Aktualno
Ptuj. V Budini in Spuhlji protihrupne ograje, a je vprašanje, kdaj
O Stran 3
v /Ti"
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl
S ce.
tU
g i
V
Štajerski
Ptuj, petek, 28. aprila 2023
Letnik LXXVI • št. 34 Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
H SPORED j
Anton
Špacapan
Vončina
Med zmaji, nezemljani, nenavadnimi
Podravje . Kaj vse se bo dogajalo čez prvomajske praznike
uiiji in muli
va resnično zgodovino
Goreli bodo kresovi, odmevale budnice
Praznik dela je za Slovence eden izmed najbolj priljubljenih praznikov, povezan s številnimi proslavami, kurjenjem kresov, postavitvami mlajev in nepogrešljivimi prvomajskimi budnicami. Toda kaj ta dan, kije iz leta v leto vse manj delavski kultni praznik, še pomeni in kakšen je odnos do delavcev danes? Več na strani 2.
Aktualno
Ptuj. Letos bodo v mestu urejali le dve večji cesti
O Stran 3
Turizem
Kidričevo. Green lake: po treh letih
1 • v v • v •
zagnali se zicmco za deskanje na vodi
O Stran 5
V središču
Podravje . Za
najem apartmaja na morju le 19 evrov za noč
O Stran 6
Politika Ormož.
Komunala Ormoz ne bo nizala cene za vodo
O Stran 8
Prvi pravilnik o poklicnih boleznih
Delodajalci na okopih, ^ ker so brez IaIj * X
možnosti pritožbe
7
O Strani 6 in 7
Haloze .
Novi sosed, nova pravila! — Andrej Belšaks^pravice ni!
i
V
NAROČITE STAJERSKI TEDNIK "'SI PRIDOBITE NAGRAD0V
Štajerski TEoffiT?
{¡yADioPTÙIÀJ
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX
■
pripravili privlačno nagrado.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 28. aprila 2023
Podravje • Kaj vse se bo dogajalo čez prvomajske praznike
Goreli bodo kresovi, odmevale budnice
Pred praznikom dela, 1. majem, bodo po številnih krajih zagoreli kresovi. Kurjenje kresov, pospremljeno z govori, veselicami in postavljanjem mlaja, predstavlja dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji. Na prvomajsko jutro pa se bo v mestih in vaseh oglasilo igranje prvomajske budnice.
Na Ptuju bodo kresovanje že tradicionalno pripravili na Panorami pod ptujskim gradom. Začelo se bo v nedeljo, 30. aprila, ob 19. uri. Nastopili bodo Ines Erbus, Drugo dugme, skupina Smile in DJ Metody. Vstopnine ni, v primeru slabega vremena prireditev odpade. Lansko leto je bilo vreme idealno, obiskovalcev pa ogromno. Tudi letos organizatorji upajo na enako dobro zabavo. Priprave so že v teku, kupe lesa že nekaj časa navažajo na grič, kjer bo veličastno zagorel. Kres pa bodo isti večer tradicionalno prižgali tudi na Ranci in ga spustili po Dravi.
V nekaterih občinah Spodnjega Podravja so prvomajska drevesa že postavili, na primer v Dornavi. Kres bo v dornavski ribiški jami zagorel v nedeljo zvečer, na praznično jutro bodo godbeniki po vaseh
1. maj, mednarodni praznik dela, je posvečen spominu na krvave proteste v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla. Praznik dela je priložnost za opozorila o položaju delavcev in njihovih pravicah, zato so organizatorji večjih prireditev največkrat sindikati ali občine, manjša praznovanja pripravijo krajevne organizacije ali vaščani sami.
zaigrali prvomajsko budnico.
V	občinah Kidričevo in Hajdina mlaji stojijo skoraj v vsaki vasi, enako je tudi s kresovanji.
V	občini Juršinci za postavitev prvomajskih dreves poskrbita gasilski društvi Gabrnik in Grab-šinski breg. V Gabrniku bodo mlaj postavili v nedeljo popoldan, PGD Grabšinski breg bo imel postavitev prvomajskega drevesa v nedeljo zvečer, ko bo tudi kresovanje. V juršinski občini bo kres zagorel še
v športno-rekreacijskem centru Bodkovci.
Ob prihajajočih praznikih bo pestro v občini Sv. Tomaž. Ta konec tedna bodo pri osrednjem kulturnem domu postavljali prvomajsko drevo, prvi maj pa bodo kot vedno tradicionalno praznovali z budnico s predvajanjem glasbe iz zvočnikov gasilskih avtomobilov ter s pohodom na Gomilo, že 18. zapovrstjo. Po vrnitvi v gasilski dom bo sledila zabava z ansamblom.
V	občini Središče ob Dravi bodo občane na prvomajski dan tudi tokrat iz sna prebujali domači godbeniki, ki bodo igrali po občini.
Tudi občani Ormoža bodo na mednarodni praznik dela vstali prej kot po navadi, saj jih bodo s koračnicami prebujali ormoški godbeniki. Kot je že tradicija, pa na ta dan v vinorodni gričevnat svet vabijo tudi ponudniki ob Jeruzalemski vinski cesti.
V	Lenartu vabijo na prvomajski pohod. Prvomajski pohodniki se bodo na tradicionalni Pohod na Zavrh sicer podali z vseh smeri, a gotovo se bo največja kolona tudi letos vila iz Lenarta. Uradno zbirališče bo na osrednjem Trgu osvoboditve, pohod pa se bo začel med 9. in 10. uro. V primeru lepega vremena organizatorji pričakujejo najmanj tisočglavo množico pohodnikov. Po prihodu na cilj se bodo lahko povzpeli na 25 metrov visok Maistrov razgledni stolp, si ogledali obnovljeno Štupičevo vilo s kletjo in muzejem, posvečenim
slovitemu generalu, nato pa se na platoju pred vilo okrepčali z domačimi dobrotami, žlahtno kapljico in se zavrteli ob zvokih ansambla Zadetek.
V	občini Markovci bodo majska drevesa v vseh vaseh postavljala gasilska društva: pri gasilskem domu v Bukovcih se bodo zbrali danes ob 18. uri. Jutri ob 9. uri Turistično društvo Markovci vabi na pohod po mejah občine z ogledom muzeja starodobnikov. V Prvencih bo med 11. in 12. uro tehnični dan oz. dan odprtih vrat Zmajarskega kluba Lastovka. Na praznik dela bodo občane in občanke prebujali markovski godbeniki.
Tudi gorišniške vasi bodo krasila majska drevesa. V Gorišnici so ga postavili že minulo sredo, ob gasilskem domu v Forminu pa se bodo zbrali danes ob 17. uri. Praznik dela bodo zaznamovali s prvomajsko budnico, ki jo bodo preko zvočnikov v gasilskem avtomobilu predvajali gasilci.
V	občini Zavrč so prvomajsko
drevo postavili že včeraj. Se pa lahko v ponedeljek in torek podate v završko občino na prav posebno kulinarično avanturo med vinogradi, in sicer v Veliki Vrh in Belski Vrh.
V	Cirkulanah je bilo veselo druženje in postavitev mlaja že včeraj. V nedeljo ob 21.30 pa se bodo občanke in občani zbrali na tradicionalnem kresovanju pri domačinu Romanu Kojcu. Naslednji dan bo pri gasilskem domu v Cirkulanah že ob peti uri zjutraj zaigrala pihalna godba iz Markovcev. Ostale prebivalce občine bo prebudila glasba iz zvočnikov gasilskega vozila.
V	Staršah bodo kres prižgali v nedeljo, 30. aprila, ob 21. uri. Na isti dan bodo člani PGD Zlatoličje postavili tudi majsko drevo pri Brlogu. Na praznik dela ŠD Zlatoličje organizira športno družabno srečanje s klubskim piknikom. V torek bo dan za kolesarjenje po občini Starše. Zbirno mesto je pri Brlogu ob 14. uri.
MZ, MH, MV, DK, EK, SD
Foto: CG
Foto: CG
Koliko je delavec danes še vreden?
Praznik dela je za Slovence eden izmed najbolj priljubljenih praznikov, predvsem pa tradicionalnih, kije povezan s številnimi proslavami oz. dogodki, od kurjenja kresov, prvomajskih budnic, postavitve prvomajskih mlajev itd. Prvi maj kot delavski praznik smo v Sloveniji prvič obeležili leta 1890, leta 1945 pa so ga takratne jugoslovanske oblasti razglasile za državni praznik, ki ga odtlej zaznamujejo razne kulturne prireditve, pihalne godbe in prižiganje kresov.
Toda kaj nam pravzaprav ta dan, kije iz leta v leto vse manj delavski kultni praznik, še pomeni in kakšen je odnos do delavcev, smo povprašali naključne sogovornike.
Zlatan Fafulič: »Zameje prvi maj že od nekdaj zelo pomemben praznik. V primerjavi z nekoč je simbolika delavstva zagotovo še ostala. Je pa vprašanje ta turbokapitalizem, ki res pritiska, kako se delavec počuti in vidi .... Medalja gotovo nima samo ene plati. Živimo v času, ko je vse povezano z denarjem, kapitalom, ampak sam sem vedno zagovarjal, daje človek in spoštovanje človeka na prvem mestu ter da delo ni privilegij, temveč vrednota. Mislim, da se danes človek spet vrača na mesto osrednje figure procesa, ki se odvija bodisi v tovarnah bodisi v storitvah, kar bo prišlo v prihodnje še bolj do izraza, predvsem zaradi primanjkovanja delovne sile pa tudi tega, da nam tehnologija ne bo več zadostovala. Sam delam v trgovinski branži in moram reči, da se že kaže, kako pomemben je neposreden odnos in stik s stranko...«
Andreja Doplihar: »Odnos delodajalcev do delavcev je grozen, zlasti prevladuje mobing. Vodje ne znajo biti kulturni. Položaj delavca je zagotovo slabši kot nekoč. Zaradi tega nekateri, ki bi sicer radi delali, nimajo več volje do dela, saj imajo nad seboj šefe, ki ne znajo delati z ljudmi. Tudi kar se tiče prvomajskih praznikov, po mojem ni več te simbolike delavstva. Nekoč je bilo več druženja, prireditev, bilo je bolj prijetno, sedaj pa je vsak v svojem kotičku, eden nevoščljiv drugemu.«
Jože Kranjc: »Včasihje 1. maj bil praznik delavstva, sedaj pa vse bolj delamo za praznike, namesto da bi ta spomin spoštovali. Vsekakor gre v pozabo, simbolika pa postaja vse bolj turistična, saj se bolj kot ne ljudje odpravijo na morje. Glede odnosa delodajalcev do delavcev pa menim, da bi se ta moral že pred nekaj časa spremeniti. Razlike v plačah so prevelike, minimalna plača je znatno prenizka, da se o pokojninah sploh ne pogovarjamo...«
Marta Žnidarič: »Odnos do delavca je slab, težava je poleg plače predvsem komunikacija. Delavec je premalo cenjen, odnos je
bistveno slabši kot nekoč. Prvi maj pa je bolj kot ne danes le prosti dan, kajti ni več te simbolike, kije bila nekoč.«

Danica Forstnerič: »Do delavca ni več nobenega spoštovanja, pomembno je samo delo in delo. Kapital je zmagal. Ta praznik dela razen tega, da smo doma, v primerjavi z nekoč ne pomeni čisto nič več. Kot delavec nimaš nobenih pravic, nihče ne stoji za teboj. Delaš, da preživiš. Če država ne bi doplačala tega dodatka do minimalne plače, dvomim, da bi ga delodajalec. Poleg tega pa so se z dvigom minimalne plače porušila vsa razmerja. Treba je poskrbeti tudi za višji kader, ki si zasluži višjo plačo. Na žalost pa je delodajalcem mar samo za visoke dobičke, za katere ne vem, kje bi jih človek sploh lahko zapravil...«
m
Darko Caf: »Mislim, da prvi maj ni več simbol delavstva. Ta dan je ena sama tolažba. Nobenega odnosa ni več do delavca, izkoriščanje je večje kot kadarkoli prej. Ni rednega urnika. Zgrešeno je tudi glede plač. Osnovno plačo bi moral prejemati delavec prve tri mesece zaposlitve, potem pa se pokaže, kako in kaj. Ne pa da 20 let delaš v istem podjetju in imaš vselej enako plačo - kakor da se nisi ničesar naučil«
Monika Horvat
petek • 28. aprila 2023
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj, Spodnje Podravje • Ob glavni cesti onesnažen zrak in preglasen hrup
V Budini in Spuhlji protihrupne ograje, a je vprašanje, kdaj
Obnovo glavne državne ceste skozi Spuhljo in Budino so načrtovali že v času, ko je Ptuj vodil župan Miran Senčar. Od tega bo sedaj že šest let. Obnovi, kot je bila predvidena, so krajani, združeni v civilno iniciativo, nasprotovali, saj so indici nakazovali, da bi obnovljena Ormoška cesta lahko postala ptujska obvoznica. Še gostejšega tovornega prometa v tranzitu si skozi svoj kraj nikakor ne želijo, saj že ob obstoječem čutijo številne negativne vplive.
Država je načrte za obnovo Ormoške upočasnila, obenem pa na medresorski delovni skupini začela iskati rešitev za traso obvoznice. Slednjo so sedaj narisali, a do njene izgradnje bo skozi Ptuj preteklo veliko Drave. Po najboljšem možnem scenariju bo nanjo treba počakati vsaj deset let. Medtem bosta Budi-na in Spuhlja še vedno požirali ves tovorni promet, ki s hrvaške strani prihaja na podravsko avtocesto. Je pa dejstvo, da je Ormoška v tako slabem stanju, da bi jo bilo treba popraviti in obnoviti že včeraj in ne čakati na jutri. Za zdaj je vse skupaj pri papirologiji, do obnove pa še očitno tudi nekaj let.
Zadnje informacije Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) pravijo, da
bi ob Ormoški in v Spuhlji ob glavni cesti zgradili protihrupne ograje. Prav tako bi s protihrupno zaščito ogradili ptujski mestni park. Pri parku bi postavili 156 metrov protihrupne ograje višine dva metra. Zgornji del ograje bi bil zaradi kul-turnovarstvenih pogojev iz trans-parentnih (brezbarvnih) panelov. Protihrupno zaščito bi nameščali takrat, ko bi (z)gradili krožišče pri minoritskem samostanu - da sedanji montažni rondo nadomestijo z zgrajenim. Kdaj bo to, se še ne ve.
Kdaj obnova Ormoške, ni moč napovedati
Skoraj dva kilometra protihrupne zaščite namerava DRSI name-
stiti v Budini in Spuhlji, od krožišča pri Supermestu do ovinka pri transformatorju v Spuhlji. „Trenutno je v teku dopolnitev PZI dokumentacije za rekonstrukcijo glavne ceste z načrti postavitve protihrupnih ograj. Točne lokacije postavitve protihrupnih ograj ter vrednost bo znana po izdelanih načrtih, to bo predvidoma do konca septembra 2023, in dopolnjeni PZI-dokumen-taciji za rekonstrukcijo ceste. Sledi pridobitev mnenj pristojnih mnenjedajalcev. Računamo, da bi dopolnjeno projektno dokumentacijo prejeli do konca leta. Naslednji fazi sta parcelacija in odkup zemljišč, nato pa razpis za izvedbo gradbenih del. Izvedba protihrupne zaščite se bo izvajala skladno z
S150 metri ograje višine dveh metrov bi „zaprli" ptujski mestni park.
^M i^hk- BHH DRSI okoli dva kilometra protihrupne zaščite načrtuje od Super mesta do transformatorja na ovinku v Spuhlji.
dinamiko projekta," so za Štajerski tednik pojasnili na DRSI.
Zrak v centru Maribora bistveno čistejši
Očitno ob prometno obremenjeni cesti ni težava samo hrup, ampak tudi onesnaženost zraka. ARSO je na merilnem mestu v Spuhlji, na ovinku, do katerega bi postavili protihrupne ograje, v letošnjem februarju zaznal 12 preseganj mejne dnevne vrednosti delcev PM10 v zraku. Zrak je bil bistveno slabši kot v mestu Ptuj in centru Maribora. Na Ptuju pri bolnišnici so izmerjene vrednosti petkrat presegle mejne, v Mariboru enkrat.
Več prometa kot na avtocesti v Pomurju
Vodja CI za ptujsko obvoznico in ptujska mestna svetnica Ser-geja Puppis Freebairn je na zadnji
seji mestnega sveta na kolege v mestnem svetu in vodstvo lokalne skupnosti apelirala, da bi na državo naslovili poziv za izboljšanje stanja ob Ormoški cesti. „Razmere so res grozne, prekoračen hrup, onesnažen zrak. Menim, da je skrajni čas, da mestni svet sprejme stališče do tega. V prejšnjem mandatu smo imeli o tej problematiki izredno sejo. Bolj ali manj imam občutek, da že pet let govorim eno in isto. Res je situacija drastična. Morda še za ilustracijo samo podatek, da je cesta od gostilne Majda v Spuhlji do krožišča pri Supermestu enako prometno obremenjena kot avtocestni odsek med Lendavo in Pincami. Cesta v Budini in Spuhlji ni v celoti opremljena s pločniki in v delu tako ozka, da se dva kamiona ne moreta srečati. Zdi se mi pomembno, da vsi v mestnem svetu, vse politične stranke, zavzamemo enotno stališče ne glede na
politične barve ali simpatije. Vem, da sama marsikomu zaradi svojih ostrih stališč nisem všeč, vendar gre za to, da se zavzemamo za dobro Ptuja. Če ne bomo imeli urejene osnovne infrastrukture, kar ceste nedvomno so, se ne moremo iti ne turizma in ne gospodarstva." Puppis Freebairnova je predlagala, da bi v Spuhlji in Budini izvedli tehtanje tovornih vozil, morda bi z nadzorom lahko iz prometa izločili tovorna vozila, za katera je promet po tej cesti prepovedan. Županja Ptuja Nuška Gajšek je dejala, da bi izjavo v zvezi z navedeno problematiko pripravili za majsko sejo mestnega sveta in upa, da bi jo tudi enotno podprli. „Če ne bomo Ptujčani držali in stopili skupaj, bomo ranljivi in lahka tarča za vse tisto, kar si nekateri mislijo, da lahko počnejo. Pomembna je enotnost," je poudarila županja.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Ptuj • Denarja za vlaganja v cestno infrastrukturo kronično primanjkuje
Letos bodo urejali le dve večji cesti
V letošnjem letu Ptujčani ne bodo deležni tako velikega števila investicij na področju cestne infrastrukture, kot si ga želijo. Pravzaprav bodo z občinskimi sredstvi izvedli le dve veliki naložbi.
