znani krčmi župana iz bližnje vasi, da se pusti komandirati domačemu nuncu. Iu odprli so usta in rekli unisono krilate besede: ,.Farji naj gredo v cerkev. Oni naj vas poslušajo, so po vas ravnajo, saj jih vi redite!“ Mi pa pravimo. „Učitelji v šolo, tam jo njih posel!11 Tega mnenja je tudi deželni šolski svet, v dokaz nam je njegov odlok, ki prepoveduje utikati se učiteljem v politične prepire. Kakor vidimo, pa oni rajši čitajo „Sočo“‘, kakor odloke svojih predstojnikov. Prosim gospodje, to vzemite na znanje. Prihodnjič kaj več. N. N. Oskar Gabršček. Volilci včasih zelo nemodro ravnajo, ker preveč obkladajo kako osebo je visela na steni.. . Mož mora pa zopet z doma; vrnivši se domov najde ženo vso srečno, ki mu vesela pravi: „Ah, ljubi mož, poglej v tvoji odsotnosti sem naredila izvrstno kupčijo: prodala sem tvojo podobo za 4500 kron! Dobiček: 1500 kron !“ Junaški občudovatelj podob pa je menil — da ga zadene mrtvoud. .. . Hvaljen bodi Jezus Kristus! Znani pridgar o. Abel je v pridgi povedal sledečo resnično dogodbico. Pred kratkim sem obiskal nekega zdravnika in profesorja v bolnišnici v Brnu. G. profesor je bil ravno v operacijski sobi, kjer je imel rezati bolnika, ki je imel raka na jeziku. G. profesor reče ubogemu bolniku: „Ako imate še kaj povedati, le hitro izgovorite, ker to bodo vaše zadnje besede. Po operaciji boste za vseiej mutast1*. Na te besede se ubogi bolnik zravna in glasno zakliče: „Hva-Ijen bodi Jezus Kristus!" Vsi navzoči in tudi profesorji zdravilstva so bili pri tem prizoru do solz gineui. s častmi. — Konečno naj bo la ali oni še tako sposoben in marljiv, vendar naredil bo k večemu za dva. Vzemimo n. pr. Oskarja Gabršček-a v Tominu. Ta je bil ob svojem času deželni poslanec, zdaj je še državn'1 poslanec, župan velike tolminske občine, načelnik cestnega odbora, ud ožjega okrajnega šolskega sveta, ud komisije za osebno dohodarino, zastopnik pri c. kr. kmetijski družbi in načelnik posojilnice. Poleg vsega tega ima krčmo, trgovino z lesom, mlin, žago in opekarnico. Že uprava samo lastnega premoženja potrebuje ne le enega, pač pa več celih mož. Pripetilo seje lansko leto, da bi moral O. Gab. prisostvovati pri petih sejah. Po našem mnenju bi se moralo to odpraviti čim preje, ker drugače utegnejo dotični možje zlorabljati različno zastopstvo. Delo je treba razdeliti na posamezne osebe. Le tako je upanje, da bodemo imeli v s i dobiček od samopravnih zastopov, ne le eden sam. Pri vsaki volitvi imejmo vsi to pred očmi. „Slogin“ odbor. ,.Slogin“ odbor ima danes pop. ob 2 sejo. Imena kandidatov za deželni zbor objavimo v prihodnji številki. Že danes povemo, da so se naši somišljeniki na Tominskem v obilnem številu izrekli za dr. Jos. viteza Tonklija. Upamo, da se konečno vsi zanj zedinijo. Prosimo tedaj rojake na Tolminskem, naj gredo vsi složno v volilni boj. Zmaga mora biti naša! ProSnja. Volitve po občinah so že začele. Prosimo somišljenike, naj nam takoj naznanijo izid prvotnih volitev. To naj se zgodi tudi, če je izid neugoden. Politične in cerkvene vesti. Avstrijski državni zbor. Seja dne 1 9. t. m. — Zbornica je nadaljevala razpravo o bosenskih železnicah ter jo tudi dovršila, kakor je vlada predlagala. Zbornica je izvolila odsek 37 poslancev. ki naj preišče tržaške razmere in vladne naredbe v Trstu. V ta odsek so izvoljeni od slovenskih poslancev dr. Šušteršič, dr. Gregorčič in vitez B e r k s, od hrvatskih S p i n č i č. Seja dne 2 0. t. m. — Na dnevnem redu je bilo drugo branje državnega proračuna za I. 1902. Govorili so razni poslanci. Surovih nastopov med poslanci ni manjkalo tudi v tej seji. Seja dne 21. t. m. — Zbornica je nadaljevala glavno razpravo o proračunu. Isterski poslanec Bartoli je zopet skušal dokazati, da so Italijani jagnjeta, a Slovahi požrešni volkovi, ki bi radi zatrli italijanski rod v Avstriji. Sejadne 2 4. in 25. t. m. — Glavna razprava o proračunu se je nadaljevala mirno in je upanje, da se po dolgem času zopet enkrat reši državni proračun v poslanski zbornici. Vinska klavzula. — Štajerski slovenski poslanec Žičkar je vložil s svojimi tovariši v seji državnega zbora dne 20. t. m. na skupno ministerstvo sledečo interpelacijo: Ali je res, da se trgovinska pogodba z Italijo podaljša za eno leto, s čimer bi bila podaljšana tudi za Avstrijo škodljiva vinska klavzula. Veliki nemiri na Španskem. — Po celi Španiji so bili v zadnjem času veliki nemiri. Kri je tekla v nekaterih krajih v potokih. Ti nemiri so se pričeli s štrajkom kovinskih delavcev, ki so zahtevali deveturni delavnik. Dva in pol meseca je trajal štrajk, ne da bi bilo prišlo do sporazumljenja. Nato se jim je pridružilo vse špansko delavstvo in pričela se je prava revolucija po celi deželi. Bazume se, da so hujskali razni