V ZDA SO »ODPRLI« 49. NARODNI PARK
PASOVI VELIKEGA BAZENA
Po tradiciji, ki datira od Theodorja Roose-velta, Johna Muira in gibanja za ohranitev narave iz 19. stoletja. Združene države Amerike v svojih narodnih parkih čuvajo pestrost ameriške divjine. Parka, kot sta Everglades na Floridi in Gates of the Arctic, Vrata Arktike na Aljaski, najbolje predstavljata svoji posebej zanimivi fizični in biološki regiji. Narodni park Ve-
Smrt Jean-Marca Bolvina_
Francoski vrhunski plezalec Jean-Marc Bolvln se je 19. februarja letos smrtno ponesrečil, ko je poskusil z Jadralnim padalom skočiti X Auyan-Tepu)Ja, mlzaste gore v Venezueli. Bil je eden od najbolj vsestranskih in najbolj vpadljlvlh Elpinlslov zadnjega desetletja. Začel je z najtežavnejšimi prvimi pristopi v kombiniranih stenah In v Izredno strmih ledenih kaminih, predvsem Se v masivu Mont B Jan ca. Sledila so prečenja in zaporedni vzponi v Številnih ekslramnlh smereh In lakih I so!o vzponi v enem dnevu.
Že razmeroma zgodaj Je Bolvln kombiniral plezalni Spon s padalstvom, saj {a bil eden od pionirjev alpinističnega jadralnega padalstva. Po Številnih padalskih startih s težavnih vrhov mu je uspelo tudi nekaj zaporednih vzponov v pogorju Mont Slanca, prt čemer Je razdalje med severnimi stenami, ki si Jih je izbral za plezanje, premagovat z Jadralnim padalom ali zmajem, ne pa a helikopterjem. Absolutni vrhunec Je btl start z Jadralnim padalom z vrha Everesta In polet na ledenik Kumbu. Omenili Je Se Ireba, da Je bil Bolvln Športno aktiven tudi na divjih vodah In na odprtem morju.
Tretja smer v steni Daulagirija
šestčlanska odprava pod vodstvom enega od vodilnih svetovnih alpinistov Krzyslola Wle-llckega Je v letošnji pomladanski sezoni Imela za cll| 8167 metrov visoki Daulaglrl. Odprava Ja bila uspešna, praktično vsa zasluga za uspeh pa gre prav Wlelickemu. Potem ko so na normalni smeri postavili dva tabora, je Wiellckl Iz zadnjega (na višini 7000 metrov) začel 24. aprila zgodaj zjutraj ln bil na vrhu ob 11. url. To Je blf njegov sedmi osem-tiaoiak. Po vrnitvi In počitku Je 9, maja že stal pod vzhodno sleno Daulagirija. Ker Je stans nevarna, se Je začel vzpenjati ob 23. uri In Je po 16 urah splezal prvenstveno smer levo od smeri, ki »o Jo leta 19&0 splezali Kurfvka, Mc1ntyre, Ghlllnl In Wllczynskl. MVlellckl Je na višini 7600 metrov dosegel severovzhodni greben in alabo vreme mu Je potem preprečilo, da bi ie drugič v tako kratkem času stal na vrhu Daulagirija. Sestopil js po normalni smeri z bivakom v taboru II. Qan za nJim pa Je Iz tabora iti (na višini 7500 metrov) po normalni smeri začela plezati tudi Ingrld Baeyens iz Belgije. Vrh Je kot tretja ienska dosegla 11. maja.
Nova smer Wlellckega Je lako tretja v vzhodni ■leni; poleg njegove sle tam Se smer Kurtyke In soplezalcev, ki Je bila enkrat ponovljena, In Jugoslovanska smer Iz leta 1987.
(Dalo)
liki bazen {Great Basin) v gorski verigi South Snake v vzhodni Nevadi pa je devetinštirideseti in najnovejši narodni park v državi in nadaljuje ameriško tradicijo ohranjanja narave.
Razprostira se od Sierre Nevade na zahodu do gorš Wasatch na vzhodu, od Kolumbijske visoke planote na severu do pustinje Mojave na jugu. To prostrano ozemlje je znano pod imenom Veliki bazen in je v njem zajetih nekaj gorskih verig, ki jih sekajo Široke pustinjske doline. Njihovi maloštevilni vodotoki nikoli ne pritečejo do morja, ampak končajo' v bazenih ali v jezerih v dolinah, od katerih je največje Veliko slano jezero (Great Salt Lake) v državi Utah. To je najbolj osamljen in najmanj znan del ameriškega Zahoda, pustinjska divjina s kaktusi in soncem, ki neusmiljeno žge. Vendar tu in tam — enako kot v narodnem parku Veliki bazen — obzorje zaključujejo s snegom pokriti gorski vrhovi, katerih pobočja so temna od iglastih gozdov in na katerih se bleščijo hitri potoki. V takih predelih je svet poln divjačine: orlov in jastrebov, divjih mačk, kojotov in planinskih levov, gamsov, antilop z zavitimi rogovi in dolgouhih jelenov.