Stanje na večini cest katastrofalno
Potreb po prenovah cest na Ptuju je izjemno veliko. Iz načrta je med drugim že tretje leto zapored izpadla Dravska ulica. Obnove bi bila potrebna tudi uničena cesta Ob Dravi, kije prav tako dotrajana, pa Na tratah, tudi v Kicarju, Žabjaku in marsikje drugje so ceste podobne mozaiku vseh barv, saj jih le delno zakrpajo z asfaltom, kar pa niti slučajno ni trajna rešitev. Takšno stanje je posledica tega, da seje leta premalo vlagalo v prenovo. „Žal pa nam vse obveznosti, kijih moramo kriti iz občinskega proračuna, onemogočajo obseg investicij, kot si ga želimo," priznava Gajškova.
Nekaj več kot milijon evrov je v proračunu Mestne občine Ptuj zagotovljeno za gradnjo dveh cest v tem letu. Načrtujejo izvedbo obnovitvenih del na odseku Volkmerje-ve ceste do Mestnega Vrha. Gre za del od vrstnih hiš ob Volkmerjevi cesti mimo Ulice kneza Koclja do table Mestni Vrh v skupni dolžini 880 metrov. Projekt je ocenjen na 846.618 evrov.
Letos so planirana tudi sredstva za ureditev ceste Na postajo, kjer poteka izgradnja kolesarskih povezav. Sočasno je predvidena razširitev vozišča obstoječe občinske ceste Na postajo v dolžini 600 metrov. Gre za krajevno cesto, ki se začne v križišču z Dražensko cesto in poteka do križišča z lokalno Zagrebško cesto. Skupna ocenjena vrednost projekta je 218.343 evrov.
Urejali bodo še tiste ceste, kjer bodo gradili kanalizacijsko omrežje. Za investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture občina letos namesto sprva načrtovanih 300.000 z rebalansom namenja
Največja investicija letošnjega leta je urejanje odseka od Volkmerjeve ceste do Mestnega Vrha.
dober milijon evrov, prav zaradi sanacije obeh omenjenih cest. Še dodatnih 470.000 evrov iz občinske blagajne prispevajo za upravljanje in tekoče vzdrževanje cestne infrastrukture.
Da bi uredili vse odseke, ki kar kličejo po prenovi, bi potrebovali bistveno več denarja. Lani je bilo sicer na področju cestne infrastrukture več naložb, tako državnih kot občinskih. Spomnimo: zaključena je bila tretja etapa Slovenskogo-riške ceste (glavnino denarja je
prispevala država), uredili so tudi Rogozniško cesto, v dveh fazah še Ulico 5. prekomorske in še nekaj manjših odsekov tudi tam, kjer so na novo urejali kanalizacijo (na primer v Žabjaku).
Na ptujski občini tudi letos računajo na investicije, ki bi jih financirala država. Županja Nuška Gajšek pravi, da se zavedajo pomena gradnje sodobnih cestnih povezav, ki olajšuje življenje občanom, obenem pa povečuje konkurenčno sposobnost gospodarstva: "Naraš-
čajoče investicije v cestno infrastrukturo spodbujajo gospodarski razvoj, to pa ima tudi ugodne socialne učinke, saj nastaja večje povpraševanje po delovni sili s področja gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti. Hkrati pa ustrezne cestne povezave povečujejo mobilnost delovne sile ter s tem večjo zaposljivost posameznikov iz območij s sicer višjo stopnjo brezposelnosti. Žal pa si trenutno več, kot delamo, ne moremo privoščiti."
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 28. aprila 2023
Juršinci • 4. redna seja občinskega sveta
Od maja višji stroški za odpadke
Občani Juršincev bodo odvoz smeti plačevali dražje. Z dosedanjih 17 se bo znesek na položnici za 120-litrsko posodo približal 23 evrom, kar pomeni okoli 35-odstotno podražitev. Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec je pojasnil, daje podražitev med drugim rezultat dviga stroškov ter izgub, ki so jih v preteklih dveh letih imeli na dejavnosti ravnanja z odpadki. Izguba dveh let znaša nekaj čez 140.000 evrov.
KP Ptuj odpadke pobira v štirih občinah, poleg Juršincev še v Markovcih, Gorišnici in na Hajdini. V 2021 so na dejavnosti imeli dobrih 900.000 evrov prihodkov, pod črto pa ustvarili izgubo v višini 71.000 evrov. Ceno bi praviloma, kot je po uredbi, morali korigirati sproti, to pomeni na letni ravni, ko so znani rezultati predhodnega leta. A ker je bilo lani na lokalni ravni volilno leto, Komunala cen ni popravljala oziroma zviševala. Zato je tudi letošnja podražitev po besedah juršinskega župana Roberta Horvata občutnejša.
Župan Horvat kot svetnik podražitvam ostro nasprotoval
Župan je dejal, da so z vodstvom Komunale nekajkrat sedeli za skupno mizo in iskali rešitve glede cen, vendar stroški so, kakršni so in posledično tudi cene za uporabnike višje. Spomnil je, da je bil sam v preteklosti kot svetnik proti podražitvam in obremenjevanju občanov, sedaj pa nima ceni kaj opore-
kati, saj so stroški dejansko visoki. „Ne da bi koga zagovarjal, imeli smo veliko sestankov, iskali rešitve, situacija je, kakršna je. Drži, da sem sam kot svetnik pritiskal, da cen ne bi dvigovali. Lani so bile še volitve, ko se je s podražitvijo počakalo. Če višjih cen ne potrdimo, bomo izgubo primorani pokrivati iz občinskega proračuna."
Svetniki so brez posebne razprave podražitev za odpadke potrdili, župan Horvat je dodal le, da lahko občani plačujejo manj, če imajo posode manjšega volumna - ker je cena odvisna od prostornine posod.
Širec: »Odpadkov vsako leto 10 odstotkov več«
Po podatkih KP Ptuj je v sistem zbiranja odpadkov v občini Juršinci vključenih 777 uporabnikov, lani so zbrali 610 ton odpadkov, od tega 43 odstotkov mešanih komunalnih, 18 odstotkov embalaže in 15 odstotkov odpadkov na zbirnem centru Gajke, ki ga lahko Juršinčani koristijo, ker svojega nimajo. Direk-
tor Komunale Širec je povedal, da se količina smeti iz leta v leto povečuje, in sicer za okoli 10 odstotkov. Podžupanja Nataša Lah Žajdela je razmišljala, da so odpadki globalni problem, vendar bi morali biti proizvajalci blaga tisti, ki bi skrbeli za to, da se jih zmanjša, ker enostavno v trgovini ni moč skoraj nič kupiti, ne da bi pri tem nastajal odpadek, na primer embalaža.
Projektiranju vodovoda slabo kaže
Svetniki so se na seji seznanili z aktualnimi informacijami na vodovodu. Za slednjega je župan Horvat dejal, da ga bo treba obnavljati, četudi evropska ali državna sredstva ne bodo na voljo. „Omrežnino bomo vlagali v omrežje, najprej je na vrsti Sakušak, nato Kukava," je povedal in izrazil obžalovanje, da je projektiranje vodovoda zastalo. S projektantsko hišo Duhovnik so imeli dogovorjeni sestanek, a se povabljeni niso odzvali. Po županovih besedah naj bi bilo projektiranje za juršinski del kar na
V KP Ptuj so izračunali, da bi imeli letos na dejavnosti ravnanja z odpadki za 1,3 milijona evrov stroškov, medtem ko so predlanski znašali manj kot milijon evrov.
stranskem tiru oziroma v zamudi. Direktor KP Širec je pripomnil, naj za projekte le poskrbijo, saj če bi se pojavila kakšna možnost financiranja, bo ključno, če jih bodo imeli pripravljene.
Kupili bodo traktor za 46.000 evrov
Svetniki so se na seji seznanili še s poročili o delu domače osnovne šole in vrtca v lanskem letu, de-
javnosti in ukrepanja policistov, potrdili zaključni račun proračuna v višini 2,9 milijona evrov, imenovali nadomestna člana v uredniški in nadzorni odbor in se strinjali, da ponudniku hitre prehrane oddajo v najem nekaj dodatnega prostora. Potrdili so tudi nakup traktorja na lizing v vrednosti 46.000 evrov. Potrebovali ga bodo za košnjo in drugo vzdrževanje javnih površin, postopoma bodo k traktorju kupili
priključke in najverjetneje zaposlili še kakšnega režijskega delavca. Ugodili so pobudi gasilskih veterank in jim dali na voljo prostor v telovadnici, kjer lahko vadijo. Govorili so še o nepremičninah, ki jih občina podeduje, ker plačuje lastnikom oskrbo v domovih upokojencev, pa tudi sicer o vrednotenju in cenitvi občinskih nepremičnin, ki gredo v prodajo.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Starše • Za občino nadvse uspešno leto 2022
Poslovanje občine je bilo rekordno
Občinski svet v Staršah je na zadnji seji soglasno potrdil zaključni račun za preteklo leto. Svetniki, ki so se oglasili v razpravi, so pohvalili izjemno delo občinske uprave in župana. Strinjali so se, da so številke glede poslovanja občine v lanskem letu zgovorne že same po sebi. Zaključni račun je namreč v takem obsegu, kot sta bila včasih za dve leti skupaj.
■s?Vfl.i ¿is*1
Občina Starše je lani podvojila proračun.
Prihodki občine Starše so v letu 2022 znašali 8,1 milijona evrov, odhodki pa 11 milijonov evrov. Občini je uspelo oboje realizirati v višini okoli 90 odstotkov. Primanjkljaj, ki znaša nekaj manj kot tri milijone evrov, so pokrili z zadolževanjem in presežkom denarnih sredstev iz leta 2021. Glede na letno poročilo je bilo poslovanje občine v lanskem letu uspešno, celo rekordno. Več kot polovico odhodkov, 7,7 milijona evrov, so namenili investicijskemu razvoju javne infrastrukture s sofinanciranjem nepovratnih sredstev tako iz državnega proračuna kakor iz EU. Med največjimi investicijami je bila izgradnja podružnične osnovne šole Marjeta, ki je stala okoli pet milijonov evrov. Med drugim jim je uspelo prodati kar nekaj zemljišč v obrtni coni v Zlatoličju, ki so jo tudi
komunalno opremili. Letos bodo nadaljevali z energetsko sanacijo objektov, izgradnjo Dnevnega centra aktivnosti v Loki in dovozne poti do POŠ Marjeta, v teku so tudi projekti za realizacijo medgenera-cijskega središča v Staršah. Svetnik Aleksander Furek je izpostavil, da so to rezultati vseh, ki so dejavni tako v občinski upravi kot v svetu. »Veseli me, da se je občinska uprava angažirala in da nam je končno uspelo realizirati projekte, ki so se vlekli že dolga leta,« je dejal Furek.
Občini je uspelo pridobiti 3,5 milijona nepovratnih sredstev
Župan Stanislav Greifoner je zadovoljen z realizacijo proračuna za leto 2022, ki je bil največji v zgodovini občine. Še posebej ga
veseli, da so bili tako investicijsko naravnani in da jim je uspelo v dobrih dveh letih počrpati 3,5 milijona evrov državnih in evropskih sredstev. »Tako velik proračun smo lahko uspešno izpeljali tudi zaradi okoliščin, v katerih smo se znašli. Vsekakor letos ne bo tako. V tem trenutku tudi ne vemo, kako uspešni bomo na razpisih za pridobitev državnih in evropskih sredstev. Znašli smo se sredi zaključka ene in začetka druge perspektive, zato razpisov še ni. Vsekakor si bomo prizadevali, da dobimo čim več denarja za naše naložbe,« je še dodal sogovornik. Po neuradnih podatkih naj bi bila občina Starše v lanskem letu celo med tremi najboljšimi občinami v Sloveniji glede na investicije na prebivalca.
Estera Korošec
Ptuj • Območno združenje Rdečega križa Ptuj
Prva dela pri urejanju novih prostorov
Območno združenje RK Ptuj je uspešno pri uresničevanju svojega poslanstva kljub neprimernim pogojem za delo. Že vrsto let delujejo v zelo utesnjenih prostorih, delno lastnih, delno najetih.
safa- u
Foto: Črtomir Goznik
Območno združenje RK Ptuj je po dolgih letih čakanja na primerne prostore samo poiskalo rešitev: uredilo jih bo v objektu bivše samopostrežbe oz. nazadnje prodajalne čevljev Nada v CMD na Ptuju.
Okolje, kljub temu da letno pomagajo 15.000 do 17.000 ljudem, žal ni prepoznalo njihovih potreb po kakovostnih prostorih, zato so rešitev poiskali sami. Njihovo stisko dnevno spoznavajo tudi ljudje, ki prihajajo k njim po pomoč. Če jim želijo prinesti pomoč iz skladišča, jih morajo prositi, da zapustijo pisarno, dokler se ne vrnejo s pomočjo. Že zadnjih 20 let se borijo za to, da bi si zagotovili najosnovnejše pogoje za delo, ker vsi mislijo, da so s tem, ko so program dela pokrili z enim evrom na prebivalca, svoje opravili, je po lanski volilno-program-ski skupščini povedal predsednik
Območnega združenja RK Ptuj Aleksander Solovjev. V tem obdobju so pridno delali, nekaj sredstev jim je uspelo tudi prihraniti in investirati. Sredstva FIHA, 20.000 evrov, pa so jim omogočila, da jim je z bančnim kreditom uspelo kupiti prepotrebne nove prostore v CMD na Ptuju, v objektu, kjer je bila nazadnje prodajalna čevljev Nada. Nakup je stal 220.000 evrov. Sredstva, potrebna za urejanje prostorov v uporabno stanje, pa so pridobili na dveh razpisih. Za preostanek pa si urejajo še bančni kredit.
Že ob nakupu novih prostorov so povedali, da je do preselitve še
daleč, saj bo treba le-te prenoviti, da bodo primerni za njihovo dejavnost. Pretekli petek so jim dostavili že prvi material za pregra-jevanje prostorov, sicer pa v tem času zbirajo ponudbe za izvajalce oz. po razpisu najugodnejše ponudbe za izvedbo vseh potrebnih del. Po tolikih letih čakanja, da bi okolje spoznalo njihove potrebe po primernih prostorih in jih tudi zagotovilo, so tako sami našli rešitev. Če bo šlo vse po načrtih, se bodo v nove prostore preselili do konca leta, je povedala sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta.
MC
Foto: EK
petek • 28. aprila 2023
Kmetijstvo in podeželje
Štajerski	5
Kidričevo • Nova sezona na Green laku z novimi najemniki
Po treh letih zagnali še žičnico za deskanje na vodi
S pomladjo se z novim najemnikom vrača življenje v kidričevsko Zeleno jezero - Green lake. Odprli so lokal nad tribuno, kamp in dolgo pričakovano vlečnico za deskanje na vodi, tako imenovani wake.
Z vlečnico v minulih letih niso imeli sreče, saj eden od treh zasebnih partnerjev pri koncesiji, ki je bil zadolžen za njeno izgradnjo, svoje zaveze ni izpolnil. Poleg tega je v času, ko bi se ob kidričevskem jezeru začelo dogajanje, udarila še korona epidemija in razvoj za nekaj časa upočasnila. Letošnjo sezono v športno-rekreacijskem centru začenjajo v sodelovanju s podjetjem Ad on. Predstavnica podjetja Barbara Bokan je dejala, da so sicer v Green laku prisotni od lanskega novembra. Decembra so organizirali Lučkarijado in februarja otroško pustovanje. „Ostali čas smo se pripravljali na prenovljeno zgodbo, ki jo želimo udejanjiti. Pri pripravah na sezono nas je sicer oviralo deževno in mrzlo spomladansko vreme, a računamo, da se bo vse dobro izšlo. Vsekakor smo želeli objekt odpreti čim prej, začenja se toplo vreme, ljudje so na sprehodih, kolesarijo ... Dokončali smo žičnico za deskanje na vodi in pridobili dokumentacijo. Dodatno smo na wake progi namestili skakalnice, da bo doživetje bolj
Kulisa s kamioni in bagri
Kljub velikopotezno zastavljenim načrtom, da bi Zeleno jezero zaživelo kot turistična točka, marsikaterega potencialnega obiskovalca zmoti, daje v gramoznici aktivno črpanje gramoza. Te dejavnosti ne nameravajo umakniti, saj je za gradbeni sektor in nasploh gospodarstvo prepomembna, gradbinci pa imajo koncesijske pogodbe za pridobivanje gramoza še za desetletja naprej.
Barbara Bokan iz podjetja Ad on, ki je novi najemnik na Green laku.
atraktivno. Ker s tem športom nimamo izkušenj, nam je z nasveti pomagal profesionalni deskar na vodi Robert Popovec. Žičnico smo usposobili in je brezhibna, preizkusilo jo je nekaj deskarjev, ki komaj
čakajo, da prizorišče zaživi. Za večjo varnost smo poglobili brežino, urejamo še okolico. Za deskanje je veliko zanimanja za sezonske, mesečne in tedenske karte, ki jih bo možno kupiti po akcijskih cenah."
Športno-rekreacijski center čaka obiskovalce.
Deskanje, supanje
•	v •	i	•
in vožnja s pedalini
Bokanova pravi, da so za varnost na žičnici poskrbeli. „Treba bo imeti zaščitno opremo, to pomeni čelado in rešilni jopič, nad dogajanjem bodo bdeli naši reševalci iz vode. Seveda računamo, da bo vse potekalo čim bolj umirjeno. Poleg deskanja na žičnici imamo v ponudbi izposojo supov in pedalinov. Upamo, da bomo sezono začeli uspešno, da bo obisk dober in dogajanje zanimivo. Poudarek bo na dnevnem dogajanju, prizadevali si bomo za razvoj turističnega dela, dogajanja za družine. Oblikovali bomo posebej ponudbo za konce tednov - tridnevne karte za deskanje, tudi z nočitvami v kampu."
Živahno na dan odprtja
Na dan odprtja, v četrtek, 27. aprila, so v Green laku pripravili delavnice za otroke, na stojnicah so se z izdelki domačih obrti in kulinaričnimi dobrotami predstavili lokalni ponudniki. Otroci so se igrali na napihljivih igralih, sodelovali v ustvarjalnih delavnicah, risali, slikali, hodili s hoduljami, streljali v
tarče, igrali badminton in odbojko, na voljo je bila poslikava obraza, iskali so skriti zaklad. Od četrtka so v centru na voljo gostinska ponudba, izposoja supov in pedalinov, deskanje na vodi in igranje odbojke na mivki. Ob jezeru sta dva lokala, eden v neposredni bližini vode, drugi bližje vhodu - pri tribuni in žičnici. Delovni čas v lokalu bodo prilagajali letnemu času oziroma sezoni; med poletjem bo daljši, ob koncih tedna tudi do 3. ure zjutraj. Odprli so objekt s sanitarijami in tuši, tako da ovir za kampiranje s šotori in avtodomarski turizem več ni. Ukinili so tudi plačilo vstopa s konzumacijo, dostop do jezera bo ponovno mogoč brezplačno. „Trudili se bomo na raznolikosti ponudbe in zanimivem dogajanju, da se bodo ljudje z veseljem vračali," je napovedala nova najemnica Bokanova.