anarhisti. Glavno gnezdo anarhistov je mesto Barcelona. Dijaški nemiri v Itusiji so čedalje bolj resni. Vlada je morala zapreti univerze v Petrogradu, Kijevu in Har-kovu. Na stotine dijakov in delavcev je v ječah. Vsi ti nemiri izvirajo iz tega. ker je cerkev izobčila pisatelja grofa Tolstega. Mlečnozobi „burši‘ bi radi ažugali. Novice. Občni zbor delavskega društva. — Sešlo se je okolo 100 udov. Predsed- nik dr. .1. Pavlica je podal kratko poročilo o društvenem delovanju I 1901. Društvo je mnogo storilo za popis slov. ljudstva v Gorici, za domovinsko pravico udov in neudov; obhajalo je sv. leto slovesno na Sv. Gori, imelo več poučlji-vih shodov v mestu in na deželi, razdelilo je obilo podpore potrebnim. Če se pomisli, kako malo je pri nas delavcev, ki bi hoteli ali mogli pomagati, smemo biti zadovoljni s tem, kar smo storili. B a č u n i za 1. 1 90 1. Dohodki: 1. Pristopnine . . K 17*— 2. Prispevki delavcev . . . 2.079-46 3. Delavski vinar . . . . . . 23 49 4. Narasle obresti . . . . . . 19-81 5. Razni dohodki . . . . . . 314-79 Skupaj . . K 2-464-55 Stroški: 1. Podpore udom . . . . . K 2 336-20 2. Nagrade . . . 165 91 3. Za inventar in sobo . . . . 235-86 4. Razni . . ■ 113-32 Skupaj . . K 2.851-29 Bilanca (premoženje) kaže: V denarju: 482 K 38 v., v blagu pa 450 K. brez dolgov. Občni zbor je račune soglasno zahvalil in sklenil: 1. Naznanila v ..Primorskem Listu" so veljavna in vežejo vse ude .brez vsakega druzega naznanila, 2. Odbor sme zdravniku odpovedati, če se mu bo zdelo potrebno, 3. Pobiravci niso dolžni opominati zastran vplačil, vsak ud naj sam stori svojo dolžnost, 4. Kdor 3 mesece zastane, izgubi pravico do podpore. 5. Udje so še le tedaj res sprejeti, ko jih odbor sprejme. Predsednik zagotavljala kakor do zdaj se bo tudi za naprej vporabljalo ves denar, katerega zložijo delavci, edino le za podpore, druge troške bodo pokrivali podporni udje. Če bodo torej delavci vestni, bomo izhajali. Piporoča torej vestnost. Druga točka je bila: volitev. Izvoljeni so bili soglasno v odbor: Blažiča Franc, Bernik Matevž. Lovišček Janez, Leban Janez, Kogoj Janez (Podgora), Orel Ivan, Besednjak Miha, Dugar Luka, dr. J. Pavlica, Jos. Ličen; za namestnike: Rojic Ivan, Bajt Ivan, Pičulin Andrej, Mihelj Jože, Zidarič Karl, dr. Fr. Oblak; za pregledovavce računov: Dermastia Ivan, dr. A. Pavlica, dr. Fr. Oblak. Predsednik je k sklepu obljubil kmalu drugo zborovanje s poučnimi govori zlasti o tržaških in drugih podobnih dogodkih. Na predlog Fr. B I a ž i c e je občni zbor navdušeno zaklical „živio“ Leonu XIII., ki obhaja letos petindvajsetletnico svoje najviše apostolske službe. Pozor! V nedeljo, dne 2. marca, o b 3'/. pop. ima o d b or s e j o v društveni sobi. Odborniki naj pridejo tje hitro po blagoslovu, kateri se začne (v cerkvi sv. Ignacija) ob 2'/». Občni zbor »Centralne posojilnice11 bo v četrtek dne 6. marca 1902 ob 11. zjutraj. Opozarjamo na oglas na zadnji strani. Homanje v Rim. — Kdor se želi udeležiti romanja, mora naznaniti do 15. marca č. g. J. Ličanu, kn.-nadškotijskemu kaplanu v Gorici. Ako se jih oglasi 450, pojde z Goriškega poseben vlak dne 14. aprila. Za III. razred se bo plačalo 29 K, za II. razred 50 K. Vpisnina znaša za III. razr. 1 K, za II. razr. 2 K. Nova kapela v nadškofijski rezidenci. — Njega Krninenca je minuli teden blagoslovil novo kapelo in posvetil novi altar v svoji rezidenci. Stavbni načrt za to kapelo je izd( lal stavbar Tei-linger iz Linča, slike je napravil slikar Franc Atorner z Dunaja, okrasje pa g. Delneri. Promocija. — Jutri dne 28. t. m bode na dunajski univerzi promoviran naš rojak doma iz Solkana, g. Josip Srebrnič, suplent na tuk. gimnaziji, doktorjem modroslovja. 22. t. m. je bil na politehniki na Dunaju promoviran naš rojak in slavnoznani arhitekt gospod Maks Fabiani doktorjem tehnike. Osebna vest. — Kraljeva srbska akademija znanosti v Belemgradu je ve-lezaslužnega slovenskega zgodovinarja g. prof. Simona Rutarja imenovala dopisujočim članom. Upokojena sta za stalno gg. nadučitelja Ferdinand Vodopivec v Mirnu in Anton Kacafura v Šmartnem. Katoliško društvo slov. učiteljic na Primorskem je imelo svoje redno zborovanje dne IG. t. m. Preč. g. predsednica je nadaljevala svoje predavanje o Soliji Barntovi, utemeljiteljici reda presv. srca Jezusovega ter je prispela do one dobe, ko je ista postala vrhovna prednica vseli zavodov tega reda. G. društvenice so zapele lepo pesem ,.Ave maris stella“. Na to je prečital g. dr. J. Pavlica letošnji pastirski list ter povdarjal blagodejni vpliv dobre vzgoje na mladino. G. Jelka Mercinova je pozdravila s prisrčnimi besedami jedva okrevunega g. dr. J. Pavlico in g. društvenice so zapele še zbor „Morska tihota11. Prihodnje zborovanje bode dne 16. marca ob 10. uri