Čeprav zavzema komaj 31 000 hektarov površine, kar je malo v primerjavi z Vose m Its ki m ali Yellowstonskim parkom, zajema narodni park Veliki bazen prav pester in spektakularen teren, začenši pri ozemlju trnastega grmičevja, ki ga bičajo vetrovi, in visokih gorah pa do zelenih gozdov in apnenčastih Lehman-skih kraških jam. »Potovanje iz doline na vrh gore je — grobo vzeto — enako potovanju od južne Arizone do Kanade,« pravi upravnik parka A! Hendricks, »čeprav je dolgo komaj petnajst kilometrov.« Vzpon do vrha Wheeler, ki je visok 2981 metrov in je najvišja gora v parku, se vije skozi pet ekoloških pasov, začenši z žajbljem in zakrnelim grmovjem smrek v dolini in nato pelje dalje skozi gozdove planinskega mahagonija in trepetlike z belim lubjem vse do alpskih livad in arktične tundre nad gozdno mejo.
Na višinah od 2900 do 3600 metrov so tik pod gozdno mejo bogati pasovi borov s kladivastimi storži (Pinus anistata), ki so najstarejša živa bitja tod okrog. To drevje namreč obstaja 4000 let ali pa še dlje na suhih apnenčastih tleh in znanstveniki lahko spremljajo vremenske razmere več tisoč let nazaj, ko proučujejo letnice borovih debel. Marsikatero
PLANINSKI VESTNIKMH^^H^^Hi^B^H
V jezeru SieJla se ogledujejo gore, s snegom pokrita pobočja ter borovi in smrekovi gozdovi
zelo staro drevo Ima eno samo letnico živega tkiva in le nekaj živih iglic na samotni veji. Mrtve velikanske količine drevja, ki je tako smolasto in s (ako ozkimi letnicami, da zaradi tega ne more niti trohneti, so na vse viže zvite in pretepene od kamenja in ledu, tako da imajo fantastične oblike in so simbol stroge lepote Velikega bazena. Ko so ustanovili park, to ni spremenilo značaja tega predela. Vse, kar se lahko obdrži pri življenju v Velikem bazenu, vključno seveda tudi ljudje, ki se ukvarjajo z živinorejo in rudarstvom na tem območju, se mora biti sposobno prilagajati in mora biti dovolj odporno. Sprehodi po včasih skoraj nevidnih stezah so lahko strašanski napor, jezera, ki jih je napolnit z vodo staljen sneg, pa niso privlačna za kopanje. Vendar je za domačine, ki hočejo ohraniti naravo in ki so globoko predani ohranjanju enega od zadnjih predelov divjine v 48 celinskih
zveznih državah Amerike, kot tudi za obiskovalce, ki bi si hoteli predstavljati Zahod takšen, na kakršnega so naleteli prvi priseljenci, narodni park Veliki bazen nov narodni zaklad,
(Pregled)
Letošnje poletno vreme na Kredarici
Dolgoletni poletni temperaturni povpreček Kredarice (junij, julij, avgust) znaša 4,9°, temperaturni povpreček letošnjega poletja pa znaša 5,5°. Dolgoletni padavinski poletni povpreček znaša 640 mm, v pravkar minulem poletju pa je skupno padlo na Kredarici 611 mm padavin. Podrobnosti so po mesecih naslednje; Junijski temperaturni povpreček je znašal 3,6" — mesec je bil za 0,3° pretopel. Julijski temperaturni povpreček je znašal S,3° in je bif za 0,6° nad normalno vrednostjo (tj. dolgoletnim povprečkom obdobja 1956—1985). Mesec avgust, čigar povpreček je preračunan na 6,7°, je bil za 1,0° pretopel. Ekstremne mesečne temperature, maksimalne in minimalne, so bile v mejah doslej znanih temperaturnih eks-tremov Kredarice. Maksimi in datumi pojava te temperature po posameznih mesecih so naslednji: v juniju 14,0° (dne 27.), v juliju 15,9° (dne 29.) in 14,9° dne 25. avgusta. Mesečne minimalne temperature so bile naslednje: —4,6° dne 10. junija, — 3,4° dne 7. julija in —1,8" dne 18. avgusta. Kakor vidimo, je bif letošnji najtoplejši mesec na Kredarici avgust. Poletje je bilo prekomerno toplo zaradi zmanjšane stopnje oblačnosti, zaradi česar je bilo več ur sončnega obsevanja Kredarice. Junijski mesečni povpreček oblačnosti, ki je znašal 6,9 desetine pokritosti neba, je bil le za malenkost manjši od normalne vrednosti, ki znaša za junij 7,0. Čeprav so junija dnevi že zelo dolgi in se »o kresi dan obesi«, je sonce obsevalo Kredarico — po registraciji tamkajšnjega heliografa — samo 155 ur, kar je 33% maksimalno možnega trajanja sončnega sija v tem mesecu. Padavin je v 17 dneh (osemkrat je vmes še snežilo) padlo skupno 288 mm, kar je 131 % junijske normalne vrednosti. Snežna odeja, katere maksimalna debelina je merila "105 cm, je do 27. junija skopnela. Julijski povpreček oblačnosti je znašal 5,6 desetine pokritosti neba. Dolgoletni julijski povpreček oblačnosti znaša 6,4 desetine pokritosti neba. Število ur sončnega sija se je povečalo na 247, kar je 52% od marksimalnega možnega trajanja sončnega sija v tem mesecu. Zaradi razmeroma jasnega in sončnega vremena je mesečna množina padavin (181 mm) dosegla samo 90% normalne julijske vrednosti, Pada-