Kopanje uradno prepovedano
Občina Kidričevo je gramoznico Pleterje za namen razvoja turizma in vodnih športov, po vzoru sosednje Avstrije, začela urejati pred desetletjem. Leta 2011 so šli
v sprejemanje prostorskih aktov, v 2017 so dobili gradbeno dovoljenje za kopenski del (parkirišča, cesta, recepcija, sanitarije, gostinski objekt, tribune ...). Občina je do lokacije pripeljala vodovod in kanalizacijo, prostor pa s koncesijsko pogodbo za obdobje 15 let oddala v najem zasebnikom. Ti so zgradili infrastrukturo in objekte, začetek delovanja centra sta ohromila pridobivanje dokumentacije in dovoljenj ter korona epidemija, prav tako do danes niso za javno uporabo zagnali žičnice, katere gradnja se je močno zatikala. „Se-daj imamo vsa dovoljenja, tudi gradbeno in uporabno za žičnico," je dejal kidričevski župan Anton Leskovar in dodal, da je kopanje v jezeru na lastno odgovornost, saj nimajo izpolnjenih pogojev za kopalne vode. „Imamo pa v načrtu ureditev plavajočega otroškega bazena, postavili bi kakšno brv in pomol, na vodi namestili igrala . Prijavili smo se na razpis. Če ne bi uspeli, bi del navedenega financirali z lastnimi sredstvi. V naravovarstvenem delu ob gramoznici načrtujemo pump track stezo," je povedal Leskovar.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Foto: CG
Ptuj • Predlog za podražitev turistične takse
Naj turiste dodatno udarijo po žepih?
V proračun Mestne občine Ptuj seje v lanskem letu iz naslova turistične takse steklo 206.463 evrov. To je primerljivo predkoronskemu letu 2019. Pojavil pa seje predlog za podražitev takse, ki trenutno (razen za kamp) znaša 2,5 evra po osebi dnevno. O tej pobudi bodo kmalu razpravljali tudi na mestnem svetu.
Foto: Pexels.com
V 11 letih se je v občinski proračun steklo nekaj več kot 1,4 milijona evrov od turistične takse.
Turistična taksa v MO Ptuj se je nazadnje dvignila leta 2018. »Preden začnemo z resnimi pogovori o dvigu, je treba narediti analizo, v kolikšni meri je se v tem času izboljšala turistična infrastruktura, kje so upravičljivi razlogi za dvig takse, šele nato se lahko pristopi k pogovorom. Zavedati se moramo, da so tudi turisti občutljivi na dvig cen, kar se lahko dolgoročno tudi pozna na statistiki ustvarjenih prihodov in nočitev,« je predlog za dvig takse komentirala Tanja Sreč-kovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Na občini se strinjajo, da bo pred sprejetjem odločitve treba opraviti širšo razpravo: »Ko bomo to izvedli, bomo glede na argumente sprejeli odločitev.« Svetnica Sergeja Puppis Freebairn je prepričana, da zadržkov ni in da
bi bila to smiselna poteza, s katero bi lahko napolnili občinski pro-račun:«V tem so še rezerve. Prav bi bilo, da jih poiščejo tudi zavodi in občinske službe. Posvetiti se je treba tudi prihodkovni strani. Nemudoma bi morali dvigniti turistične takse, ni razloga, da ne bi tega storili. Za kamp goste smo jih znižali v prejšnjem mandatu. Nekdo, ki ima denar za sto ali 200 tisoč vreden avtodom, mu to ne bo problem. Poleg tega so cene v turizmu podivjale na vseh trgih. Turistov ne bo primanjkovalo zaradi dviga. Razprodano je skoraj vse. Na drugi strani pa smo sprejeli visokopotezno strategijo, ki je meni sicer zelo všeč, a denarja za investicije, namenjene realizaciji teh projektov, ni. Nekje ga bo treba zagotoviti.«
Večina turistov plača 2,5 evra dnevno
V zadnjih letih (z izjemo koron-skih let) je bil opazen konstanten porast prihodkov iz naslova pobrane turistične takse. Razloga sta dva: več opravljenih nočitev in podražitev leta 2018. V zadnjih 11 letih je imela občina iz tega naslova več kot 1,4 milijona evrov prihodkov. Ta sredstva se stečejo direktno v proračun in z njim delno krijejo naloge s področja turizma.
Pred enajstimi leti je bil znesek, ki ga danes poberejo iz turistične takse, za polovico nižji. Znašal je manj kot sto tisočakov. To mejo so presegli šele leta 2015, najbolj opazen porast so zabeležili leta 2019. Odkar velja spremenjen Odlok o turistični taksi (2018), znaša ta 2,5
Vplačana turistična taksa v MO Ptuj
LETO	ZNESEK V EVRIH I
2012	91. 728
2013	83. 176
2014	87. 480
2015	119. 796
2016	122. 767
2017	121. 782
2018	121. 088
2019	210. 851
2020	136. 700
2021	131. 553
2022	206. 462
SKUPAJ	1. 433. 383
Vir: podatki MO Ptuj
evra dnevno po osebi. V tem znesku je vračunano pol evra promocijske takse, ki jo nakažejo Slovenski turistični organizaciji. Nižja taksa
je le v kampu, in sicer za polovico. Občina torej od vsakega turista, ki na Ptuju prenoči, prejme dva evra dnevno takse (za kamp en evro).
Turistična taksa mora biti namenjena za opravljanje dejavnosti in
storitev v javnem interesu, opredeljenih v 15. členu Zakon o spodbujanju razvoja turizma. Na Ptuju navedene naloge zagotavljajo v okviru javnega Zavoda za turizem Ptuj.
Dženana Kmetec
6 Štajerski
V središču
petek • 28. aprila 2023
Slovenija, Podravje • Nekaterim zaposlenim še vedno na voljo ugodne počitnice
Za najem apartmaja na morju le 19 evrov za noč
Se vam zdi nemogoče, da bi to poletje najeli apartma v priljubljenem hrvaškem letovišču na Pagu in zanj odšteli le 19 evrov na noč? Čeprav je delodajalcev in ustanov s počitniškimi kapacitetami manj kot pred leti, so tudi v Spodnjem
Podravju še vedno nekatera, ki razpolagajo z njimi in jih v glavnem zaposlenim ponujajo po ugodnih cenah. Zbrali smo nekaj primerov in ugotovili, da so te ponekod za letošnje poletje tudi že popolnoma zasedene.
Počitniška letovanja postajajo vse dražja in težje dosegljiva, zlasti ob vseh podražitvah, ki so nas udarile v zadnjem času. Toda za nekatere srečneže je še vedno mogoče letovanje po tako rekoč sindikalni ceni. Ponudba sicer ni več tako obsežna kot pred tridesetimi leti, a je še vedno nekaj podjetij in ustanov, ki svojim zaposlenim nudijo poceni počitnice. Večina počitniških kapacitet bližnjih podjetij in ustanov je na slovenski ali hrvaški obali, nekaj jih je tudi v toplicah in hribih. Nekatere pa so to poletno sezono že polno zasedene. Po večini je najem omogočen zaposlenim, ponekod tudi zunanjim uporabnikom, toda navadno po višji ceni.
Dom upokojencev: samo za zaposlene
S počitniškimi zmogljivostmi razpolaga Dom upokojencev Ptuj, in sicer z nepremičninami v Moravskih Toplicah, na Rogli ter v hrvaški Barbarigi in na Pagu. »Kapacitete so namenjene zaposlenim, upokojenim zaposlenim in stanovalcem v vseh enotah Doma upokojencev Ptuj in so praktično zasedene skozi vse leto. Najem za zunanje uporabnike ni mogoč,« je pojasnila direktorica Vesna Šiplič Horvat. Informacija o zasedenosti niti najmanj ne preseneča, saj so cene pravzaprav smešno nizke. Tako tudi letos cena najema na dan za apartma na Pagu znaša le 19 evrov in 27 evrov v Barbarigi. V času poletne sezone (od 1. maja do 30. oktobra) stane dan najema apartmaja na Rogli 30 evrov, v času smučarske sezone (od 1. novembra do 30. aprila) pa skupaj z dvema celodnevnima smučarski-
Foto: Wikipedia
Med anketiranimi ustanovami in podjetji v Sp. Podravju poleg Komunalnega podjetja Ptuj izstopa tudi Dom upokojencev Ptuj, kjer najnižja dnevna cena najema apartmaja v času poletne sezone (npr. na Pagu) tudi letos znaša le 19 evrov.
ma kartama »le« 45 evrov. Medtem ko cena dnevnega najema apartmaja v Moravskih Toplicah, ki vključuje še dve celodnevni kopalni karti, znaša 30 evrov.
MO Ptuj z apartmajem in prikolico
S počitniškimi zmogljivostmi - dvosobnim apartmajem za pet oseb na Pagu in počitniško prikolico na Krku - se ponaša ptujska občina, kjer je prav tako najem možen samo za zaposlene in upokojene delavce občinske uprave MO Ptuj ter Skupne občinske uprave (SOU) Spodnjega Podrav-ja. »Višina najema počitniške kapacitete je določena v ceniku in je sestavni del razpisa, s katerim pa bomo predvidoma v prvi polovici aprila 2023 seznanili sodelavce. Takrat bo znana tudi letošnja cena najema počitniških kapacitet,« so
sporočili z občine. Lani so se sicer cene gibale od 21 do 28,63 evra na dan v predsezoni in posezoni ter med 30 in 41,16 evra na dan v glavni sezoni.
Komunala Ptuj: v poletni sezoni že vse zasedeno
Tudi Komunala Ptuj ima izključno za zaposlene na voljo dva apartmaja, ki sta v naselju Gajac na Pagu. Kolikšna je cena najema, niso želeli razkriti, nedvomno pa gre za ugodne počitnice. »Cena najema za zaposlene je določena v višini, ki pokriva tekoče letne stroške apartmajev in je predvidoma nekoliko nižja, kot bi znašal trenutni komercialni najem turističnih kapacitet,« so bili skrivnostni, ob tem pa dodali, da imajo v letošnji poletni sezoni apartmaje že polno zasedene. Nekaj prostih terminov je le še v pred- in posezoni.
Pogled v notranjost prenovljenih apartmajev Slovenskih železnic v Crvenem vrhu v hrvaški Istri.
S počitniškimi kapacitetami tudi Petrol in SŽ
Državno podjetje Petrol razpolaga s počitniškimi kapacitetami v hribih, zdraviliščih ter na morju. »V Sloveniji imamo počitniške kapacitete, zlasti so to apartmaji, v Bohinjski Bistrici, na Rogli, v Kranjski Gori, Moravcih, Izoli in Piranu ter na Hrvaškem, na otokih Pag ter Cres in v Maredi. S počitniškimi kapacitetami našim zaposlenim v okviru certifikata Družini prijazno podjetje omogočamo prijeten in karseda aktivno preživet prosti čas. Primarno jih koristijo zaposleni, potem tudi naši upokojenci, omejen del kapacitet pa oddajamo na trgu. Namestitve so večino časa zasedene, enako pričakujemo tudi v tem letu,« so sporočili. Kapacitete v hribih, ki so na voljo tudi za zunanje, ponujajo že za 35 evrov za noč, enote ob morju v poletni sezoni pa od 55 evrov naprej na slovenski in od 65 evrov na hrvaški obali.
Z obsežnim naborom počitniških enot se lahko pohvalijo tudi Slovenske železnice, kjer imajo kar 203 počitniške enote, od tega večino, 170, na Hrvaškem (na Cresu, v Crvenem vrhu, Novigradu, Umagu in Savudriji). Cene še prostih kapacitet ob slovenskem in hrvaškem morju se od 15. junija naprej gibljejo od 28,70 do 63,80 evra za nočitev. Če po vseh zaključenih razpisih ostanejo še kakšni prosti termini, jih ponudijo zunanjim.
OOZ Ptuj: za tedenski najem 480 evrov
Letos pa imajo povsem zasedene tudi vse kapacitete, s katerimi razpolaga Območna obrtno--podjetniška zbornica Ptuj. Gre za dva apartmaja v Luciji in enega v Krajnski Gori. Cena tedenskega najema v sezoni znaša 480 evrov. »V najem jih oddajamo našim članom (obrtnikom in podjetnikom) ter našim upokojenim obrtnikom. Če po razpisu ostanejo proste kapacitete, jih ponujamo tudi zunanjim strankam,« so še dodali.
ZD Ptuj: za 10 nočitev do 574 evrov
ZD Ptuj ima v lasti šest apartmajev na treh različnih lokacijah (v Maredi, Stinici in Zaglavu) ter eno prikolico v Sv. Filipu in Jako-vu, vse na hrvaški obali. Poleg zaposlenih jih lahko, če ostanejo proste, koristijo tudi zunanji, sicer po malenkost višji ceni. Cena za desetdnevni najem znaša do 574 evrov za zaposlene, za druge pa do 698 evrov. Pred odhodom je enote treba očistiti, prav tako je treba imeti s seboj posteljnino. Za nekatere kapacitete je zanimanje večje, za druge manjše.
Elektro MB: če kaj ostane, tudi za zunanje
S številnimi počitniškimi apartmaji tako v Sloveniji kot na Hrvaškem razpolaga družba Elektro Maribor. Kapacitete so zasedene zelo različno, odvisno od sezone in lokacije, različne pa so tudi cene. V času poletne sezone stane najem enote ob morju in v termah od 47 do 59 evrov za noč oz. 68 evrov z dvema kopalnima kartama. V času zimske sezone pa je na Pohorju mogoče dopustovati že od 36 evrov na noč. Počitniške kapacitete so po enaki ceni na voljo tako zaposlenim kakor tudi drugim gostom.
Medtem pa Občina Ormož, ormoški Center za starejše občane in zdravstveni dom ter ptujska splošna bolnišnica s počitniškimi kapacitetami ne razpolagajo.
Monika Horvat
Slovenija, Podravje • S1. majem bo začel veljati nov
Delodajalci na okopih,
S področjem poklicnih bolezni ima Slovenija težave že 30 let, saj se ga doslej še nikdar ni lotila sistematično. Prepoznavanje teh bolezni oziroma postopek ugotavljanja vzročne povezave bolezni z izpostavljenostjo kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom na delovnem mestu je bilo namreč precej pomanjkljivo.
Na leto pri nas zaradi ene od poklicnih bolezni zboli približno 1.000 delavcev, od katerih večina ostane neevidentirana in brez vseh pravic, ki bi jim morale zaradi obolelosti na delovnem mestu pripadati, saj jih uradno potrdijo le nekaj deset.
S pravilnikom, ki vstopa v veljavo s 1. majem, naj bi sistem za odkrivanje in registracijo poklicnih bolezni izboljšali, ustrezno pa naj bi bilo poskrbljeno tudi za tiste, ki so že zboleli. »Takšnega pravilnika do sedaj ni bilo, saj je bil stari v bistvu le seznam poklicnih bolezni. Zdaj pa smo natančno določili postopke prepoznavanja poklicnih bolezni, poleg tega je njihov nabor, ki je na nacionalnem seznamu, že sedaj posodobljen, sproti pa ga bomo še dopolnjevali,« pojasnjujejo na ministrstvu. »Zaposlenim prinaša možnost potrditve poklicne bolezni in s tem izboljšanje delovnih pogojev. Zaradi poklicne bolezni obolelemu delavcu pravilnik med drugim omogoča kritje vseh stroškov zdravstvenih storitev, ki so nastali zaradi tega, in stoodstotno nadomestilo plače v času bolniške odsotnosti zaradi te bolezni.«
Neučinkovit sistem zaradi konflikta interesov
Po prazniku dela, kako simbolično, bodo torej delavci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili, za ugotavljanje vzročne povezanosti med delom in boleznijo pa bo po novem v izo-gib konfliktom interesov pristojna neodvisna komisija. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega in-
štituta za medicino dela, prometa in športa, pravi, da je bila zakonodaja na tem področju dolgo časa povsem zanemarjena, saj je Slovenija po osamosvojitvi ukinila star jugoslovanski seznam poklicnih bolezni, nato pa »svojega« spisala šele leta 2003. »Spisan je res bil, a žal povsem neučinkovit, saj je predvideval, da je delodajalec tisti, ki mora začeti celoten proces odkrivanja in priznavanja poklicne bolezni, kar je seveda nesmiselno. Pokažite mi namreč delodajalca, in to kjerkoli po svetu, ki bo svojega delavca, potem ko mu bo ta potar-nal zaradi zdravstvene težave, ki bi lahko bila posledica dela oziroma delovnega okolja, poslal k specialistu medicine dela, da poklicno bolezen tudi potrdi. Iluzorno je to pričakovati, saj s tem na neki način priznava krivdo in tvega zahtevo po odškodnini.«
Samo dva odstotka prijav od delodajalcev
Delodajalec pa, razlaga strokovnjakinja za poklicne bolezni in mo-bing na delovnem mestu, ni edini, ki se znajde v konfliktu interesov -tam je tudi zdravnik medicine dela, ki potrdi, ali pri delavcu dejansko gre za poklicno bolezen. »Neposredno ga namreč najame delodajalec, specialist pa z morebitno potrditvijo v bistvu obrne hrbet tistemu, ki ga po pogodbi plača, zato tvega odpoved pogodbe. Kako naj bo korekten do delavca in delodajalca? To ni mogoče. Zato zadnja tri desetletja v Sloveniji nismo ravno odkrivali poklicnih bolezni.«
Na leto pri nas zaradi ene od poklicnih bolezni zboli približno 1.000 delavcev, od obolelosti na delovnem mestu pripadati, saj jih uradno potrdijo le nekaj deset.
Foto: SZ -ZIP
petek • 28. aprila 2023
V središču
Štajerski	7
pravilnik o poklicnih boleznih
ker so brez možnosti pritožbe
Foto: Pixabay
Zaradi poklicne bolezni obolelemu delavcu pravilnik med drugim omogoča kritje vseh stroškov zdravstvenih storitev, ki so nastali zaradi tega, in stoodstotno nadomestilo plače v času bolniške odsotnosti zaradi te bolezni.
Novi pravilnik se v postopku odkrivanja poklicne bolezni izogne konfliktu interesov, in to tako, da iz postopka izloči specialista medicine dela, ki je poslovno vezan na neko podjetje. Njegovo vlogo prevzema komisija, v kateri bosta sicer dva specialista medicine dela, ki pa nista nikdar sodelovala s podjetjem, iz katerega prihaja delavec, in zdravnik, ki se ukvarja s poklicno boleznijo delavca. »Ker ni pričakovati, da bi delodajalci prijavljali možnost poklicnih bolezni pri svojih delavcih, saj celo v državah, kjer poklicne bolezni sistemsko odkrivajo že pol stoletja, delodajalci to samoiniciativno storijo zgolj v dveh
odstotkih, bo poslej torej samo od delavca odvisno, ali se bo odločil za začetek postopka ali ne.«
Odrezani od soodločanja
Toda delodajalci nad pravilnikom, ki je bil objavljen že konec februarja, niso niti malo navdušeni, hitenja pri njegovem sprejemanju zaradi grozeče tožbe Mednarodne organizacije dela tudi ne sprejemajo kot izgovor. »Reprezentativne delodajalske organizacije, članice Ekonomsko socialnega sveta (ESS), se strinjamo, da je nujno urediti postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni, vendar osnutka, ki so
nam ga predstavili sredi januarja, nismo podprli, saj je bil v določenih delih vsebinsko neustrezen, poleg tega je odpiral preveliko število vprašanj in pomislekov, ki so z delodajalskega vidika izjemno pomembna,« so se odzvali v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) in zahtevali, da oblast pravilnik
pred sprejetjem z njimi in ostalimi članicami ESS uskladi. Najbolj jih je zmotila popolnoma izključena vloga delodajalca v celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni.