zjutraj. L. Koršič, tajnica. f Hilarij Plahuta, veleposestnik v Gorici pri Leonih, je uinrl previden s sv. sakramenti v petek dne 21. t. m. ob 10. uri zvečer. Pogreb je bil v nedeljo. Žalujoči družini naše iskreno sožalje, duši pokojnikovi pa večni mir! V Renčah je umrl v soboto gosp. Ivan Pahor, veleposestnik, v 76. letu starosti. N. p. v m. ! Napredek v trgovini. — Tverdka I. Drufovkaje ustanovila v Raštelu v prostorih prejšnje tverdke Bisiakove svojo podružnico. Ob tej priložnosti, ki pomeni lep napredek za našo trgovino v mestu, priporočamo to tverdko najtopleje svojim rojakom, ker je po svoji solidnosti ne glede na narodnost vsekakor pred vsakim enakim podjetjem priporočila vredna. Za ,,Alojzijevlšče“. — Preč. g. Ign. Leban 20 K, sl. ..Hranilnica in posojilnica1' v Cerknem 20 K, č. g. Josip Šlrancar 20 K (ta znesek je bil objavljen že v št. 7. pod N. N.) — Bog stotero povrni in vzbudi mnogo posnemalccv! Stolna cerkev v Gorici okradena. — V petek od poldne do 2. pop. je neznan tat odprl skrinjico, kjer se nabira za kruli sv. Antona, pobral denar okolu 100 K in potem še okradel razno zlatenino in krasje na altarju M. B. v vrednosti okolu 100 K. Ko je opoludne Cerkvenik cerkev zaklepal, se je tat bržkone skril v spovednico, ko je pa ob 2. uri pop. cerkev zopet odklenil, jo je srečno popihal. Pravijo, da je ravno tisti, ki je svoj čas okradel cerkev na Kostanjevici. Z veseljem preklicujemo. — V predzadnji številki smo pisali, da se je g. Karol Poche, ki je bil v prejšnjih časih uradnik v podgorski papirnici, ustrelil v Gradcu. Kakor se nam poroča, je bila to le prazna govorica. G. Karol Poche se ni ustrelil. Obžalujemo, da se nas je krivo obvestilo. Irredcnta in anarhizem v Trstu. — Na shodu katoliškega političnega društva na Dunaju se je, kakor sploh na vseh naj novejših zborovanjih, govorilo tudi o štrajku in nemirih v Trstu ter o vzrokih zadnjih dogodkov. Govoril je občinski svetnik dr. Porzer. Rekel je: „Dva momenta prideta pri raziskovanju vzrokov o nemirih posebno v poštev, namreč s o c i j a I-no-demokratiško ali bolje anarhistiško gibanje in pa irredenta. Poslednja je čakala samo ugodne prilike, da bi Avstrijo dovedla v stisko in bi potem v kalnem ribarila. Sploh pa v Trstu in v Primorju ne bo boljše, če se ne uvede temeljito nov z i s t e m. Merodajni krogi se morajo pred vsem javno postaviti na avstrijsko stališč e“. Dunajska „R e i c h s w e h r“ piše, da je bilo povodom zadnjih dogodkov v Trstu kakih 90 anarhistov i z Milana. M i n i s t e r s k i p r e d s e d n i k dr. Korber je rekel dne 21. t. in. pri zborovanju odseka za preiskavo tržaških nemirov o anarhistih v Trstu tako-le: „Kar se tiče anarhistov je bilo v neki tržaški gostilni zasačenih več oseb, ki so na sumu anarhizma in so to svoje mišljenje že pokazali. Kot anarhista sta znana Josip Rovigo in Josip Rronzi iz Italije. Praška „P o 1 i t i k“ piše, da so pri zadnjih nemirih v Trstu razni anarhistični in irredentistični vpiivi posegli vmes. „V množicah so se kar bkratu pojavile tudi črne zastave — znaki irre-dentizma*. Italijanski poslanec Bar-2 i 1 ai j e imel zadnjo du i v Rimu s h o d, na katerem je rekel, dn tržaških dogodkov ni provzročilo delavsko vprašanje, marveč nezadovoljnost Italijanov zaradi trdovratnosti avstrijske vlade, ker ista po vsej sili hoče poslovaniti primorske še pod njenim gospodstvom se nahajajoče pokrajine. Društvo sv. Nikolaja v Trstu je kupilo svoio hišo z vrtom v Rocolu za 50.000 kron. Glavno zaslugo za to važno pridobitev ima gospa Škrinjar in tržaška slov. posojilnica. Slava! Iz Lokovoa. — G. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu ustanovilo je pri nas dne 15. febr. t. 1. poštno nabiralnico z vsakdanjim poštnim selom (izvzemši nedelje) na poštni urad v Čepovan. Vse te posle prevzel je v oskrbovanje tukajšnji posestnik Josip Winkler. — Prav hvaležni smo c. kr. poštnemu ravnateljstvu, da nam je tako hitro in brez posebnih sitnostij uslišalo našo prošnjo. — Do sedaj smo imeli le trikratno poštno zvezo s Čepovanom, kateri posel je opravljal občinski obhodnik, seveda na stroške občine in tistih, kateri so pošiljatve dobivali. S to uslugo c. kr. pošt. ravn. pa je občina teh stroškov prosta. Veselilo bi nas in prav iz srca želimo, da bi tudi sedaj nameravana skladovim cesta G rgar-Bate-Čepovan oziroma Čepov a n- Kanal čimpreje se začela graditi. Skladovne ceste smo v resnici potrebni. — V kanalski dolini bodo imeli kmalu tri: 2 skladovni in železno cesto. In pri nas nobene! Le kaka z debelim kamenjem obložena steza služi kot zveza z sosednjo občino. Po ruski Sibiriji že teče železnica in tam menda prebivajo pregnanci, — razni politični grešniki ; pri nas pa po mnogih krajih še ceste ne — res žalostno, pa resnično ! X. Občinske volitve v Trnovem pri Kobaridu. — Dne G. t. m. smo imeli občinske volitve. Naši naprednjaki so si šli pomoči iskat v Kobarid. Iz Kobarida je prišel Urbančič, po domače kotlar iu še par drugih naprednih junakov, ki morajo svoj nos pri vsaki volitvi vmes vtikati. Naprednjaki so pretili našemu č. g. vikarju, da mu bodo vse kosti zlomili. Čitatelji naj iz tega razvidijo, kaki suro-veži so ti ljudje. Vprašamo g. Longina Blejža, ki sanjari po županskem stolcu, kako hoče druge vladati, ko še sam sebe ne more ? Trnove i. Iz Brd — Tu se širi govorica, da se je nek zelo „napreden“ učitelj in intimen prijatelj Gabrščekov nad šolskimi otroci hudo pregrešil... Koliko je na tem resnice, pokaže bodočnost. Čujemo, da je bil te dni tu nadzornik Finžger... Dotičnik pa še vedno poučuje nedolžne otroke... Prisega protestantskih učiteljev. — Meklenburško je dežela protestantska. Morda bo koga zanimalo, ako navedemo, kako morajo prisegati protestantski učitelji v tej deželi. Prisega se glasi: „Pri-sežoin pri Bogu vsemogočnem in vsevednem, da bom vedno udan Njegovi Kraljevi Visokosti, nadvojvodi in vedno poslušen ukazom in družbenim predpisom; posebno pa pojdem na roko svojemu pastorju (protestantskemu župniku) z vso radovoljnostjo in spoštovanjem. Izročeno mi službo Cerkvenika in učitelja s p o 1 n o v a I bom najvestneje“. Kaj porečejo k temu naši „napredni“ učitelji, ki očitajo katoliški cerkvi take reči. Ali je tudi na Meklenburškem kriva kat. duhovščina? Iz Povirja nam pišejo: K nam zahaja vsak teden več umazanih „Primor-cev“. Povirski sluga jih prinaša do nadučitelja naprednjaka, bratca Gabrščeko-vega. Ljudje poprašujejo: Ali ni vode v Gorici, da bi jih nekoliko omili in ne tako umazanih po svetu razpošiljali? Na (irahovem bo volitev hitro po nedelji. Pa tega še sedaj niso razglasili. Ali se res neke vrste ljudje bojijo, da bi naši možje prehitro izvedeli, kedaj da bo volilni boj? Liberalčki, kako ste smešni! Naši možje so pripravljeni. Kakor Izraelci, ko so imeli oditi iz Kgipta, stoje prepasani in težko čakajo, da zapoje bojni rog. Hazglasite v mraku, da bo volitev o polnoči, pa boste videli, da pride naših mož ko listja in trave. Mnogo več jih je kot zadnjič; še bolj vedo, za kaj se gre ; pogum jim je vzra-stel. — Zato pa znajte, liberalci, kar vas je od sv. Jurija na Kneži do sv. Miklavža Podbrdom, kar vas je ..prepričanih11 in kar „nafarbanihu, kar kupljenih in kar zastonj: vaših zmag je konec, a začetek naših. Krščausko 1 jud- stvo vstaj a, zato pa liberalci — v kot! Komu so bukve vzeli V — Tolminski Vrtovec je prerokoval, „ila bodo farjem bukve vzeli". — Pfl jih še niso. Pač pa so bukve vzeli: 1. Učitelju Vrtovcu — abecednik ali »plajtentof". Ker je preveč pridigal okolo, ga je menda res jel vrat boleti; zato so ga deli v penzijon. 2. Tolminskemu Modrijanu tiste bukvice, v katere je pisal, koliko mu je neslo, ko je bil deželni poslanec, in kolikokrat ni prišel k sejam. — Ima pa mož še bukvice, v katere piše, kako se mu godi na Dunaju v Tavčerjevi družbi. Kedaj mu vzamejo te bukvice? 3. Gra bovške mu poštarju in županu itd. poštne bukve in poštne ključe. To je bilo takrat, ko poštni komisar iz Trsta ni prišel sam, ampak s seboj pripeljal ekspedilorieo. Pravijo, da je moral Golja poleg poštnih bukev in ključev še našteli 100 s vi tl ib kronic. — Keduj mu vzamejo še županske ključe in občinske bukve? Pijančki okolu „SocV‘ so začeli „študirati“ ! V št. 23. poročajo, da se nahaja na indeksu (t. j. v zaznamku prepovedanih knjig) celo od sedanjega papeža sestavljen spis: ,.0 presveti krvi device Marije, katero je papež opisal še kot škof v Peruziji". Na to odgovarjamo: Omenjeni spis ni spisal sedanji papež, ampak neki Carlo Paoletti. V indeksu berejo lahko pijančki ob treznih urah njegovo ime! Boljše »študirajte!11 Iz Kala, dne 24. feb. — Od kar je prišel dr. Tuma nas obiskat in nam oznanjevat naprednjaški evangelij, od takrat v resnici napredujemo — v plesu, pijančevanju in surovostih. Na ..debe-lenco" je bilo pri Bratužu na šoli f> godcev, pri Krlinu pa 2. Krčme so bile gotovo do 1 ure odprte. Kje je policijska ura? Županstvo, kako skrbiš? Dekleta so prišla domu nekaj pred jutrom!!! Nikdo nič ne reče! Čast takim — dekletom, ki se kakor mokre cunje ponujajo po pivnicah! Kako pravi pesem? Ko žene bi kedaj iskal, Na Kalsko snubit bi poslal, A če je ne dobodem tam, Nikamor bi ne šel drugam. O blaženi kalanski svet Dekleta imaš ko cvet!!! Kalan. Učitelj Vuga v Vel. Žabljah. — IVprašamo vas g. učitelj: Je-li opravičen |vaš petindvajsetdnevništrajk pri orgljan-ju, ko vam je č. g. vikar prepovedal igranje polk in drugih nedostojnih melodij? Niste ga li porabili v to, da pod-Ftikate krivdo č. g. vikarju rekoč: Nune [je to zakrivil? Da! komur je mir in blagor občine pri srcu, njemu pač ni težko Ipoditi, ali ste s poukom mladine občini /eč koristili, ali z vašim pretiranim obnašanjem več škodovali. Dalje! Imate li učitelj pravico in povod, da govorite >bčinstvu zoper Cerkvenika in cerkvene djučarje ? Cerkvenik je ves čas svojega življenja, ključarja pa 20 let pri istih »pravilih in jim nihče v tej zadevi pre-t Jreškov najti ne more. Vi pa, včeraj k ■5™ dožli provizorični učitelj, ki sto kakor pravi pesem: »Danes tukaj, jutri tam", a vi se drznete govoriti proti Ijud-Hlvu: .