V Obrtni zbornici Slovenije (OZS), ki je tudi članica ESS, priznavajo, da je ministrstvo v precejšnji meri le prisluhnilo njihovi
pobudi, da je treba delodajalcu omogočiti aktivnejšo in ne zgolj obrobno vlogo. »Delodajalske organizacije smo namreč vztrajale, da mora interdisciplinarna skupina strokovnjakov v postopku ugotavljanja poklicne bolezni opraviti ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri
Foto: arhiv Svet24
Foto: pexels
katerih večina ostane neevidentirana in brez vseh pravic, ki bi jim morale zaradi
Metoda Dodič Fikfak
Cilj ni kaznovanje, ampak zdravo delovno okolje
Na resornem ministrstvu ne pričakujejo bistvenega povečanja odkritih poklicnih bolezni in še manj zahtevkov za odškodnine. Poklicno bolezen je namreč treba temeljito dokazati. V državah, ki ima to področje že dolga leta urejeno, je razmerje med vlogami za priznanje in dejansko potrditvijo poklicne bolezni ena proti tri, v Sloveniji pa zakonodajalec sprva pričakuje razmerje ena proti deset, torej zgolj eno potrditev od desetih vlog.
Če bo delavcu priznana poklicna bolezen in bo nezmožen za opravljanje svojega poklica, torej bo postal invalid 1. kategorije, mu bo med bolniško odsotnostjo pripadalo stoodstotno nadomestilo osebnega dohodka, in sicer tako za čas bolezni, diagnostike kot zdravljenja. Drugače pa je s statusom invalida 3. kategorije, po katerem je še zmožen za neko, prilagojeno mu delo, kjer pa je pogosta težava, da delodajalec takega dela zanj nima, zato ga lahko odpusti. »Kar je zelo krivično in moralno sporno, saj je za njegovo bolezen krivo prav delo, ki ga je opravljal v nekem podjetju. Takemu delavcu ne preostane drugega, kot da se po zadoščenje odpravi na sodišče in zahteva odškodnino. Delovna mesta in pogoje dela je pač treba urediti tako, da bodo lahko delavci tam dočakali upokojitev,« še pravi Dodič Fikfakova, ki poudarja, da namen novega pravilnika ni kaznovanje delodajalcev, pač pa zgolj odkrivanje težav, ki lahko nastanejo na delovnem mestu. »Najbrž nam je vsem cilj, tudi ali zlasti delodajalcem, razviti zdrava delovna okolja z zaposlenimi s čim manj bolniškimi odsotnostmi in invalidskimi upokojitvami. Kar lahko dosežemo tudi z opozarjanjem na poklicne bolezni, za katere morda delodajalec niti ne ve.«
Pritisk Mednarodne organizacije dela
Novega pravilnika o poklicnih boleznih verjetno že nekaj časa ne bi dobili, če na vlado ne bi pritisnila Mednarodna organizacija dela (ILO), kamor jo je prijavila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Slovenija je bila namreč doslej edina članica EU brez priznanih poklicnih bolezni oziroma brez njihovega sistematičnega odkrivanja, s tem pa kršiteljica ratificirane konvencije, ki jo je družina evropskih držav sprejela že leta 1992.
delodajalcu. Poleg tega mora tudi opraviti razgovor s strokovnim delavcem za varnost pri delu, izvajalcem medicine dela ali drugo osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju varnosti pri delu na delovnem mestu, za katerega se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen, če to predlaga delodajalec.«
Je pričakovati porast
odškodninskih
zahtevkov?
Kljub njihovim pripombam pa v pravilniku še vedno obstaja dolžnost določenih oseb za obveščanje delavca o možnosti, da gre pri njegovi bolezni za poklicno bolezen. »Med temi osebami so npr. sindikalni zaupnik ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu, delodajalec ali inšpektor, pristojen za delo, ki skladno z načeli varovanja osebnih podatkov ne smejo in tudi ne razpolagajo s podatki o delavčevi bolezni, zato tudi ne morejo delavca opozarjati o možnosti, da gre za poklicno bolezen. Prav tako te osebe, še sploh pa ne delodajalec, niso strokovnjaki zdravstvene stroke in nimajo ustreznega znanja s tega področja. Še posebej problematično pa se nam zdi, da pravilnik ne dopušča možnosti pritožbe ali kakega drugega pravnega sredstva zoper ugotovitev komisije o potrjenem obstoju poklicne bolezni. Že iz samega pravilnika namreč izhaja, da bo ta ugotovitev predstavljala podlago za odločanje o pravicah iz obveznega zdravstvenega oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«
Čeprav to iz pravilnika neposredno ne izhaja, pa na OZS opozarjajo še na problematiko regresnih zahtevkov. »Ugotovljena poklicna bolezen delavca bo skoraj zagotovo generirala tudi nekatere regresne zahtevke javnih zavodov, tako Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) kot tudi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) do delodajalcev, zelo verjetno pa tudi odškodninske zahtevke delavcev. Seveda bo delodajalec tudi v takšnih postopkih lahko izpodbijal tožbene zahtevke, ki bodo temeljili na predhodno ugotovljeni poklicni bolezni, toda njegov 'manevrski prostor' bo takrat bistveno ožji, kot bi bil, če bi lahko sodeloval že v postopku ugotavljanja poklicne bolezni. Zato smo predlagali, da pristojni najprej spremenijo zakonske določbe, ki opredeljujejo regresne zahtevke, in gredo šele nato v sprejetje pravilnika.« Kar pa se ni zgodilo.
Senka Dreu
8 Štajerski
Podjetništvo
petek • 5. maja 2023
Ormož • Kljub regulirani ceni elektrike zneski na položnicah ne bodo nižji
Komunala Ormož ne bo nižala cene za vodo
Po tem, ko ptujska komunala zaradi nižjega stroška električne energije napoveduje znižanje cen vode in kanalščine, na Ormoškem o tem ne razmišljajo, saj so v elaboratu cen za vodo že upoštevali subvencionirano ceno elektrike za vse leto.
Komunalno podjetje Ormož je lani na področju izvajanja storitve oskrbe s pitno vodo ustvarilo 166.000 evrov izgube, ki jo uporabniki pokrivajo z višjo ceno.
Foto: MH
Kot kaže, pa bodo pokrivali tudi precejšnjo izgubo iz preteklega leta. Iz poročila Komunalnega podjetja Ormož je namreč jasno, da je bila v lanskem letu na dejavnosti oskrbe s pitno vodo ustvarjena izguba v višini 166.000 evrov. Kot glavni razlog so predstavniki ormoške komunale navedli nekajkratno povišanje cene elektrike. Strošek električne energije je namreč znašal slabih 315.000 evrov, kar je 271 % več v primerjavi z letom poprej.
Ztvtt •	•
višjimi cenami pokrivajo lansko izgubo
Kljub temu da so se stroški elektrike od konca lanskega leta z vladno regulacijo cen električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, kamor spada tudi komunala, znižali, pa tega prebivalci na širšem Ormoškem tako ne bodo občutili. »Glede na sprejete nove cene v letu 2023 in umiritev stanja na energetskem trgu se predvideva, da bo nastal letos presežek prihodkov nad odhodki, ki pa bo šel za pokrivanje izgube iz lanskega leta. Ta sicer letos ne bo v celoti
pokrita, bo pa večji del. Smiselno je, da potrjena cena ostane, jeseni pa pripravimo nov elaborat s cenami za leto 2024, ki bo vseboval nove izračune na področju električne energije, upoštevajoč tudi vključevanje sončnih elektrarn v sistem, ki bodo obratovale v celem letu 2024,« je pojasnil Matjaž Ver-šič iz Komunale Ormož.
»Torej, ko smo lani potrjevali nove ceno za leto 2023, ste že vedeli, da bo izguba?« je bil neposreden Damjan Rajh. Župan Danijel Vrbnjak je prikimal in dodal, da bi morali že lani avgusta povišati cene, a so želeli čim dlje zadržati obstoječo ceno.
»Leto za letom pokrivamo izgube iz prejšnjega leta«
»Leto za letom z novimi cenami pokrivamo izgubo iz prejšnjega leta. Enkrat bomo morali dobiti čiste račune. 166.000 evrov izgube, to je nenormalno. Ne vem, kako ste planirali nabavno ceno električne energije lani - ste se dogovarjali za krajša obdobja in ste se zapletli, ker so cene porasle? Zakaj niste
imeli dogovorjene cene za celotno leto, da ne bi prišlo do takšne izgube? Najlažje je prevaliti ta strošek na uporabnika!« je bil jasen svetnik Slavko Kosi.
Veršič je pojasnil, da so v elaboratu lani konec leta upoštevali s takratnimi vladnimi ukrepi določeno stroškovno ceno 250 evrov na MWh. Za razliko od ormoškega je ptujsko komunalno podjetje v elaboratu letos določilo ceno približno 300 evrov za MWh, zato zdaj pravzaprav mora izračunati nove, nižje cene.
Glede zakupa električne energije pa je Veršič še povedal, da so v letu 2021 izvedli javni razpis za dobavo električne energije do konca septembra 2022. »V tistem letu nihče ni vedel, da bo v letu 2022 prišlo do tako enormnih dvigov cen. Potem smo dobili precej višje ponudbe, in jih zavrnili ter nato za krajše obdobje iskali najnižjo možno ceno, za katero smo menili, da jo lahko dobimo. Zato tudi nismo šli v razpis za celo leto, temveč samo za štiri mesece. Vsekakor smo se trudili, da bi dejavnike tveganja čim bolj omejili.« je nadaljeval Veršič.
Če ne bi bilo vladne regulacije, bi ceno še enkrat dvignili
Svetniki niso bili zadovoljni z odgovorom, želeli so bolj poljudno razlago, zlasti Slavko Kosi. Damjan Rajh pa je dodal: »Ko smo sprejemali nove cene vode, bi bilo treba jasno povedati, da je izguba in da se nam lahko zgodi, da bo treba cene storitve v letu 2023 še
enkrat dvigniti, če cene električne energije ne bodo nižje. Zdaj imamo pač to srečo, da so te cene regulirane. Kot rečeno, pa je že takrat bila cena elektrike navita, in če bi takšna ostala, bi morali ceno storitve sedaj še enkrat povišati.«
Veršič je priznal, da so upali na nižjo ceno, hkrati pa izpostavil še zelo visoko porabo električne energije. Da bi strošek elektrike v prihodnje zmanjšali, so začeli
graditi sončno elektrarno v črpališču Otok ter na objektih čistilnih naprav v Ormožu in Središču ob Dravi.
Sicer pa so med drugim izpostavili tudi povečanje vodne izgube, ki je znašala 321.000 kubičnih metrov. Ta naj bi bila posledica izpiranja in dezinfekcije novih vodovodnih napeljav in objektov, ki so bili zgrajeni.
Monika Horvat
Sl. Bistrica • Cene komunalnih dejavnosti
Za vodo cene ostajajo enake
Medtem ko bodo občine Spodnjega Podravja elaborate z nižjimi cenami oskrbe s pitno vodo in kanalizacije obravnavale še enkrat, te prakse niti na Ormoškem niti na Slo-venjebistriškem ne bo.
Direktor KP Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek ne more razumeti, da država elektriko proizvaja za ceno 40 evrov za megavatno uro, medtem ko uporabniki plačujejo tudi desetkratnik te cene.
Komunala Slovenska Bistrica je v elaboratih predvidela ceno električne energije okoli 200 evrov, kot je cena s kapico, na tej predpostavki bodo cene obveljale celo leto. Direktor bistriškega komunalnega podjetja Maksimiljan Tramšek je znova opozoril na nenaravno rast vseh cen, še posebej električne energije:
„Kako naj bomo zadovoljni z državno uredbo in ceno energije, ki je 400 odstotkov višja od proizvodne cene Sloveniji ob 85-odstotni samozadostnosti, z njo pa upravljajo in trgujejo podjetja v 100-odstotni lasti države. Proizvodna cena elektrike, dane na trg, se giblje okrog 40 evrov za megavatno uro!"
Tramšek je poudaril, da so se z višjimi stroški, ki vplivajo na cene uporabnikov, začeli srečevati v času epidemije, nato so cene na vseh področjih samo še rasle. „Že v covidnem obdobju smo začeli čutiti velike pritiske na cene storitev materialov, blaga in storitev. Vse to nam je povzročilo stroškovni pritisk na cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb, ki jih nismo več mogli blažiti. Glavi razlogi za povišanje cen komunalnih storitev, ki so bile enake od leta 2019, so bili v rasti vseh cen, ne samo električne energije. Podražili so se pogonska goriva, materiali in storitve, zrasli so stroški dela"
MZ
Ptuj • Nižje bi morale biti tudi cene kanalizacije
V	poslu z blatom tudi bioplinarji
Komunalno podjetje (KP) Ptuj ne popravlja samo cen za oskrbo s pitno vodo, temveč tudi cene za kanalizacijo, predvsem na delu storitev čiščenja odplak.
V	elaborat, ki so ga potrjevali ptujski in nekateri okoliški občinski sveti, so enako kot za vodo vračunali povprečno ceno elektrike 300 evrov za megavatno uro, kar je sto evrov več od sedaj znane dejanske cene 200 evrov. Poleg tega je Komunala Ptuj v elaboratu predvidela previsoke stroške za odvoz komunalnega blata, kar seveda vpliva na vse končne cene na položnicah uporabnikov. V elaboratu so predvideli ceno 180 evrov po toni odvoza, trenutna cena je po besedah direktorja KP Janka Širca 122 evrov in najnižja v Sloveniji. Oba dejavnika - nižjo ceno elektrike in nižje stroške odvoza blata - je treba upoštevati pri končnih izračunih za uporabnike, zato je z novim elaboratom, ki ga bodo ptujski mestni svetniki predvidoma obravnavali na majski seji, pričakovati nižanje cen za kanalizacijo.
Razpis se po ptujsko zatika
Odvoz blata s ptujske čistilne naprave že leta izvaja Surovina, s katero je Širec zadnji aneks k pogodbi sklenil v začetku aprila. Aneks sicer ne bi bil potreben, če bi Komunala do konca izpeljala razpis za konce-sionarja za odvoz blata za naslednje štiriletno obdobje. Seveda se pri razpisu za Ptuj značilno zatika in je odločitev Komunale že drugič na državni revizijski komisiji.
Ponudbo za odvoz blata so na razpis oddala tri podjetja: Kostak s
V novem izračunu cen ravnanja z odplakami bo KP Ptuj dolžna upoštevati nižjo ceno elektrike in odvoza komunalnega blata.
ceno 121 evrov po toni, ponudbena cena Surovine je višja samo evro (!?), medtem ko je ponujena cena Saubermacherja za tono odvoza komunalnega blata 141 evrov; cene so brez DDV. Kljub temu da je imelo vodstvo Komunale ponudbe z navedenimi cenami ob pripravi elaboratov v hiši, je v cene za uporabnike vključilo stroške odvoza v znesku 180 evrov po toni blata.
Blato s Ptuja v bioplinarno
Direktor Komunale Širec in direktor Surovine Jure Fišer sta v aneksu navedla tudi podizvajalca, to je podjetje DUP1 s sedežem v Celju, ki upravlja bioplinarno v Dobrovniku. Podizvajalec DUP 1 bi s Ptuja odpeljal za četrt milijona evrov komunalnega blata. Po javno dostopnih
podatkih ima to podjetje lastnike na Madžarskem, direktor bi lahko bil po imenu sodeč Anglež (John Gerard Philips). Zelo verjetno je, da ptujsko oziroma vse spodnjepodra-vsko komunalno blato konča v kateri od bioplinarn, načeloma bi to morala biti dobrovniška, a ni nujno, saj jih ista lastniška mreža obvladuje več izmed njih.
MZ
Foto: MZ
petek • 28. aprila 2023
Kmetijstvo in podeželje
Štajerski	9
Slovenija, Podravje • Na protestu tudi 500 kmetov iz Podravja
»Ni kmeta, ni hrane, ni države!«
Tik pred praznikom boja proti okupatorju in prvem maju, prazniku delavcev, so se proti omejevanju kmetijstva oz. v boj za svoje delavske pravice v prestolnico podali kmetje. Več tisoč se jih je zbralo na Trgu republike, iz Podravja slabih 500. Med njimi tudi zakonca Valenko iz Tibolcev. »Kmetje ne moremo pristati na vse omejevalne ukrepe, ki se napovedujejo ali so že sprejeti. Pasovi ob vodotokih naši kmetiji jemljejo 50 % površin, čeprav smo že zdaj skrbno kmetovali, delovali preventivno in v dobrobit okolja.«
OD 1x1 il. i u v Al ^ JA
NAS ŽIVI HALO. " KMETIJSTVA CISTO VSAK
m fft tu

Foto: SK Slovenije
»Zakaj protest? Zato, ker slovenski uradniki s samovoljnim odločanjem ter slepim prikimavanjem zahtevam iz bruseljskih pisarn slovenskemu kmetu jemljejo njegovo mesto in njegovi družini prihodnost,« je dejal predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.
Zakonca Martina in Darko sta letno v hlevu redila tudi 100 plemenskih svinj oz. med 1.500 in 2.000 bekonov, pujskov, težkih okrog 120 kilogramov. Toda zaradi nezmožnosti širitve kmetije in tudi zaradi nepravičnih odnosov znotraj mesne verige, kjer je kmet postavljen v položaj sprejmi ali pusti, sta sklenila stalež živine zmanjšati. »Po več kot desetletju boja za gradnjo novega hleva sem obupal,« je priznal Darko. Od 100 plemenskih svinj so jih Valenkovi ohranili le še 20 in še to na željo Martine, Darko, sicer doktor elektrotehnike, se je raje vrnil v gospodarstvo. Ob tem pa je izpostavil, da ima Slovenija že tako največji delež območij Nature 2000 med
vsemi evropskimi državami, na drugi strani pa da je na repu po površini njiv na prebivalca. »Očitno zakone in predpise oblikujejo ljudje, ki nikoli niso bili na kmetiji ali na njivi.« Na avtobus proti Ljubljani je sedel tudi Alojz Herga, predsednik območne enote KGZS Ptuj. »Kmetje smo delovni, poslušni, ko pa je preveč, pa ne moremo dovoliti, da nas vsak ovira in posega v naše delo. Ne nasprotujemo politiki, želimo le doseči, da nas vlada sliši, da želimo normalno kmetovati in pridelati hrano, kar je naše poslanstvo.«
Kmetje so se tako že drugič v mesecu dni povezali v protest, tokrat v prestolnici. »Danes smo tukaj, ker želimo ohraniti svojo
pravico do kmetovanja. Zahtevamo vzdržne pogoje za delo in politiko, ki bo pravična,« je na protestnem shodu dejal predsednik sindikata Anton Medved in poudaril, da so kmetje povezani kot že dolgo ne, zato bodo vztrajali do konca. »Vladi dajemo ponovno opozorilo, da naj začne delati še v dobrobit kmetijstva in poišče rešitve za kmeta in potrošnika,« je povedal. Kmetje med drugim zahtevajo, da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se zmanjša območja Nature 2000, da se kmetov ne obremenjuje z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni, da se neposredna plačila uskladi z inflacijo, da se zmanjša
populacija zveri in divjadi, da se uredi zaščita najboljših kmetijskih zemljišč ter zavrne uredbo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.