^r°č 2 njimi, proč s takimi po-kiijann?! Kdo bolj zasluži to častno ime, h. ah omenjeni trije? Udje kovačnice, kateri na čelu stoji iaš »učitelj", katero je pa strast modno oslepila, spravili so se v »Soči" „Primorcu“ na našega obče spošto-inega dušnega pastirja na način, po Jaterem se razvidi, da jim je toplomer »jorale in omike padel pod ničlo. Da jbzalovanja vredni u^e kovačnice, pomilovanja vredni učitelj Vuga, kot pred-jjednik družbe, ki take reči po časopisih “pisari! r Vprašam Vas, prečedna družba: Je-li losedaj naš preč. g. vikar prekoračil neje v cerkvi, kar bi dalo povod Vašej esramnej pisariji? Odgovorite, prosim! 'O.Pet: Kedaj je dotični gosp. ljudstvo s 'žnice strašil? In pa oni klic gosposkemu svetu, naj mu prepreči go-rjeiijo v Cerkvi, je li umesten? Ima li ibcinski urad kaj opraviti v cerkvi? in ,ar Je največ glede pridig? Pač smešno! »a, pajčevina, s katero je, kakor pišete [erkev okrašena, ste vi, kadar ste notri’ ’U danes dovolj ! Novi zvonovi v Avčah. — Za ožične praznike so pripeljali čili konjiči Avče po novem mostu lepo ovenčane ■ nove zvonove: Sv. Martina, sv. Kvirina, | sv. Karla. Ljudstvo je bilo jako radostno ; in veselo. Vse je pomagalo, da bi se ! zvonovi čim preje obesili. G. Klančič iz Podgore je kut monter vestno rešil svojo nalogo. Zvonovi so vglašeni v melodiji 1—2—3 in sicer v lis-gis-ais. Glasovi so lepo doneči, slovesni, praznični. Škoda, da se ni vzelo vsaj Es ali D za veliki zvon, vsaj radi tega, da bi se zvonovi vjemali z drugimi v okolici, n. pr. v Ročinju in v Levpi. A skupno zvonjenje je le vendar lepo, blugodoneče. Ljudstvu dopade melodija (skala) in ne harmonija Kadar v Avčah in v Ročinju zvoni poldne, se zvonova krasno vjemata: Ročinjski D in Avški lis v veliki terciji. Podpisani opazovalec mora tudi opomniti, da so ti zvonovi (Polli-ja) jako pravilno vliti. Ni slišati one tuleče kvinte, kakor imajo tenki Broilli-jevi zvonovi. Tu slišimo v zvonu, da je krilo pravilno debelo in du se oglaša o in zedinjajo vsi postranski glasovi(Nebentone, Aliquotone) praviloma v zgornji mali terci (ozizoma decini) dotičnega zvona. Po tem pravilu vlivajo zvonove tudi slavni zvonarji: P Hi Iz er, Samassa i. dr. Potemtakem se ti zdi n. pr. pri donečem zvonu Fis, kakor da bi slišal vdarce lis—a, fis—a, lis—a. Pri neklerih zvonovih po svetu pa slišiš skoro le ali kvotne tenke glasove, ki skoro „snedo“ temeljni glas, kterega bi moral zvon dajati, z eno besedo: Zvo novi v Avčah so zadosti glasni, pravilno vliti in zadosti veliki za občino, ki je vsa blizu cerkve. Občani naj pazijo na zvonove, da se ne bo nepravilno pritr kovalo, ker zvon je namenjen le za kembeijnove udarce. Opazovalec. Št. Ferjan, 25. februvarja 1902. Kakor znano, umrl je 26. t. m. tukajšnji gospod nadučitelj Filip Jakob Komavli. Kako je bil v obče spoštovan, pokazal je pogreb blagega ranjkega 18. t. m. — Vdeležilo se je 7 duhovnov žalostnega sprevoda, pa tudi obilna druga odlična in svetna gospoda ; visokorodni gospod grof Attems, glavar okrajni, gospod Franc Finžgar, okrajni nadzornik sedanji, ces. kraljevi svetnik Vodopivec mnogozaslužni, je bil navzoč pri tej slovesnosti pogrebni lužni; mnogoter gospod učitelj in učiteljice gospodične, pa tudi drugi gospodje in gospe odlične. Tudi Šl. Ferjansko starešinstvo polnoštevilno in domačega in vnanjega občinstva prav obilno. Z zastavo tudi društvo kaloliško-bralno, spremilo je njega predsednika do groba žalno. Kakor ob nedeljah se je bila cerkev napolnila, ko se je tam mrtvaška slovesnost vršila. Tudi Št. Ferjanski pevci so k pogrebu prihiteli, za slovo so mu znano »blovo" pred šolo zapeli, v cerkvi so se pri „Requiem“ žalostno mogočno glasili, slednjič z »Nad zvezdami" in »Tiho jamico" od sopevca poslovili. — Gospod Jakob! Vsi smo se od Tvojih ostankov težko ločili, ko smo jih materi zemlji izročili. Nikoli pa nikoli Te ne bomo pozabili, če tudi ne bomo več gledali obraz Tvoj mili. Spominjali se bomo Tvojih vrlin vedno, krščansko tudi mi bomo živeli redno, da se kdaj vidimo unkraj groba veseli, kjer bomo neraz-druženo večno živeli. Bralno društvo „Lii>a“ v Biljani bode imelo v nedeljo 2. marca v svojih prostorih ob 5. uri pop. svoj redni občni zbor. Dnevni red po pravilih. Razpis natečaja. — Razpisujejo se na Primorskem tri mesta pot. poljed. učiteljev. Za jedno teh ulest določen je italijanski, za drugi dve slovenski, oziroma hrvatski učni jezik. Poljedelski potovalni učitelji dobivajo letnino 1800 kron in stalni potni pavšal 1000 kron, kateri prejemki se izplačujejo naprej v mesečnih obrokih. Po preteku vsakih štirih let popolnoma povoljnega službovanja, poviša se gornja letnina in sicer za štiri štiriletja po 450 kron. Kranjsko-pritnorsko gozdarsko društvo v Ljubljani naznanja: Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1896. razpisuje se 10 premij po 20 ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti leta 1901 ali 1902 izvršeno ter mora pogo-zditev obsezati najmanj 056 ha = 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami J več kot 150 m obsegati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija 1.1. pri kranjsko primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in pre sodilo se bo v jeseni 1903. Cepljene oskurže, prijeten sad, ki čedalje bolj izmira, (Sorbus domestica, Gfisse Eber-esche) se dobi po K 1-20 kos pri Rud. Klettenhofer, nadgozdar, Neu Serovitz Moravsko. Novo strelivo — I)ynanintoii je rumen prah po 1 gld. deset patron. Ima strašno strelivno moč kakor dynamit, a mora se imeti kapice (Sprengkapseln) od št. 7 nadalje. Posebno v trdem belem kamnu n. pr. na Krasu pokaže Dynamon svojo razdrobilno moč. Kjer se sadi v novih vinogradih Rupestris monlicola, treba je le še enkrat toliko zemljo zrahljati kolikor so kolči dolge, 20 cm. zemlje in spodaj z D y na mm o no m zrahljana tla zadostujejo v kamenitih tleh, To strelivo se dobi edino pri Angelini & Benardion v Trstu, Via S. Nicolo, 9 in ni treba nikakega policijskega ali občinskega dovoljenja. Za strelne kapice se ume, da mora biti dovoljenje od občinskega urada in c. kr. o. glavarstva (policijski oddelek). Prazna patrona t. j. na suhem kamnu jako silno poči in se odmeva po dolinah. Kjer se dela podzidovje in se rabi celo kamenje, bolje je se-vč rabiti navadni smodnik. Trto rejcem na Krasu. — Teran-teran-teran! Kako je bilo to vino nekdaj imenitno! Sedaj pa ima kmetič svoj teran v kleti do sv. Jakoba in takrat mu še zavre. Zakaj tako? Ker nima kupa! Po Krasu se išče za zimsko pijačo le belo vino. Vse knjige priporočajo, du se razplojuje le bele trte, oziroma, da se dela belo vino tudi iz modrega burgun-dcca, modre frankinje itd. Bog je namreč le 2—3 vrste grozdje vstvaril za črno vino. Francozi delajo iz modrega burgundeca najbolji beli šampanjec! — Črnina nima kupčije ker a) umaže ustnice in perilo, b) preveč kuhano ima preveč tanina, jabolčne kiseline, c) ima neki veliko železa, dela veliko krvi, d) dobi se z juga veliko črnine po nizki ceni, e) je teran slabo napravljen po starem kopitu, ker po premešavanji pri odprtem vrenju niso vse tropine mokre in se zarodi ocetna gliva (Mycoderma aceti), da se tako vino pri vročini skisa ali ni sod poln in dobi vino po vrhu kan (Mycoderma vini). Tudi se mora črnina orebkati t. j. peclje proč vreči in same mekine kuhati nekoliko časa pod moštom. O ubogi kmet, ki narediš iz sladkega grozdja trpko pijačo! Staroko pitnost! Znan mi je slučaj, da je neka kmetica prodajala v Trstu lepo grozdje: malvazijo po 20 krajcerjev, vino narejeno potem pa so oddali po 18, dočim hi se moralo tako vino prodati po 30. Nove orgije v Medani. — Dne .5. t. m. smo bili povabljeni : Preč. gg. Kokošar, župnik, Čargo, vikarij, in pod-pisanec k preskušnji novih orgelj v Medano, katere je izdelala slavnoznana tvrdka bratov Zupan v Kamnigorici na Gorenjskem. Dispozicija orgelj je ta: Prvi manual ima 54 tipk, in sicer ima: Principal 8’, Bordun 16', Ferntlote 8', Gamba 8’, Octava 4’, Mikstura 3- t’ drugi manual ima tudi 54 tipk in sicer je: Geigenprin-cipal 8’, Salicional 8’, Unda maris 8’, Fugam 4’. Pedal: Gontrabas 16’, Violon-bas 8’. Tipni obseg v pedalu šteje 27 glasov. Postranske preinembe: Man. Gop-pel, Suboctav Goppel k II. manualu. Ko-lektivniki: Forte, inezoforte, piano. V okusno izdelani omari leži meh francoskega sistema z dvema zajemalnikoma. Sapnica je na stožke po naj novejšem načinu slavnega VValckerja izdelana. Mehanika je iz cevnih valčkov. Potezni trikotniki so medeninski in tečejo jako gladko in tiho. Horicoutulni regulator pri mehu duje obilno mirne sape in deluje brez stresanja, ker je provzročevanje sunkov po Schodlerjovi sestavi odstranjeno. Posamezni spremeni so jako za-detno inlonirani; tihi spremeni so izvan-redno ljubko mili, a vsi skupaj dajo mogočen, veličasten glas. Spretnemu or- gljavcu, kakoršnega ima Medana, je mogoče rabiti le orgije kot jako popolen instrument. Kljubu tolikej obsežnosti orgelj, njih preciznosti in izbornosti