Na protest kmetov se je iz Lu-ksemburga, kjer zasedajo evropski kmetijski ministri, odzvala Irena Šinko. Kot je pojasnila, je vlada minuli četrtek predstavnikom kmetov poslala odgovor na njihove zahteve. Ker gre za obsežno gradivo, so predlagali, da bi se na pogajanjih ponovno sešli po praznikih. »Še vedno menimo, da so pogajanja odprta in da se bomo s kmeti lahko dogovorili glede stavkovnih zahtev,« je poudarila ministrica.
A/l o/ca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Stanko Plohi, Bukovci
Protestiram zaradi nerazumnih omejitev za kmetijstvo in napovedi živalske policije, ki bo še dodatno bdela nad delom kmetov. Že 50 let se ukvarjam s kmetijstvom, a nikoli še ni bilo takšne nastrojenosti naravovarstvenikov in drugih proti kmetijstvu. Ves čas se tudi izključno kmete označuje kot osrednje onesnaževalce okolja, čeprav na to nikakor ne morem pristati, nihče pa ne govori o onesnaževanju prometa, tudi letalskega, industrije.
Janez Majerič, Bukovci
Ukrepe, ki jih dirigira Bruselj, naša vlada še stopnjuje. Povečujejo se območja Nature 2000, vodovarstvenih območij, napoveduje se prepoved rabe fitofarmacevtskih sredstev na kmetijskih površinah, zanima me, ali jih bodo ukinili tudi na igriščih za golf.
Foto: Mojca Vtič
Marjan Poljanec, Nova vas pri Markovcih
Ne želim, da nam država vzame še zadnje drobtinice za preživetje. Ob tem se hrana še vedno pridela na zemlji, razen če bomo jedli žuželke in hrano iz laboratorijev.
Janez Janžekovič,	Foto: Mojca Vtič
Dornava
Moja kmetija je živinorejska, vendar letos končujem to zgodbo. Sedaj imam v hlevu še okrog 110 glav živine, dojilje in molznice, vendar novembra oz. decembra zapiram vrata hleva, saj naslednika, ki bi se želel ukvarjati s kmetijstvom, nimam. Bojim se, da bodo podobno končale tudi druge številne kmetije, kajti povprečna starost gospodarjev je več kot 60 let, poštenega plačila za delo v kmetijstvu pa žal ni.
Foto: Mojca Vtič
Podravje • Vrtičkarstvo vse bolj priljubljeno
Brez občinskih vrtov
Urbano vrtičkarstvo postaja vse bolj priljubljeno. Kljub temu pa v nekaterih občinah, na primer v Ormožu, nimajo urbanih vrtov na občinski zemlji, kjer bi lahko meščani, ki nimajo lastne zemlje, vrtnarili.
Foto: Pixabay
Vrtičkanje postaja tudi zaradi use dražje zelenjave use bolj priljubljeno.
Pomlad je tukaj in vrtičkarji že imajo veliko dela na svojih vrtovih. Ne samo starejši, tudi mlajši si vse bolj želijo lastni pridelek, kakovostno zelenjavo z vonjem in okusom. Zdi se, da se zaradi visokih cen v trgovinah tudi vse bolj splača vrtnariti in da to ni več samo hobi, kjer lahko odklopimo in si spočijemo glavo. Precej zaželeni so tudi tako imenovani urbani vrtovi oz. zemljišča, za katere poskrbijo občine in kjer lahko krajani, ki nimajo lastne zemlje, vrtnarijo. Koliko je sicer takšnih občin, ki oddajajo v najem občinske vrtičke, nam ni uspelo izvedeti. Na Skupnosti občin Slovenije s temi podatki ne razpolagajo.
Foto: Splet
Ormož je med tistimi slovenskimi mesti, ki nima površin za vrtičke.
So pa ob tem navedli nekaj primerov občin, kjer urbani vrtovi obstajajo, to so mestne občine Maribor, Ljubljana, Velenje, Nova Gorica ter občine Slovenska Bistrica, Ljutomer, Brežice, Bled itd.
Številne prednosti
»V Skupnosti občin Slovenije menimo, da je pomen zdrave hrane in samooskrbe ljudi z zdravimi pridelki izjemnega pomena tudi za Slovenijo kot celoto. Prav zavedanje, da je za uživanje kakovostnih živil pomembno, da je pot od njive do krožnika čim krajša, je pomembno vodilo tudi za lokalne skupnosti, ki rade prisluhnejo željam in potrebam občank in občanov in pristopijo k organizaciji skupnostnih vrtov, kjer je to smiselno. Zavedati se moramo, da se bivanje v mestu razlikuje od bivanja na podeželju. Ljudje, ki živijo v ruralnem okolju ali bližje njega, pogosto živijo v družinskih hišah in razpolagajo s prostorom za vrtnarjenje, ljudje so tam bolj povezani. V urbanih okoljih je tega manj, zato se skupnostni vrtovi večkrat pojavljajo prav v urbanih okoljih. Skupnostno vrtičkarstvo lahko prispeva k blaginji posameznika - gre za pridelavo lastne zdrave hrane, preživljanje prostega časa, rekreacijo v stiku z naravo, družbeno povezovanje. Na ravni skupnosti gre za povezovanje članov, za druženje in preprečevanje odtujenosti, pa tudi za opolnomočenje in za prevzemanje soodgovornosti za urejanje prostora, za varovanje zelenih površin v neposrednem življenjskem okolju in medgeneracijsko učenje. Zato menimo, da so prakse skupno-stnega vrtnarjenja, zlasti v sodobni družbi, zaželene in potrebne,« so ob tem še poudarili.
Vedno več je občin z vrtovi, veliko jih je te na novo uredilo v zadnjih letih. Z vrtičkarskimi površinami razpolagajo tudi na Ptuju in v Lenartu. Med občinami, kjer jih za zdaj še nimajo, je občina Ormož. Ob tem so še pojasnili, da tudi nimajo ustreznega zemljišča...
Monika Horvat
Na voljo mobilni aplikaciji
v
Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave
10 Štajerski
Kultura
petek • 28. aprila 2023
Knjigarnica
Javka v starem čevlju
Na tak medpraznični petek - včeraj je bil dan upora proti okupatorju (prej dan OF) in prihodnji teden začenja s praznikom dela - ni lahko izbrati knjige za rubriko, ki ji ravnokar posvečate pozornost, dragi bralci. Kajti oba praznika sta sicer izjemno pomembna in imata dolgo tradicijo, vendar ju nekateri najraje ne bi praznovali, ali bi ju preimenovali, skrajšali, ali pa jima skušajo spremeniti bistveno vsebino. Res je tudi, da so knjižne novosti s to tematiko za mlade bralce prej izjema kot pravilo v zadnjih desetletjih. Prav slednje je ena izmed dragocenosti splošnih knjižnic, kjer je še najti starejše gradivo z zgodbami, povestmi, črticami, pravljicami, poezijo s tematiko okupacije, odpora in vsega, kar se je na tem ozemlju dogajalo med drugo svetovno vojno. Pa tudi leposlovja in poučne literature o delavstvu in njihovih pravicah ter krivicah ni toliko, kot bi moralo biti.
Javka v starem čevlju je drobna knjiga za osnovnošolce od četrtega razreda dalje iz nekoč zelo priljubljene bolj poučne knjižne zbirke Pelikan (Urednica Draga Tarman) založbe Mladinska knjiga. Avtorica besedila je Branka Jurca (24. 5. 1914-6. 3. 1999), knjigo pa je ilustriral in oblikoval Božo Kos (3. 11. 1931-19.4. 2009). Branka Jurca je podpisala številne zgodbe za mlade bralce, slikaniške pripovedi, a najbolj je ostala v srcih bralcev z romanom za najstnike Ko zorijo jagode (1974), po katerem je bil posnet tudi TV-film. Naj spomnim še na nekaj drugih njenih priljubljenih izdaj za mlado bralsko občinstvo: V pasti (1955), Bratec in sestrica (1956), Okoli in okoli (1960), Hišnikov dan (1961), Lizike za vse (1962), Uhač in njegova druščina (1963), Marjanka vseznalka (1966), Čuj in Katka (1966), Beli konjič (1967), Žrebiček brez potnega lista (1969), Špelin dnevnik (1976), Ko Nina spi (1980), Anča pomaranča (1983), Modra kapica in začarani volk(1986), Vesele novice z zelenice (1993) in še veliko drugih. Prav tako uspešen in priljubljen ter vsestranski je bil fizik, ilustrator, stripar, urednik in satirik Božo Kos, ki je podpisal številne knjige in učbenike ter je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Že iz navedenega je knjiga Javka v starem čevlju vredna pozornosti, pa tudi: Branka Jurca je bila soproga pisatelja Ivana Potrča (1. 1. 1913-12. 6. 1993), po katerem nosi vaša najbližja knjižnica ime, pravljična soba v Mladinskem oddelku pa je poimenovana po Branki Jurca, ki je leta 1994 prerezala trak ob odprtju Mladinskega oddelka.
Kot po malem zgodovinsko zanimivost o založništvu in izdajanju knjig navajam še druge sodelavce, ki so navedeni v pričujoči knjigi: lektoriral Severin Šali, korigirala Vlasta Zagorski, fotografije iz arhiva Muzeja NOB v Ljubljani, grafično oblikovala Edita Kobe, izdala in založila Mladinska knjiga, za založbo Ivan Bizjak, natisnila Tiskarna Mladinska knjiga v Ljubljani leta 1977. Torej je v knjiga nekakšna kompilacija klasične ilustracije in stvarne fotografije, kar je posebnost v tedaj še povsem analognem svetu. Pravzaprav bi lahko rekla, da v tem primeru ne gre za leposlovje, marveč za preplet zgodovinskega čtiva z avtobiografsko pripovedjo, kar je še ena dobrobit javke v starem čevlju.
Avtorica je pripoved začela s kratkimi, enostavnimi podatki iz vojnega vsakdanjika in tudi s podatkom, da je leta 1942 postala kurirka v okupirani Ljubljani. Temu pa je dodala:
Zato moram začeti s pripovedovanjem prej - z začetkom okupacije Jugoslavije in Slovenije.
6. aprila leta 1941 sta napadli kraljevino Jugoslavijo Hitlerjeva Nemčija in Mussolinijeva Italija. Slabo oborožena, polna izdajalcev in pete kolone je kraljeva vojska po dvanajstih dnevih vojne položila orožje.
Pod zaščito nacistične Nemčije so na Hrvaškem ustanovili Pavelicevo Ne-zavisno državo Hrvatsko, v Srbiji pa Nedicevo Srbijo, seveda le kot priveska nemškega rajha. Makedonijo so si vzeli Bolgari, Slovenijo pa so okupatorji tako razkosali, kakor so razkosali Jugoslavijo.
Pomurje so priključili Madžarski, Štajersko in Gorenjsko so priključili nemškemu rajhu, Notranjsko, Dolenjsko z Belo krajino in Ljubljano pa fašistični Italiji. Komunistična partija Jugoslavije je hitro po kapitulaciji ustanovila Osvobodilno fronto slovenskega naroda in povezala domoljubne sile v boj proti faši-stičnemuokupatorju...
Ljubljančani so poslušali Osvobodilno fronto in ne okupatorja. Zbirali so denar, takrat lire, za OF. Na vsakem koraku smo izpričevali, da ne priznavamo italijanske okupacije. Nismo pozdravljali fašistično.
Zato smo obešali slovenske in jugoslovanske zastave po drevju, na zvonike cerkva, na strehe hiš...
Berite in naj slovenske zastave vihrajo v čast obeh praznikov!
Liljana Klemenčič
Podravje, Ptuj • Večerna pesem 2023
»Ptujska regija ima zelo dobro zborovsko zaledje«
V organizaciji Območne izpostave J SKD Ptuj je sredi aprila v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekala letošnja območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin.
Foto: Črtomir Goznik
zborov in malih pevskih skupin, ki je 14. in 15. aprila potekala v kulturni
Pri Večerni pesmi 2023 je bilo nekaj sprememb v primerjavi s prejšnjimi leti. Pevske skupine, ki že več let dosegajo območno raven, so lahko prijavile dve skladbi. Ena od njih je morala biti slovenska, druga je bila lahko slovenska ali tuja. Zasedbe, ki se zaradi različnih razlogov redno ukvarjajo izključno z neslovenskim repertoarjem, so lahko zapele skladbi po svojem izboru. Pevske skupine, ki običajno dosegajo območno raven, pa si želijo napredovati na regijski nivo, so dvema skladbama (slovenski in eni po izboru) dodale še tretjo, slovensko umetno pesem. Pevske skupine, ki so že doslej dosegale revijski ali državni nivo, pa so za svoj nastop izbrale tri pesmi: slovensko ljudsko in umetno ter eno po lastni izbiri, pri čemer pa nastop ni smel presegati 12 minut čiste glasbe.
„S tem smo želeli, da skupine kljub trenutni pokoronski pevski kondiciji pridejo na revijo in odpo-jejo. Zelo me tudi veseli, da je bilo prijavljenih toliko zborov in malih pevskih skupin," je povedala vodja
Z Območne revije odraslih pevskih dvorani Gimnazije Ptuj.
01JSKD Ptuj Iva Brajovič.
Na letošnji reviji so nastopili: MOPZ Jezero KD Budina-Brstje, ptujski kvartet DPD Svoboda Ptuj, Ženski pevski zbor Društva prijateljev PMPO, MEPZ Gandin Hajdi-na, združena MOPZ Rogoznica in MOPZ Talum Kidričevo, vokalna skupina Veseljaki KD Cirkulane, MOPZ KD Alojz Štrafela Markov-ci, MEPZ sv. Miklavža KUD Maj-šperk, Komorni moški zbor Ptuj, Komorni zbor Glasis KUD Mar-kovski zvon Markovci, Komorni zbor Kor KUD Kultura Markovci,
MEPZ KPD Ruda Sever Gorišnica, MOPZ KD Grajena, MEPZ društva deklet in žena Gerečja vas, ŽEPZ KD Lilith Ptuj, MOPZ DPD Svoboda Majšperk, MOPZ PGD Hajdoše, ženska vokalna skupina KD Lesko-vec, vokalna skupina Cantilena KD Podlehnik in OPUS 6 DPD Svoboda Ptuj.
Izstopata markovska zbora, Glasis in Kor
Dvodnevni nastop odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin je na ptujski območni revi-
ji Večerna pesem 2023 strokovno spremljal Aleš Marčič. „Ptujska regija ima zelo dobro zborovsko zaledje, ki se uspešno bori z izzivom revitalizacije dejavnosti. Veseli me, da je v regiji prisoten nastanek novih pevskih zasedb s perspektivnimi zasedbami, na drugi strani pa tudi smiselno združevanje zborov. Razpon kakovosti zborov je po standardni klasifikaciji od lokalnega do državnega. Gotovo pa izstopata markovska zbora Glasis in Kor," je povedal Marčič.
MG
Trnovska vas • Koncert ženske vokalne skupine Simfonija
Za nagrado stoječe ovacije
Običajno spokojna in tiha nedelja je bila tokrat vse prej kot to - iz večnamenske dvorane sredi Trnovske vasi je namreč odmevala pesem.
Nastop pesmi, ki so jih pridno vadile vse leto, so namreč tradicionalno pripravile pevke vokalne skupine Simfonija, ki deluje pod okriljem trnovskega kulturnega društva in letos praznujejo že deset let ustvarjanja. Ob tej priložnosti so izdale svojo prvo zgoščenko, ob domačih znamenitostih oziroma najlepših točkah Trnovske vasi pa posnele tudi videospot, za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske vokalne glasbe pa od ptujske območne izpostave JSKD prejele še bronaste Gallusove značke. Pod vodstvom umetniškega vodje Janka Krajnca prepevajo slovenske ljudske ter domače in tuje zimzelene in popularne pesmi, ki pa so »preoblečene« v take priredbe, da je ob poslušanju težko obsedeti pri miru. Tako je bilo prav simpatično
Osemčlanska vokalna skupina Simfonija je desetletnico delovanja proslavila s koncertom, zgoščenko in videos-potom.
opazovati publiko v nabito polni dvorani, kako se je v ritmu melodij pozibavala na svojih sedežih, marsikdo pa je ob kakšni pesmi zapel še sam.
Članice Simfonije so medse povabile goste, in sicer četverico pevcev skupine Cantare in domačinko Saro Krajnc. Dveurni koncert so zaključile z legendarno Abbino
glasbo iz muzikala Mamma mia in z njo obiskovalce pognale k stoječim ovacijam ter bile tako najlepše nagrajene za svoj trud.
SD
Videm • Pod medvedovim dežnikom 30 otrok
Prvi pravljični večer na Selih uspeh
Kulturno društvo Selaje sredi aprila pripravilo prvi pravljični večer za otroke in dogodek, kije mladim slušateljem omogočil vstop v svet domišljije, je uspel. »Udeležilo se gaje približno 30 otrok in zaradi dobrega odziva smo se odločili, da se ob pravljicah družimo ponovno 23. maja,« je povedal predsednik KS Sela Dejan Tramšek
PPobudnica pravljičnega večera je bila Mateja Predikaka Toš, ki je izkušnje črpala iz sicer matičnega društva KUD Vitomarci. »Na Sela sem priseljena in manjkalo je to kulturno-družabno dogajanje, tako da je Kulturno društvo Sela v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravilo prvi pravljični večer za
otroke.« Izbrali so pravljico Svet-lane Makarovič Pod medvedovim dežnikom, pripravili delavnice in pogostitev za otroke. »Pravljico je pripovedovala Irena Toš iz KUD Vitomarci, sicer vzgojiteljica predšolskih otrok. Otroci so pripovedi prisluhnili, tudi aktivno sodelovali, odgovarjali na vprašanja, po preb-
rani pravljici pa smo še ustvarjali. Odziv otrok je bil res odličen.« Prvi pravljični večer je Selane spodbudil, da s pravljičnimi večeri nadaljujejo. »Starostnih omejitev ne postavljamo, tako da so dobrodošli vsi otroci,« je še dodala Mateja Predikaka Toš.