piičal-nega blaga pa je cena 83. delu prav nizka. Slavnemu mojstru, g. Zupanu, strokovnjaku v orgljarstvu. kakoršnega ne dobimo od Trsta do Dunaja, moram očitno priznati zasluženo pohvalo ter izrekam željo, naj bi tem krasnim or- gijam v Medani sledilo na Primorskem v kratkem še mnogo Zupanovih del. Za j božjo čast gorečemu preč. g. Kurinčiču in darežljivim medanskim duhovnjanom pa čestitam na prekrasnih orgijah. Danilo F a j ge I j. Kakor doznajemo, so bile orgije v nedeljo 9. t. m. slovesno blagoslovljene. I/ Idrijske doline. (Izv. dop.) — Te dni slišim, merijo inženirji cesto po Bači, da bi železniško podjetje ložej spravljalo stroje in sploh materijal v baško dolino. Vendar enkrat tudi do tega smo prišli, saj se je ta cesta vlekla kakor morska kača skoz več desetletij. Dela ne bo manjkalo, kdor ho hotel delati. Bog daj srečo! Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 —2000, slane v ..Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 b, v polplatnu 1 K 80 h, v polusnji 2 K. Po pošti 20 h več. Listnica. — Molitev za papeža. Nekateri dušni pastirji so nas naprosili, naj jim naznanimo, katera molitev za papeža je predpisana ob nedeljah in praznikih pred »Tantum ergo" ? Odgovarjamo, da je predpisana ona molitev, ki se nahaja za litanijami vseh svetnikov : Vsemogočni večni Bog, usmili se svojega služabnika itd. Moli se lahko v s I o v e n sik e m jeziku. Socijalne drobtinice. O zasebni lasti. — 25. Me n j a v n a pogodba je neveljavna, ako se tiče n e mož n ih ali nedovoljenih stvari oziroma dejanj. To treba povdarjati zlasti v naših časih. Menjavnu pogodba obsega prodajanje in kupovanje in dandanes se zasebna last večinoma pridobiva le s prodajanjem in kupovanjem. V naših časih se prideluje in izdeluje vse na veliko in prodaja zopet na veliko. Malih obrtnikov, ki bi izdelovali in pridelovali blago le zase ali pa lo toliko, da bi s tem sebe preživljali, je le pičlo število. Dandanes imajo tvornice, ki preskrbujejo cele dežele in države s potrebnim blagom. Vse torej sloni na prodajanju in kupovanju. Umevno je da določujejo cene ti, ki na Veliko proizvajajo in ti, ki imajo v rokah rnenjavno sredstvo, denar. Od njih je vse odvisno. Največje važnosti pa so menjavue pogodbe radi tega, ker je njih prednost tudi človeško delo. Ljudje prodajajo svoje delo drugim, ker bi drugače živeti ne mogli. Le malo jih je dandanes, ki bi samostojno delali zase in za svojo družino. Večina dela je v rokah velikih podjetnikov, veleposestnikov in kapitalistov.^ Že iz tega je razvidno, kako velike važnosti so dandanes menjavne pogodbe in kako široka so pri tem vrata za razna sleparstva in oderuštva. Radi tega bi morala dandanes državna oblast skrbno čuvati nad menjavnimi pogodbami ter vse zlorabe vestno zabranjevati in odstranjevati. Pred vsem bi bilo treba zopet oživiti zlato pravilo, da ne velja nobena pogodba, ki zahteva nemožne ali nedovoljene stvari ali dejanja t. j. ki zahteva kaj takega, kar je proti dolžnostim, katere imamo do Boga, do samih sebe in do bližnjega. Pogodba, ki ovira človeka v izvrševanju verskih dolžno-s t i, zlasti ob nedeljah in praznikih, je nenaravna in torej neveljavna. Pogodba, ki nalaga delavcu toliko dela in takega dela, da si ne more ohraniti zdravja, telesnega in dušnega, je nenaravna in torej nedovoljena ter neveljavna. Pogodba, ki ne daje delavcu tako ugodnost, da bi izvrševal dolžnosti, katere ima do svoje družine, je nenaravna in torej nedovoljena ter neveljavna. Delavec se sicer v sili zmeni za vsako ceno, toda državnih oblasti naloga je, da čuvajo nad takimi pogodbami in zabra-njujejo vsakoršno zlorabo. Pogodba, ki sili otroke in ženske k delom, ki so njihovi starosti in njihovemu spolu škodljiva, je protinaravna iu torej nedovoljena ter neveljavna. Da se radi prostega tekmovanja raznih podjetnikov milijoni in milijoni ubogih delavcev s krivičnimi menjavnimi pogodbami odirajo in izsesavajo, je protinaravno in torej nedovoljeno ter neveljavno itd. itd. itd. Tega zelo važnega vprašanja se jomo dotaknili, še enkrat kasneje, ko bomo dokazovali, da je dandanes, ko nimamo več stvari, ki bi ne imele lastnika, delo prvi vir zasebne lasli. Kupovanje in prodajanje bi se moralo ravnati po delu in ne narobe, kakor vidimo dandanes. Delo je prvi vir zasebne lasti, kupovanje in prodajanje? je še-le drugi. Za kratek čas. Zasolil mu jo je. — Gospod z nekoliko »naprednim11 trebuškom se je hotel norčevati z nekim duhovnikom in ga vpraša: „Vi duhovniki vse veste, torej mi lahko poveste, zakaj so moje mustače že sive, lasje na glavi pa še črni ?“ Duhovnik mu hitro odgovori: „Ker ste z usti več delali, kakor z glavo!14 Dobili so. — Trije dijaki so zagledali od daleč prihajati nekega žida. Eden za drugim gredo mimo njega. Prvi ga pozdravi: „Dobro jutro oče Abraham11. Drugi: ,,dobro jutro, oče Izak!