A/IV
Foto: KD Sela
Na prvem pravljičnem večeru so otroci prisluhnili pravljici Pod medvedovim dežnikom.
petek • 28. aprila 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Markovci • Ob občinskem prazniku podelili dve plaketi in šest pohval
Plaketi Vladimirju Bezjaku in srčnim prostovoljkam
V Markovcih je pretekli konec tedna minil v znamenju praznovanja 24. občinskega praznika. Številni občani so se zbrali na osrednji prireditvi v večnamenski dvorani, kjer jih je najprej pozdravil župan Milan Gabrovec.
V svojem nagovoru je izposta- njem letu dni. Nato pa je bila vsa nagrajence in nagrajenke, ki se ne- za skupnost. Letos kar tri prosto-vil številne dosežke občine v zad- pozornost usmerjena v letošnje sebično in prostovoljno razdajajo voljna gasilska društva praznujejo
Letošnji nagrajenci ob 24. prazniku občine Markovci
ioo-letnico obstoja, zato so tudi prejemniki občinskih pohval. To so PGD Markovci, PGD Stojnci in PGD Nova vas. Pohvalo občine Markovci je prejela tudi sekcija Ljudskih pevk FD Antona - Jožeta Štrafela, ki so letos obeležile 50-le-tnico delovanja. Med prejemniki pohval so še družba Vitiva, ki je v obrtni coni začela delovati pred 20 leti, ter ženska pevska skupina Florina za deset let delovanja.
Plaketi Bezjaku ter prostovoljkam RK in župnijske Karitas
Občinsko plaketo je prejel Vladimir Bezjak, podpredsednik TD Markovci in njegov nepogrešljiv član. Bezjak je s svojim delom veliko prispeval k uspešnemu delovanju društva in prepoznavnosti markovske občine tako doma kot v tujini. V zadnjih dvajsetih letih je sodeloval in vodil pretežni del društva, saj je pripravljal in vodil prehrano na vseh gostovanjih doma in po svetu, organiziral pogostitve za zbore članov, sode-
loval na tekmovanjih v kuhanju tradicionalnih jedi, vodil ekipo pražilcev krompirja na festivalih praženega krompirja in sodeloval kot vodja ekipe markovske občine na vseh dobrodelnih prireditvah Obarijade. Drugo plaketo so izročili prostovoljkam občinske organizacije RK Markovci in župnijske Karitas sv. Marko niže Ptuja za nesebično pomoč v času epidemije. Srčne prostovoljke Trezika Horvat, Jerica Golob, Ivanka Plohl, Lizika Šmigoc, Tatjana Šimenko, Zdenka Zver in Marija Bezjak so v času epidemije v ptujskem Domu upokojencev pomagale pri delu. Skupno so opravile 80 ur prostovoljnega dela ter se pri tem odrekle potnim stroškom.
Častnega občana letos niso izbirali, saj so že pred leti sprejeli odločitev, da bodo ta naziv podelili samo enkrat na štiri leta.
Po uradnem delu proslave je sledil ogled predstave Avdicija v
izvedbi Špas Teatra, nato pa še pogostitev za vse prisotne.
Estera Korošec
Foto: CG
Hajdina • Tradicionalno predpraznično druženje
Občinski piknik s perutničkami uspel
Občina Hajdina na trgu pred poslovno-stanovanjskim centrom že več let pred praznikom dneva upora proti okupatorju, 27. aprilom, in praznikom dela, 1. majem, organizira druženje občanov. Za okusen prigrizek poskrbijo vaški odbori, ki vsak po svoji recepturi začinijo in spečejo 200 kilogramov perutničk.
Za organizacijo dogodka in nabavo živil poskrbi občina, občinski kletarji se vključijo s „tekočo" ponudbo, okoli peči in žarov pa stopijo možakarji in dekleta iz osmih vaških odborov.
Gre za lepo obliko druženja, v sproščenem prijateljskem duhu. Da bi kaj ostalo, se ni bati, saj hrustljavo pečene perutničke gredo še kako v slast. Glavni pri pečenju so več ali manj moški, ženske bolj poskrbijo za postrežbo in klepet z obiskovalci.
Vaški odbor Hajdoše je perut-ničke pekel na žar plošči na plin, poleg pa še zelenjavo (čebulo in papriko) ter jajca na oko. Vse troje je šlo odlično v promet. Vaški odbor Zgornja Hajdina prek proge
oziroma Kozja vas je pripravljal ocvrte (pohane) perutničke. Ponudili so jih z zeljno solato, na stojnici so imeli tudi salame in sir. Prilično se je kadilo z žara vaškega odbora Skorba. Pekli so na velikem odprtem ognjišču, njihove perutničke so bile še malo začinjene z dimom. „Perutničke so na poseben, pristen domač skorbski način. Mi smo pristaši konvencionalnega recepta, to so marinirane perutničke in peka na oglju. Vreme nam dobro služi, dobra volja je prisotna, družimo se in se imamo lepo," je dejal kuhar skorbske ekipe.
Vaška odbora Gerečja vas in Dra-ženci sta marinirane perutničke cvrla v olju, da so se lepo hrustljavo zapekle. Na sosednji stojnici je
bila ekipa z Zgornje Hajdine, ki je pekla na plinski žar, poleg tega pa pripravljala še okusen ocvrti zlato zapečen krompirček. Vaška odbora iz Slovenje vasi in Spodnje Haj-dine sta perutničke pekla na žaru na oglje in plošči. Dekleta iz Slovenje vasi so pripravila še sladki in slani prigrizek. Na stojnicah je bilo okusno pečenih dobrot v izobilju, med obiskovalci pa tudi prešerno vzdušje, saj so dogodek po ko-ronskem obdobju letos ponovno obudili.
Župan Stanislav Glažar je povedal, da je hajdinski občinski piknik s perutničkami tradicionalni spomladanski dogodek. Ob prvem maju pa v občini ni kraja, kjer ne bi postavljali prvomajskega drevesa
Skrbno je bilo treba paziti, da so bile perutnicke dobro zapečene.
ali zakurili kresov, je dodal. „Vse to organizirajo vaški odbori, ki so res aktivni. Enako društva," je delo
krajanov pohvalil župan. Pri vprašanju, katere perutničke so mu bile najboljše, se ni želel opredeliti,
da ne bi med ekipami delal razlik. „Vse so mi dobre," se je nasmejal.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Zavrč • Minea Gabrovec, zmagovalka Otroci pojejo
Študij in ustvarjanje lastne glasbe
Minea Gabrovec je bila ena prvih zmagovalk projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Zmagala je leta 2015 z narodno-zabavno pesmijo. Na domačem odru v Zavrču je razveselila s svojim nastopom na prediz-boru 9. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, na katerem so za vstopnici v polfinale peli učenci OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Zavrč.
Predstavila se je s svojo lastno pesmijo Krog, na kitari jo je spremljal fant, tudi uspešen glasbenik Gašper Bračič. V zadnjem času se je ponovno vrnila h glasbi, vse bolj pa se posveča skladanju lastnih pesmi. V tem letu si želi ustvariti čim več pesmi, nato pa izdati lasten album.
„Moj nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je bil poln adrenalina. Sploh
nisem pričakovala takšnega izida, kot je bil na koncu. Občutki so bili lepi, četudi sem na trenutke mislila, da me bo konec, ko sem stala na odru, da bom omedlela, komaj sem čakala, da ga zapustim. Ko me je Dalibor pogledal in povedal moje ime, pa me je preplavilo eno samo veliko veselje," se spominja Minea Gabrovec. Vsem, ki želijo sodelovati v projektu Otroci pojejo
slovenske pesmi in se veselijo, polaga na srce, naj gredo na ta oder, naj jih ne bo strah in naj prešerno zapojejo. Kanček treme pa je vedno prisoten, tudi sama jo ima. „Od-pojte, pustite, da vas preplavi vsa ta energija, in uživajte," je še njeno toplo priporočilo vsem, ki radi pojejo in se veselijo. Njena prioriteta je trenutno študij tržnega komuniciranja in piara (marketinga in ogla-
ševanje), zaključuje drugi letnik na Fakulteti B2. Obožuje marketing, v enem od ptujskih butikov z oblačili pa dela v stajlingu. Tako teorijo uspešno združuje s prakso. Do konca študija ima še eno leto. „Potem pa bomo videli, kam me bo zapeljala pot. Zagotovo pa bo glasba ostala sestavni del mojega življenja," je povedala Minea Gabrovec.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Minea Gabrovec in Gašper Bračič na odru kulturnega doma v Goričaku
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 28. aprila 2023
Podlehnik, Videm • Medsosedski spor glede služnosti končal na sodišču
Novi sosed, nova pravila! Andrej Belšak pravi: »Pravice ni!«
Slovenski pregovor pravi, daje dober sosed boljši kot deset stricev. A tudi dobro sosedstvo ima, kot kaže, rok trajanja. Andrej Belšak iz Podlehnika pravi, daje to okusil ob zamenjavi soseda oz. lastnika nepremičnine v Majskem Vrhu. Zapletlo se je pri služnostni poti, za katero Belšak trdi, da jo je uporabljal že desetletja, novi lastnik parcele pa, daje nepremičnino kupil brez obremenitev, ki bi bile vpisane v zemljiško knjigo.
»V Majskem Vrhu je bila nekdaj domačija, ki sva jo z ženo prodala, z novimi lastniki pa sva se dogovorila, da lahko pot mimo hiše uporabljava za dostop do parcele, ki sva jo ohranila. Dogovorili smo se za služnost, v zemljiško knjigo pa je res nismo vpisali. Nato so se lastniki ponovno zamenjali in z zadnjim lastnikom ne najdem skupnega jezika,« je začel Andrej Belšak.
Pot mimo hiše z novim lastnikom je namreč bližnjica do njegove parcele oz. edina pot v primeru slabega vremena. »Uporabljal sem jo vse od leta 1987 pa do 14. marca lani, ko mi je novi lastnik preprečil, da bi pot uporabljal. Služnostna pot poteka po utrjeni makadamski cesti mimo hiše po travnati poti direktno do gospodarskega poslopja. Naprej vodi zelo strma in v dežju nevarna pot, ob tem je ta druga pot nekaj kilometrov dalj-
ša od te dobrih 100 metrov dolge poti,« je pojasnil.
Belšak naj bi sosedu skušal ponuditi roko sprave, kajti sosed do svoje hiše dostopa preko njegovega ozemlja. »Proti hiši vodi občinska cesta, ki se pred hišo konča, nato sledi majhen del mojega zemljišča, ki ga mora novi lastnik prepeljati, če želi dostopati do svoje parcele. Sem rekel, ti dovoli meni, jaz bom pa tebi, ampak se novi sosed ni želel o tem pogovarjati, saj da je kupil svoje zemljišče brez obremenitev, da cesta pa je tako in tako javno dobro ter da me bodo razlastili.«
Da bi Belšak pridobil služnostno pot do gospodarske poslopja, kjer ima garažiran traktor in druge
stroje za delo v bližnjem gozdu, se je podal na sodišče. »Po tej služnostni poti sem vozil več kot 30 let, imel sem priče, prepričan sem
bil, da bom zmagal, toda spoznal sem, da pravice ni, da nasprotne priče, kljub zaprisegi, pričajo krivo. Spoznal sem, da mi še to, kar imam, želijo vzeti. Ni prav in edino krivica me še žene naprej, sicer bi že obupal, ker ni vredno živcev in zdravja.« Na sodišču njegovi zahtevi po vpisu služnostne poti niso ugodili, tudi zato, ker da ima drugo, sicer daljšo pot. Ali bo s sodno potjo nadaljeval? »Glede na to, da se novi lastnik do svoje hiše vozi preko moje zemlje, sem mislil, da imam aduta v rokavu. Ne vem, kaj storiti, ali se podati v novo iskanje pravice, tokrat za motenje posesti. Ne vem.«
Služnost je treba vpisati v zemljiško knjigo
Belšakova zgodba ni osamljen primer. Marsikdo se spomni legendarnih oddaj Jermanovo oko, ki so
i m -4
Foto: Mojca Vtič
Občinska cesta, po kateri do svojega zemljišča dostopa priseljeni občan, se konča z zemljiščem v lasti Andreja Belšaka, ki si je služnostno pot skušal izboriti na sodišču.
temeljile na medsosedskih sporih zaradi nedorečenih meja, služnosti. Tudi pravnica Urša Zupan je za portal Delo in dom že pred časom dejala, da je še posebej za podeželje značilno, da so se dogovori glede rabe/služnosti zemljišč sklepali
ustno. Glede služnostnih poti pa je pojasnila, da se lahko te ustanovi na tri načine, in sicer s sklenitvijo pogodbe, ki se overi pri notarju in vpiše v zemljiško knjigo, na podlagi sodnih in upravnih odločb, predvsem v primeru, ko svoje nepre-
mičnine brez služnosti nekdo ne more uporabljati, npr. nujna pot, ali na podlagi priposestvovanja. Vsem trem načinom pa je skupno to, da jih je treba vpisati v zemljiško knjigo.
Mojca Vtič
Ptuj • Dan upora proti okupatorju in 1. maj
Za ohranitev standardov človekovih in delavskih pravic
Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju je bila 27. aprila v Sončnem parku. Udeležili so seje člani domoljubnih in veteranskih organizacij, Ptujčani in nekateri drugi. Slavnostni govornik je bil direktor PMPO Aleksander Lorenčič.
procesom, spremembam na trgu dela, v zaposlitvenih in socialnih politikah ter družbenih odnosih si moramo danes in v prihodnje v prvi vrsti prizadevati, da ostanemo ljudje in za zdrav odnos med kapitalom in socialno varnostjo ter za ohranitev standardov človekovih in delavskih pravic. Prizadevati si moramo, da bo človek človeku ostal človek ter za ohranitev idej in tradicije ohranjanja vrednot narodnoosvobodilnega boja in praznika dela," je še izpostavil slavnostni govornik Aleksander Lorenčič. Čestital je ob dnevu upora proti okupatorju in ob prazniku dela.
Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju so obogatili: Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Helene Bezjak Simonič,
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik dr. Aleksander Lorenčič: „Stopamo iz krize v krizo, nakazujejo se nove, a zvonovi še ne zvonijo."
Foto: Črtomir Goznik
Slovesnost je spremljal bogat kulturni program.
„Fašistična in nacistična okupacija Evrope je povzročila oblikovanje številnih odporniških gibanj. Pri tem je bila Osvobodilna fronta slovenskega naroda, za katero je sicer že v 50. letih prejšnjega stoletja dr. France Škerl dokazal, da je bila ustanovljena 26. in ne 27. aprila 1941, v marsičem edinstvena, ne samo zaradi obsega, ampak tudi zaradi svojega, vsaj na začetku koalicijskega značaja. V okviru OF so nastale in delovale številne organizacije, med njimi tudi Delavska enotnost. Brez odpora med drugo svetovno vojno danes Slovenije, kot jo poznamo, ne bi bilo. V teh dneh se spominjamo tudi žrtev demonstracij leta 1886 v Chi-cagu. Praznovali bomo prvi maj, mednarodni praznik dela, ki je od leta 1948 uzakonjen kot državni praznik. V prvi vrsti gre za simbol solidarnosti in delavskih pravic," je poudaril slavnostni govornik.
Na svetovnih trgih se je po drugi
svetovni vojni s svojimi blagovnimi znamkami uveljavilo več kot dvajset slovenskih podjetij, na katera je ob tej priložnosti spomnil Lorenčič ter izpostavil Iskro Kranj, Krko Novo mesto, Gorenje Velenje, Metalno Maribor, Alpino, Radensko Radenci, Industrijo usnja Vrhnika. V času demokratizacije, osamosvajanja in prehoda v kapitalistični sistem so številna industrijska in druga podjetja propadla. Na drugi strani so nastala nova, ki so konkurenčna in uspešna v mednarodnem prostoru. „Tehnološki razvoj je v zadnjih desetletjih zelo spremenil naša življenja, spremenile so se oblike poslovanja in dela. Sla po oblasti, prevladi, moči in kapitalu je gonilo, a to gotovo ni recept za lepši jutri. To nam ne nazadnje dokazujejo različne krize, pravzaprav stopamo iz krize v krizo, nakazujejo se nove, a kljub temu še ne zvonijo alarmi. Kljub spreminjajočim se družbenim
združena pevska zbora (Komorni moški zbor in MoPZ KD Rogozni-ca), ki ga je vodil Roman Krajnc, recitatorji Teatra III. DPD Svoboda
Ptuj pod vodstvom Branke Beze-ljak: Vita Mrgole, Don Ciglenečki in Tin Šoškič ter kantavtor Primož Vidovič.
Na praznik dneva upora proti okupatorju je potekal tudi tradicionalni pohod v Kicar.
MG
Kadar murva brsti, slane se več bati ni.
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvišje dnevne od 15 do 20 °C.
OBETI
V soboto bo delno jasno, popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. V nedeljo se bo nadaljevalo spremenljivo vreme s krajevnimi plohami.
Napoved za Podravje
pretežno oblačno
VSBLVm
Nedelja 30,4.
pretežno oblačno
RfflíEH
Ponedeljek 1.5.
plohe
rWFüEl
Vir: ARSO
Strelstvo
Na DP v Ormožu zmaga za domačinko Nušo Žnidarič
Stran 15
Golf
Jan Hribernik najboljši v Match playu
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pokal Pivovarna Union, polfinale
Zaradi poguma blizu poloma, na
i	v	«i i.v.	•••
koncu pa se precej bližje senzaciji
Foto: Luka Vovk / m24.si
Ekipa Olimpije je tudi s kančkom športne sreče minimalno ugnala Aluminij, ki se je širši slovenski športni javnosti predstavil v odlični luči.
Pokal Pivovarna Union, polfinale, rezultata:
Kety Emmi&Impol Bistrica - Maribor 1:3 (0:0); strelci: 1:0 Kukovec (46.), 1:1 Tolič (50.), 1:2 Janežič (55., ag.), 1:3 Antolin (72.); Olimpija - Aluminij 2:1 (2:1). Finale: Olimpija - Maribor (6. maja ob 20.30 v Celju).
Foto: Drago Wernig / m24.si
Nogometaši Maribora so pred polnimi tribunami v Slovenski Bistrici ugnali domačo zasedbo in se pričakovano uvrstili v finale.
Polfinalna obračuna med vodilnima prvoligašema ter drugoligašema iz Kidričevega in Slovenske Bistrice sta imela - za razliko od napovedi - dober tekmovalni naboj. V Slovenski Bistrici so domačini pred približno 2000 gledalci držali rezultatsko napetost vse do 72. minute, ko je Antolin vijoličaste odpeljal do prednosti dveh golov, v ljubljanskih Sto-žicah pa se navijači novih državnih prvakov niso mogli sprostiti vse do zaključnega sodniškega žvižga, saj so šumarji do konca resnično močno pretili z izenačenjem in izhodom v podaljške ...
Olimpija - Aluminij 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Krefl (3.), 2:0 Elšnik (19., z 11 m), 2:1 Marinšek (30.).
OLIMPIJA: Vidovšek, Krefl (od 62. Estrada), Sualehe, Crnomarkovič, Ratnik, Doffo (od 65. Karamatič), Elšnik, Kvesič (od 89. Posavec), Da Silva (od 62. Balde), Bristrič (od 89. Špehar). Trener: Albert Riera.
ALUMINIJ: Pavli, Martič (od 89. Borovnik), Jovan, Schaubach, Ko-blar, Jagič, Gorenak (od 71. Frešer), Marinšek, Šturm (od 77. Katuša), Brest (od 89. Baskera), Skiba (od 71. Čavara). Trener: Robert Pevnik.
A tekma v Stožicah se za goste ne bi mogla začeti slabše, saj so se že v 3. minuti znašli v zaostanku. Po slabem izbijanju Martiča je v nadaljevanju akcije do žoge prišel Aljaž Krefl,
Pred rokometaši Jeruzalema je naporen mesec maj, v katerem bodo do konca sezone odigrali še pet tekem: najprej dve na zaključnem turnirju Pokala Slovenije, ki bo 6. in 7. maja potekal v Ormožu, nato pa še tri državnega prvenstva - proti Urbanscape Loki (13. maja v Ormožu), Svišu (20. maja v Ivančni Gorici) in Riko Ribnici (27. maja v Ormožu.
„Res je pred nami glede zahtevnosti tekem peklenski mesec, ampak to smo si vsi skupaj zelo želeli. Vedno je naša velika želja, da so maja rokometne dvorane po državi polne in ne prazne, kar se po navadi zgodi zaradi slabega igralnega sistema. Če so polne, to pomeni, da odločajo o državnem prvaku, pokalnem prvaku ali pa o obstanku v ligi. Za dobrobit slovenskega rokometa je takšen mesec, kot je pred nami, zelo pomemben. Na pokalnem Final 4 bo dvorana na Hardeku pokala po šivih, tudi za vrh lestvice v državnem prven-
ki jo je z levico lepo poslal pod prečko - 1:0. V obdobju terenske premoči Aluminija, ko so si šumarji priigrali kar sedem podaj iz kota, so iz druge priložnosti znova udarili domačini in povišali vodstvo. Strel Bristrica iz bližine je Koblar nesrečno blokiral z roko in sodnik Aleksander Matkovic je po ogledu posnetka z VAR-siste-mom pokazal na belo piko. Zanesljiv izvajalec je bil kapetan zmajev Timi Max Elšnik - 2:0. V obeh primerih se je še kako izkazal „zakon bivšega", saj sta v polno zadela nekdanja igralca Aluminija ...
Po razveljavljenem golu »zacveteli«
Naslednji dogodek, ki je močno vplival na potek tekme, se je zgodil v 25. minuti, ko je Olimpija iz tretje priložnosti dosegla še tretji gol (Crnomarkovič). Tudi v tem primeru je posredoval VAR, zaradi prepovedanega položaja pa je bil gol razveljavljen. To je šumarje psihološko dvignilo in nekaj minut kasneje so znižali izid. Po odvzeti žogi sta Šturm in Marinšek izvedla bliskovito akcijo, ki jo je kapetan zaključil na prefinjen način, žogo je elegantno poslal čez Vidovška v mrežo - 2:1.
Da je šlo za resnično dinamično tekmo, dokazuje tudi zapravljena 11-metrovka Svita Sešlarja v 34. minuti (igranje z roko Jagiča), ko se je z obrambo zelo izkazal vratar Aluminija Maj Pavli.
stvu in mesta, ki naslednjo sezono vodijo v evropska tekmovanja, se bo bil pravi boj. Za povrh pa še kaže, da bosta o obstanku v elitni ligi v zadnjem krogu odločala sosedska rivala Krško in Dobova," je dejal predsednik RK Jeruzalem Ormož Mladen Grabovac.
Dotaknil se je še priprav na Final 4. „Priprave na organizacijo turnirja, ki ga gostimo na Hardeku, so v polnem teku, tudi prodaja kart gre po načrtih. Sobotna polfinalna tekma med Jeruzalemom in Krko bo - kot trenutno kaže - razprodana. Nekaj težav nam v klubu povzročajo poškodbe, ki pa upam, da jih do tekme s Krko saniramo. Zagotovo na zaključnem turnirju ne bo igral Blaž Fergola (poškodba kolena), pod velikim vprašajem je tudi nastop Roka Žurana, ki ga po koncu sezone čaka operacija meniskusa. Po posebnem programu trenirajo tudi nekateri drugi igralci. Na treningih so se ekipi pridružili nekateri igralci, ki igrajo za Veliko Nedeljo (Žan Firšt Šeruga, Žan Prejac, Jan Mlač Černe, Žiga Borko) in igralca iz kadetskih vrst (Tit Grabovac, Blaž Majhen). Le na takšen način lahko sestavimo v
Namizni tenis
Dobre predstave za konec sezone
Stran 14
Futsal
Prleki končno zgrabili bika za roge
Stran 14
Najboljše v zadnjem letu
Drugi polčas je bil s strani Aluminija nekaj najboljšega, kar so pokazali v zadnjih letih. Z močno Olimpijo so se spustili v odprt boj, z visoko postavitvijo in agresivnim pokrivanjem po domala celotnem igrišču so iz minute v minuto spravljali domačine v težak položaj in nizali izjemne priložnosti. Če bi Šturm, Skiba, Brest in Katuša zadeli le iz tistih najlepših, bi lahko v Stožicah prišlo tudi do štajerske veselice . Najlepšo so imeli v 76. minuti, ko sta imela Šturm in Frešer izdelan mat položaj, a podaja prvega ni našla drugega, ki je bil sam pred golom ...
Igra Aluminija je bila tekoča, z veliko lepimi potezami, odličnimi preigravanji, vtekanji v prazen prostor, obramba je delovala suvereno, napadalci so prihajali v priložnosti -manjkali so le zadetki .
»Potreben je bil pogum«
„Za takšno predstavo, kot smo jo pokazali v prestolnici pri sveže okro-nanih državnih prvakih, je potreben pogum. Nismo se prišli branit, ampak smo se prišli nadigravat. Zelo zadovoljni smo lahko z igro, s kombinatoriko, s posestjo žoge . Če bi bili bolj konkretni in bi zabili še dva gola več, bi tekmo ocenil s čisto pe-tico, na prvoligaški ravni, sedaj pa jo
neki meri 'normalen' trening. Zaradi reprezentančnih obveznosti so trenutno odsotni vratar Alen Skledar (članska reprezentanca) in trener Saša Prapotnik, Denis Škrinjar ter Nik Čirovic (mladinska reprezentanca)," je o trenutni situaciji v klubu dodal Grabovac.
Ob odsotnosti Prapotnika treninge vodita pomočnik Silvo Kirič in trener za fizično pripravo ter vratarje Mario Posaric. Ekipa Jeruzalema bo trenirala tudi čez praznike, saj se vsi skupaj v klubu zavedajo, da je to priložnost generacije, da se doseže odmeven rezultat. Prvi favorit zaključnega turnirja Pokala Slovenije 2022/23 je zagotovo Pivovarna Laško. V taboru Celjanov so odkrito napovedali, da si želijo dvojne krone, torej naslov državnih in pokalnih prvakov. Svoje želje imajo tudi v vrstah novomeške Krke, ki je v vlogi favorita na prvi polfinalni tekmi proti Jeruzalemu, in v vrstah Kopra, ki ima tudi zasedbo, ki lahko celo preseneti celjske Pivovarje. Pokalno tekmovanje je zato tako zanimivo, ker na enem samem srečanju tudi nemogoče lahko postane mogoče ...
Uroš Krstič
ocenjujem kot zelo dobro. Prvo pomembno spoznanje je, da smo sami sebi dokazali, da smo na pravi poti in da lahko gremo naprej z visoko dvignjeno glavo, drugo pa to, da smo imeli mi sami vse v svojih rokah, ne Olimpija," je po tekmi dejal strateg Aluminija Robert Pevnik.
Športni direktor Aluminija bo imel v naslednjih dneh zagotovo precej zanimivih klicev, saj so se trenutno največji domači dragulji - Nik Marinšek, Marko Brest, Rok Schaubach - predstavili v izjemni luči in jih je opazilo marsikatero oglednikovo oko. Samo upati je, da ima Aluminij z vsemi sklenjene trdne in dolgoročne pogodbe...
Robert Pevnik, trener Aluminija: „Tekmo smo začeli dobro, le v nekaj redkih primerih nismo držali pravšnje koncentracije, zaradi česar smo tudi prejeli poceni zadetka. Predvsem pri prekinitvah smo bili premalo dosledni, kar smo v nadaljevanju tekme popravili. Vse ostalo je bilo na naši strani, že do polčasa smo ujeli priključek. V drugem polčasu pa smo bili boljši nasprotnik in smo si ustvarili veliko priložnosti. Vsaj pet je bilo res zrelih, in ker nismo izkoristili niti ene, nismo napredovali v finale. Žal. Če bi izenačili, bi jih zagotovo vsaj delno paralizirali in bi imeli odprto pot v finale."
Nik Marinšek, Aluminij: „S porazom v polfinalu kot športniki zagotovo nismo zadovoljni, po drugi strani pa je pomembno spoznanje, da smo lahko odšli iz Ljubljane z dvignjeno glavo. Glede na prikazano bi si zaslužili celo kaj več, sploh glede na priložnosti v drugem polčasu. Ko smo si po tekmi ogledali vrhunce, jih je bilo veliko več pred golom Olimpije. Mi smo šli v Ljubljano z željo po nadigra-vanju, vedeli smo tudi, da zmaji po potrditvi državnega naslova ne bodo 100 % pri stvari in bodo v obrambi puščali več prostora. Tako je tudi bilo, le več priložnosti bi morali izkoristiti. Ko sem ga sam zabil v prvem polčasu, je bil to lep občutek."
Marko Brest, Aluminij: „Olim-pija je glede na prikazano v sezoni zasluženo državni prvak, saj si je priborila veliko prednost. A pokalna tekma je drugačna, čeprav smo šli v tekmo z nekoliko preveč strahu. Po začetnem zaostanku (2:0) smo se
zelo dobro odzvali in smo odigrali natančno tako, kot smo se dogovorili v slačilnici. Pokazali smo, da smo prvoligaška ekipa, škoda le za zapravljene priložnosti v drugem polčasu. Vedeli smo, da bodo priložnosti prišle, nismo pa si mislili, da jih bomo imeli toliko. Sicer nas je sam stadion in atmosfera na igrišču dvignila, vsak se je želel dokazati v najboljši luči. Želja je bila res velika, kar se je videlo v veliko odvzetih žogah in posledičnih protinapadih. Fokus pa še vedno ostaja prvenstvo, preko katerega se želimo uvrstiti v 1. ligo. Želimo dobiti vse preostale tekme do konca sezone, obenem pa upamo na kakšen spodrsljaj Rogaške."
V soboto z Dobom
Že v soboto čaka Kidričane tekma 27. kroga v 2. ligi, v goste prihaja Roltek Dob. V kolikor želijo šumarji kandidirati za vrh, pride v poštev le zmaga. „Tekma z Olimpijo mora hitro v pozabo, vso pozornost je sedaj potrebno posvetiti regeneraciji, po-
ÍPoíLuíajk naí na íuitoumm íhbl
CRADIOPTUJ
^ tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
tem pa si želimo učinkovite predstave proti Dobu. Morda bomo glede začetne enajsterice opravili kakšno rotacijo, a če želimo v 1. ligo, potem ritem tekem sobota-sreda-sobota ne sme biti problem," je dejal Pevnik, ki ne bo mogel računati na Tina Mar-tiča (kartoni).
Podobnega mnenja je tudi Nik Marinšek: „Sedaj nas v prvenstvu čakajo 'štiri finalna srečanja', ko bo šlo za napredovanje v 1. ligo, prva že v soboto proti Dobu. To bodo drugačne tekme kot sredina, mi pa moramo vse misli in moči usmeriti v zmago. Utrujenost ne sme biti izgovor, saj imamo na voljo več kakovostnih igralcev."
Jože Mohorič
2. SNL, 27. krog: Aluminij - Roltek Dob, Triglav Kranj - Kety Emmi&Impol Bistrica
(obe v soboto ob 17.00).
Rokomet • RKjeruzalem Ormož
Prodaja kart za Final 4 v polnem teku
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 28. aprila 2023
Boks • Državno prvenstvo za posameznike
Številne medalje za ptujski boks
Boksarska zveza Slovenije je zaupala organizacijo državnega prvenstva Železničarskemu boksarskemu klubu Maribor, ki je tekmovanje od sobote do ponedeljka izvedel v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja Maribor. V ring so stopili tekmovalci vseh starostnih skupin in med njimi smo videli večino najboljših slovenskih boksarjev. Po programu so organizatorji prvi dan izvedli četrtfinalne, drugi dan polfinalne in tretji dan finalne obračune. Posebej v 33 finalnih obračunih so gledalci spremljali kakovostne predstave.
Ringovcem devet medalj
Trener Boks klub Ring Ptuj Ivan Pučko ml. ima pod okriljem mlado nadarjeno generacijo boksarjev in boksark, ki redno in pridno vadijo v klubskih prostorih na Grajeni. Najbolje pripravljene je odpeljal na državno prvenstvo, kjer so nekateri dobili priložnost za dokazovanje v ringu.
Bili so uspešni, saj so skupno pobrali devet medalj: zlate so dobili Žan Emeršič, Maks Amuš, Tjaša Kosta-njevec, Tine Jakomini, Jan Lenart in
Denis Plohl, srebrni Denis Vogemut in Anej Jelen ter bronasto Florijan Brojaj. Šesto mesto je med ringovci zasedel Nejc Bizjak Hull, ki je med člani izgubil četrtfinalni dvoboj proti Harisu Šeferovicu (BK Ljubljana). V polfinalu je Florijan Brojaj z deljeno sodniško odločitvijo med kadeti do 60 kg izgubil s kasnejšim državnim prvakom Davidom Grbičem. Uspešnejši je bil v polfinalu Denis Volge-mut, saj je med člani do 80 kg premagal Janeza Špegliča (BK Intercom Celje).
V finalih je imel BK Ring Ptuj v ringu tri svoje boksarje. V prvem dvoboju je med kadeti do 75 kg Anej Jelen boksal s Tonijem Kohekom (BK Portorož). Šlo je za izenačen dvoboj, v katerem so sodniki dali rahlo prednost mlademu primorskemu boksarju.
Sledil je obračun med mladinci do 54 kg, v katerem sta si nasproti stala Tine Jakomini (BK Ring Ptuj) in Dragan Grujič (BK Legionär). Mladi ptujski boksarje bil po odločitvi sodnikov boljši od tekmeca, tako da si je
priboril naslov državnega prvaka.
Najbolj napeto smo pričakovali tretji ptujski finalni dvoboj, v katerem sta se med člani do 80 kg merila Denis Volgemut (BK Ring Ptuj) in Florijan Begaj (BK Legionar). Oba sta imela dobro spodbudo na tribunah in sta se izkazala v dvoboju. Veliko izkušenejši Begaj je bil za odtenek aktivnejši, a Volgemut je svojemu tekmecu z različnimi kombinacijami zadal tudi kar nekaj močnih in natančnih udarcev. Ne glede na zelo dober odpor so sodniki s soglasno odločitvijo 0:3 zmago dodelili Flo-rijanu Begaju. Denis Volgemut je v Mariboru na državnem prvenstvu pokazal odlično pripravljenost, trenutno je med »ringovci« med člani najboljši boksar.
Uspešni tudi drugi ptujski boksarji
Predstavniki BK Dejan Zavec
Boxing so se za nastope v Mariboru pripravljali pod vodstvom Tomija Lo-
Dobitniki medalj iz Boks kluba Ring
Namizni tenis • Državne lige
Foto: arhiv BK Ring Ptuj
Dobre predstave za konec sezone
Redni del sezone v slovenskih državnih ligah je zaključen, (nekatere) igralce in igralke sedaj čakajo le še zaključni boji v končnici za prvaka in obstanek.
1. SNTL (ž)
1.	KAJUH-SLOVAN	12	12	0 0 48:5	24
2.	KEMA MUREXIN 12	9	0 3	39:34	18
3.	INTER DISKONT	12	7	0 5	35:29	14
4.	ARRIGONI	12	6	0 6	34:33	12
5.	VRTOJBA	12	5	0 7	32:39	10
6.	LOGATEC	12	2	0 10	26:43	4
7.	CIRKOVCE	12	1	0 11	16:47	2
13.	krog: NTK Cirkovce -Vrtojba 3:4
Katja Krajnc - Sara Tokic 1:3, Zoja Žolek - Tina Mozetič 0:3, Ina Unger -Eva Cerkvenič 3:1, Krajnc/Unger - To-kic/Mozetič 3:0, Katja Krajnc - Tina Mozetič 3:1, Ina Unger - Sara Tokic 0:3, Zoja Žolek - Eva Cerkvenič 0:3.
14.	krog: Kema Murexin -Cirkovce 4:2
Ema Crnkovič - Katja Krajnc 0:3, Blažka Harkai - Ina Unger 3:2, Ana Kovačec - Zoja Žolek 3:0, Harkai/ Kovačec - Krajnc/Unger 2:3, Ema Cr-nkovič - Ina Unger 3:0, Ana Kovačec - Katja Krajnc 3:0.
Ekipa NTK Cirkovce je sezono zaključila z dvema tekmama istega dne, dopoldan z domačo tekmo z Vrtojbo, popoldne pa z gostovanjem v Puconcih. Čeprav rezultatsko niso bila uspešna, pa so dekleta na obeh srečanjih tekmicam nudila dober odpor, kar je ob zaključku sezone, v kateri so zabeležila eno zmago (proti Logatcu v 3. krogu), pozitivna stvar. Ker je v letošnji sezoni v 1. ligi nastopala samo sedmerica (Vesna se je odločila za igranje v 2. ligi), bodo Cirkovčanke kljub zadnjemu mestu na lestvici tudi v naslednji sezoni del 1. lige.
„Zadnji dve tekmi smo glede na vse okoliščine odigrale super. Obakrat je bilo zelo tesno in bi se
lahko dvoboja obrnila tudi v našo korist. V obeh primerih smo zmagale dvojice, kar se v sezoni ni zgodilo prav pogosto, tukaj je viden lep napredek. Tudi določene posamezne tekme so bile kakovostne, kljub pomanjkanju treningov zaradi povečanih študijskih obveznosti, ki jih imava z Ino," je dejala Katja Krajnc, najboljša posameznica cirkovške ekipe.