“ Tretji: „dobro jutro, oče Jakob!11 Žid postoji in pravi: „Oprostite, jaz nisem ne Abraham, ne Izak. ne Jakob, temuč jaz sem Savel, sin Kisa, ki je šel iskal oslov svojega očeta, in glejte zdaj sem jih našel11. Narodni pregovori iu izreki (nabral: J. Volkov). Oči so vrata ljubezni. Misli se mu križajo ko blisk sv. Elije. Sedem zveri v srcu hrani. Ja' lko še ni zrelo za njegova usta. Obesilo se mu je oko na pisano krilo. Pri tistem oltarju, kjer služi, od njega se nadeja odpustka. Zahvala. Za izraze sočutja povodom bolezni in smrti ljubljenega soproga, oziroma očeta Hilarija Plahuta, izrekava podpisana najtoplejšo zahvalo prečastiti duhovščini, sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom in vsem, ki so se udeležili pogreba. V Gorici, dne 23. februvarje 1902. Katarina Plahuta, Anton Plahuta, udova. sin. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. jfarton fon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Jakob Šuligoj urar v Gorici, Gosposka ulica hiš. št. 25, priporoča svojo prvo slov. urarsko delavnico in poprav-ljavnico ter " V 0 r | ‘41\ zalogo ur vseh vrst in kakovostij, na dalje raznovrstne šivalne stroje najuovejših sistemov in najboljše kakovosti, vse po zmernih cenah. — Vsako popravo je jamči edno leto, šivalne stroje za pet let. Vabilo na redni občni zbor „Ceatralae posojilnice1' v Gorici reglstruvnue zadruge z omejeno zavezo v četrtek 6. marca 1902 ob 11. zjutraj v posojilničnih prostorih ulica VoLlurini št. !). s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva, ;i. Odobritev letnega računa. 4. Poročilo o poslovanju k »Centralni posojilnici11 spadajočih posojilnic. 0. Volitev nadzorstva. G. Morebitni predlogi. Načelstvo. Dostavek. — S Zadružniki, ki se ne udeležijo osebno občnega zbora, zamorejo bili zastopani po drugih zadružnikih na podlagi zakonito napravljenih pismenih pooblastil. A vsak zadružnik sme le jednega druzega zadružnika zastopati na občnem zboru. Pooblastila se lahko pošljejo načelstvu. V zmislu S 34. ima vsak ud po en glas, udje z glavnimi deleži poleg tega glasa še po 10 glasov od deleža do 100 glasov. Pri občnem zboru sme vsak zadružnik staviti predlog, kateri niso na dnevnem redu, vendar se o njih sme sklepati še. le pri prihodnjem občnem zboru (§ 86.). Cotič Peter čevljar v (»osposki ulici hiš. št 14 (tik zaloge pohištva g. Breščaka) sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih cenah. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo nnjvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. in v Gurici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove mašo in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Razglas! Živinski semnji v Cerknem v tokovom letu so na sledeče dneve: 1. Sredpostui pondeljek :>. marca; 2. V sredo 28. aprila; 3. V pondolj(‘k 15. septembra in 4. V torek 4. novembra. Županstvo v Cerknem, dne 21. svečana 1902. A. Kosmač, župan. kŠt. 212 Op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil IV. četrtletat. j. mesecev oktobra, novembra in decembra 1900. začne v ponedeljek 10. marca 1902. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljalnice in /. njo združene hranilnice. V Gorici, 4. februvarja 1902. Oglas. Na prodaj je BOŽJI GROB za veliki ledni, lesen h platnom prevlečen in poslikan, visok (im, širok m. in globok kaka 2 m. Rabljen le malo. Kupni pogoji se izvedo pri stolnem župniku v Gorici. Ijša trma za živino je KOKOVA ZMES kiltom ko sedaj rabi kol hrana /a živino in zlasli za islo. ki daje mleko, potrjeno od prof. dr. PoU-si v Monakovom (Bavarsko). V; Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu Josipu Komelu, ulica proti Soškemu mostu št. (57 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4. ! Uzorci 7. navodili sc razpošiljajo brezplačno. »OOOOOOOOO' Krojaška mojstra čufer Sc Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. .1. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke za. možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočala se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini iu učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. oooooooooc* nP «c * \0V * -sS ‘V ✓ V . c... \0 //»//''V • //// SJ ^ .O > o4-' * V A3 tv ' .\V v ■ TJKU* 0)' i-d' a, fi. a d' o d' o u M' o' d. H' 1! o, o * Oh Prosiva zahtevati listke! Naj večja trgovina z želozjem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. M. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja po brezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. k Pocinkana aica aa vinograde po jako zni&anih cenah ! Pozor! KllO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 krnn blaga. Prosiva zahtevati listke! *****