2. SNTL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Savinja Plasard II - Mengeš Racketry II 6:1, Arrigoni I - Ptuj 6:1, Rakek - Xiom Muta 4:6, Kema Murexin II - Logatec 6:4, Sobota I - Ilirija 6:0, Rakek - Ptuj 2:6, Arrigoni I - Xiom Muta 5:5, Sobota I - Logatec 6:3, Kema Murexin II - Ilirija 6:0.
1.	SOBOTA I	18 18 0 0 108:16 36
2.	ARRIGONI I 18 11 3 4 92:59 25
3.	SAVINJA PLASARD II 18 11 2 5 89:52 24
4.	KEMA MUREXIN II 18 9 2 7 74:71 20
5.	XIOM MUTA 18 7 4 7 74:74 18
Posebna priznanja
Boksarska zveza Slovenije je za nastope na državnem prvenstvu podelila nekaj posebnih pokalov. Za najbolj borben par sta ga dobila Aljaž Šircelj in Nik Nikolov Veber, za borca z najboljšo tehniko Dejan Lebu-ric, kot najboljši borec prvenstva pa Tadej Černoga. Med ekipami so imeli največ uspeha predstavniki BK Knockout iz Ljubljane.
Plakete za doprinos k razvoju slovenskega boksa so prejeli Stanislav Milutinovic, Branislav Jokanovic, Saša Taraniš in Du-ško Čavic.
Državni prvaki med člani: do 60 kg Tadej Černoga (BK Por), do 63 kg Aljaž Šircelj (fCL), do 67 kg Nejc Petrič (BK GGG), do 71 kg Gašper Podgoršek (BK Leg), do 75 kg Dejan Leburic (BK Kno), do 80 kg Florijan Begaj (BK Leg), do 86 kg Gregor Starašinič (BK DBG), do 92 kg: Aljaž Ban (BK DBG).
6.	MENGEŠ II
7.	RAKEK
8.	ILIRIJA
9.	PTUJ
10.	LOGATEC
Rokomet • 2. DRL (m), končnica
Mladi ptujski rokometaši izkoristili svojo priložnost
Nova Gorica - Drava Ptuj 29:42 (15:23)
DRAVA PTUJ: Voda, Kramberger 10, Kuzma 3, Šeruga 7, Peklar 4, T. Kocijančič 10, Srečkovič 1, Rkman, Bezjak 3, S. Kocijančič 3. Trener: Se-bastjan Oblak.
Po precejšnjem razočaranju po porazu z Ajdovščino na odločilni tekmi sezone, so se v taboru Drave odločili, da bodo tekmo v Novi Gorici odigrali zvečine z mladinci. Ti so svojo nalogo dobro opravili in prav vsi so dodali lep delež k visoki zmagi.
Domača vrsta je bila konkurenčna le na začetku, nakar so si gostje s solidno igro v obrambi in dobro realizacijo v napadu že do odmora nabrali
osem zadetkov prednosti. V nadaljevanju so jo dvignili celo na +15 (18:33 v 53. minuti) in so v končnici tekmo mirno pripeljali do zanesljive zmage.
Zanjo so zaslužni vsi igralci, saj so prikazali zares korektno predstavo, strelsko pa sta se z desetimi zadetki izkazala Jure Luka Kramberger in Tim Kocijančič. Slednji je bil v zadnjih tekmah nosilec igre Drave in je tudi tokrat usmerjal svoje mlade soigralce. Ti predstavljajo prihodnost ptujskega rokometa, ki bo tudi v naslednji sezoni imel zastopnika v 2. državni ligi.
Za dravaše sedaj sledita še dve tekmi razigravanja za končno 3. mesto v 2. ligi, na teh se bodo Ptujčani pomerili s Kronosom.
David Breznik
renčiča, ki je na prvenstvo prijavil tri boksarje. Med njimi je David Klemen-čič zamudil na uradno tehtanje, medtem ko je Domen Petrovič uspešno opravil tehtanje, a zaradi nepričakovane situacije ni stopil v ring. Miha Hribovšek, ki je tekmoval med člani do 86 kg, je bil v četrtfinalu prost, nato pa se je v polfinalu pomeril z Gregorjem Starašiničem (BK Tivoli). S slednjim je lani na državnem prvenstvu izgubil že v prvi minuti dvoboja, tokrat pa je odlično odboksal vse tri runde. Dokazal je, da je odlično kon-dicijsko pripravljen in je proti izku-šenejšemu tekmecu dobil kar nekaj točk, kar je dober kazalnik napredka. Kljub porazu s kasnejšim državnim prvakom je Miha osvojil končno 3. mesto na državnem prvenstvu.
Tri prva mesta so iz Maribora prinesli predstavniki Boks kluba Ptuj. Zlate medalje so dobili Enej Anžel, Anja Lederer in Andreja Hudin, trenira jih Leon Lovrec.
David Breznik
Futsal • 1. SFL, polfinale
Bika končno zgrabili za roge
Meteorplast Šic bar -Siliko Vrhnika 4:0 (3:0)
18	6	2	10	65:77	14
18	7	0	11	59:84	14
18	4	5	9	62:90 13
18	3	3	12	48:95	9
18	3	1	14	42:95	7
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Katja Krajnc(NTK Cirkovce)
Marsel Šegula (NTK Ptuj)
10. krog: Arrigoni - Ptuj 6:1, Rakek-Ptuj 2:6
S tekmami 10. kroga se je zaključil redni del sezone tudi v 2. moški ligi. Suvereni zmagovalci so postali igralci iz Murske Sobote (Gregor Zafošnik, Gregor Kocuvan, Bojan Ro-poša), ki so sezono končali z vsemi možnimi točkami.
Ekipa Ptuja se je do konca borila vsaj za osvojitev predzadnjega mesta na lestvici, ki omogoča iskanje obstanka preko dodatnih kvalifikacij. To jim je na koncu tudi uspelo in sedaj čakajo na poraženca finalnega obračuna v tretjeligaški konkurenci (NTK Cirkovce ali NTK Savinja III), s katerim se bodo merili za obstanek v 2. ligi.
Optimizem pred kvalifikacijami zbuja tudi vrnitev Marsela Šegula v trenažni in tekmovalni proces, ki se je tako pridružil trojici Luka Krušič, Darko Drčič in Gorazd Selišek. Na Rakeku je vse tri posamične tekme dobil Krušič (eno še v paru z Drčičem), svoje pa sta dodala tudi Šegula in Drčič s po eno dodano točko.
3. SNTL (m) - končnica
V 3. ligi se je redni del sezone v vzhodni in zahodni skupini končal že pred časom, v teku je že končnica za napredovanje v 2. ligo. V njej se merijo po dve najboljši ekipi iz vsake skupine (Cirkovce in Bendl, oz. Savinja iii in Vrhnika). Finalna tekmeca sta Cirkovce in Savinja iii, v vlogo favoritov pa so postavljeni Cirkovčani, ki so suvereno opravili s polfinalnimi tekmeci z Vrhnike (dvakrat 6:0).
JM
STRELCI: 1:0 Rajter (1.), 2:0 M. Goznik (4.), 3:0 M. Goznik (18.), 4:0 Alen Ruis (36.).
METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Kneževič, Trstenjak, Aljaž Ruis, Kosec, Tkalčič, Horvat, Alen Ruis. Trener: Robert Grdovic.
Medtem ko se je po prvi polfinalni tekmi med Vrhničani in Ljutomerčani zdelo, da slednji v tej sezoni enostavno ne znajo razrešiti rebusa, imenovanega Siliko (izgubili so še četrto zaporedno prvenstveno srečanje s temi tekmeci), jim je to v sredo vendarle uspelo! Ne samo da so zmagali, ampak so gostom s 100 % obrestmi vrnili za poraz v prvem srečanju (2:0).
Ko tekmo odpreš z vodstvom v 1. minuti, je vse lažje in prav to je v sredo uspelo Prlekom pred glasnimi navijači v dvorani Šic, reprezentančnega vratarja Nejca Berzelaka je premagal Tilen Rajter. Le tri minute kasneje je bilo že 2:0, tokrat je v polno pred približno 200 gledalci meril
Matic Goznik. Kapetan je pred polčasom udaril še enkrat in svoji ekipi pred premorom zagotovil udobno prednost 3:0. Vmes so se Prleki zaradi agresivnega pokrivanja tekmecev znašli v težavah zaradi prekrškov, a je v 12. minuti kazenski strel Jandrica z 10 m Lovrenčič ubranil.
V drugem polčasu so agresivne-je zaigrali tudi gostje, v napadalnih akcijah pa jim je občasno pomagal tudi vratar Berzelak. Domačini so se pomaknili na svojo polovico in branili svoja vrata, za borbenost pa so bili nagrajeni v 36. minuti, ko je končni rezultat 4:0 postavil Alen Ruis.
»Zmaga ni bila gladka, do nje pa so nas popeljali tudi gledalci. Mi smo dali od sebe 100 %, zato iskrene čestitke fantom, vodstvu kluba, trenerjem, vsem. Tokrat se nam je res vse 'poklopilo' in že nestrpno čakamo na tretjo tekmo v torek,« je bil po zmagi presrečen domači vratar Lovrenčič.
Tretji tekmi polfinala sta na sporedu 2. maja ob 20.00: Siliko Vrhnika - Meteorplast Šic bar (1:1 v zmagah), Dobovec - KMN Bronx Škofije (2:0 v zmagah).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Meteorplasta so polfinalno seriji s Silikom izenačili na 1:1.
Atletika • Miting Radovljica 2023
Uvodni nastopi na prostem
Z mitingom v Radovljici se je začela domača sezona atletskih tekmovanj na prostem. Na Gorenjskem se je v vseh starostnih kategorijah - od U-12 do članov - zbralo več kot 320 nastopajočih.
Atletski klub Ptuj se je tekmovanja udeležil s četverico atletov, njihove barve so zastopali Anej Čurin Pra-potnik, Blaž Jurgec, Taja Pučko in Zoja Sluga, vsi v članski konkurenci. Fanta sta tekmovala v teku na 200
metrov (teka na 100 m ni bilo na sporedu), dekleti pa v troskoku.
Čurin Prapotnik je osvojil 2. mesto, z rezultatom 21,93 s je le za desetinko zaostal za Galom Kumarjem (Olimpi-ja), Jurgec pa je ostal brez rezultata.
V troskoku sta Zoja in Taja osvojili 4., oz. 5. mesto, njuna najboljša rezultata sta bila 11,46 in 11,38 m. Zmagala je domačinka Neja Omanovic z izidom 12,34 m.
JM
petek • 28. aprila 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Strelstvo • 32. DP z zračno puško in pištolo 10 m Ormož 2023
Zmaga za domačinko Nušo Žnidarič, Ptujčana Stojak in Raušlova tretja
Minuli konec tedna je Strelsko društvo Kovinar Ormož v športni dvorani na Hardeku in v ormoški gimnazijski športni dvorani zelo uspešno izvedlo 32. državno prvenstvo v streljanju z zračno puško in pištolo na 10 m za vse starostne kategorije. Tekmovalo je 617 strelk in strelcev iz 59 strelskih društev, med katerimi je odličja osvojilo kar 41 društev. Med najuspešnejšimi društvi je bilo domače SD Kovinar, ki je osvojilo šest odličij, Juršinci so osvojili štiri, Ptu-jčani dve.
Nuša Žnidarič zmagala v prestižnem dvoboju članic
Za vse domače ljubitelje strelskega športa je bilo najbolj razburljivo spremljati finale članic z zračno puško, kjer sta se v velikem zaključnem dvoboju za zlato odličje pomerili domačinka Nuša Žnidarič, sicer državna prvakinja iz leta 2018, in trikratna olimpijka ter trikratna državna prvakinja Živa Dvoršak.
Mlada Ormožanka je postavila prepričljivo najboljši rezultat med osmerico finalistk in imela za dva kroga boljši skupni rezultat od Dvor-šakove. Slednja je v zaključnih petnajstih strelih sicer poskusila unovčiti svoje bogate izkušnje, streljala je dobro, a proti razpoloženi domačinki to ni bilo dovolj, saj je bila ta izjemno natančna in visoko motivirana za ponovitev velikega uspeha iz leta
2018,	ko je prav tako v domačem okolju - takrat v Gorišnici - pripravila veliko presenečenje in osvojila svoj prvi naslov članske državne prvakinje. Žnidaričeva je letos ponovila ta uspeh s skupno zmago v zaključnem dvoboju z rezultatom 17:13. Dvorša-kova si je v svojem devetem finalu pristreljala že osmo odličje, od tega tri naslove državne prvakinje (2012, 2016, 2021) in pet naslovov državne podprvakinje (2023, 2022, 2020,
2019,	2018) v zadnjih šestih letih. Aktualna državna prvakinja Sonja Benčina je osvojila bronasto odličje.
Uspeh ormoških strelk je s končnim 7. mestom dopolnila Urška Kuharič, sicer državna prvakinja iz leta 2019. Med strelkami SD Tovarne sladkorja Ormož je bila najboljša Vesna Mele (580.0) na 30. mestu, 33. Suzana Črnko (573.8), 37. Barbara Muhič. Zaradi izostanka tretje ormoške strelke Tine Prejac so tokrat Ormožanke ostale brez ekipne uvrstitve in brez želenega naslova državnih prvakinj, ki ga poskušajo osvojiti od leta 2011 naprej (od takrat so osvojile deset ekipnih odli-čij). Brez ekipe je ostala tudi Olimpija, tako da so veliko presenečenje pripravile Rušanke (1858,9) in osvojile svoj prvi ekipni naslov državnih prvakinj.
Jan Šumak brez finala
V moški članski tekmi je svoj prvi naslov državnega prvaka osvojil strelec Olimpije Blaž Lužar, ki je v zaključnem dvoboju premagal Nejca Klopčiča iz Trzina z rezultatom 17:9. Favorizirani trzinski mladinec Luka Lukic je osvojil bronasto odličje.
Najboljšemu ormoškemu strelcu in državnemu podprvaku iz leta 2021 - Janu Šumaku (614,6), se je tokrat sedma uvrstitev v finale izmaknila za slaba dva kroga, osvojil je nehvaležno 9. mesto. 38. je bil Žan Tomažič (590,8), zaradi izostanka ormoškega predsednika Tadeja Horvata, ki je bil hkrati tudi predsednik organizacijskega odbora z veliko zadolžitvami pri izvedbi DP, pa so Ormožani Kovinarja ostali brez ekipne uvrstitve tudi v moški konkurenci. V ekipni tekmi so svoj peti zaporedni naslov ekipnih državnih prvakov proslavili Trzinci (1855,8), pred Turniščani in Rušani.
Sašo Stojak do četrtega odličja na DP med člani
Med člani s pištolo se je z osvojitvijo tretjega mesta in bronastega odličja novega uspeha na DP veselil Ptujčan Sašo Stojak (573), ki je v svojem sedmem nastopu osvojil že četrto odličje (leta 2018 je bil državni prvak). Prvi naslov državnega prvaka je osvojil Jože Čeper (574) iz Rečice pri Laškem, ki je v zaključnem dvoboju premagal Bojana Frasa (560) iz SD Proarmis iz Maribora, z rezultatom 16:12.
Velik uspeh je z uvrstitvijo v finale dosegel tudi juršinski strelec Niko Pšajd (559) in osvojil končno 8. mesto. 17. je bil trikratni državni prvak Boštjan Simonič J KM (553), 20. Matija Potočnik PTU (552), 21. Mirko Moleh JUR (552), 24. Emerik Hodžic KOR (549), 25. Gregor Polaj-nko KOR (548), 37. Žan Tomažič KOR (541), 40. Ludvik Pšajd JUR (538), 41. Zlatko Kostanjevec PTU (538), 42. Aleksander Ciglarič J KM (537), 44. Matevž Mohorko KID (537), 48. Rok Pučko J U R (534), 49. Žan Bogša J KM (532), 50. David Kekec JUR (532), 59. Milan Bukšek KID (524).
Svoj dvanajsti ekipni naslov državnih prvakov je osvojila rečiška ekipa Dušana Poženela (1675), pred Vele-njčani (1672) in Brežičani (1671), 4. Grosuplje (1665), 5. Ptuj (1663), 6. Kovinar Ormož (1638), 9. Juršinci (1624), 10. Jože Kerenčič Miklavž (1622).
Majda Raušl v svojem 30. finalu DP
Med članicami s pištolo se je novega uspeha na DP razveselila slovenska rekorderka po številu nastopov
v finalu - Ptujčanka Majda Raušl (561). Ta je v svojem jubilejnem 30. finalu osvojila trinajsto odličje - šesto bronasto, ob petih srebrnih in naslovom državne prvakinje v letu 2009. V zaključnem dvoboju med Anjo Pre-zelj (561) iz Železnikov in Denis Bola Ujčič iz Postojne je zmagala izkušena Postojnčanka (16:14).
Miklavška strelka Stanka Miholič (525) je bila 21., 27. Ptujčanka Darinka Mojzer (491). Osmi ekipni naslov državnih prvakinj so osvojili favorizirane rečiške strelke (1633), pred Olimpijo in Velenjčankami.
Eva Petek podprvakinja med mladinkami
Med mladinkami s puško je bila v kvalifikacijah najboljša domačinka Eva Petek (616,0) in se zanesljivo uvrstila v finale. Petkova je bila najboljša tudi v izločilni tekmi najboljše osmerice in se je uvrstila v zaključni dvoboj za zlato odličje proti Grosu-peljčanki Sari Slak. Slednja pa je bila boljša v odločilnem finalu in je slavila naslov državne prvakinje z rezultatom 16:10. S prvim naslovom državne podprvakinje med mladinkami se je velikega uspeha iskreno veselila tudi odlična ormoška strelka, ki je po dveh bronastih odličjih med ka-detinjami osvojila še prvo mladinsko srebro.
Preostali Ormožanki, Ina (587,3) in Brina Voljč (574,8), sta osvojili 19. in 24. mesto. Ormožanke pa so nov uspeh dosegle tudi v ekipni tekmi, kjer so s 1778,1 kroga osvojile ekipni bron, zmagale so Grosupeljčanke (1808,3), Pred Cerknico (1793,4).
Med mladinci s puško se je v finalno osmerico uvrstil ormoški strelec Kovinarja Nino Benjamin Kovačec (603,2) in še drugič zapored osvojil končno osmo mesto. Preostala Or-možana Jan Dogša (582,1) in Rok Škorjanec (575,5) sta osvojila 19. in 21. mesto. V klubskem dvoboju dveh Jeseničanov je zmagal Ernest Eman Babača s 17:11.
V ekipni tekmi so se Ormožani Kovinarja (1760,8) veselili bronastega odličja in le za 0,9 kroga zaostali za srebrnim, ki so ga osvojili Kočevci (1761,7), zmagali so Jeseničani Triglava Javornikov-Koroška Bela (1801,8).
Valter Drašler srebrn, v finalu tudi Lan Breznik
Med mladinci z zračno pištolo je svojo prvo uvrstitev med finalno osmerico za las ujel Juršinčan Val-ter Drašler (527). V izločilni tekmi je pokazal najboljše streljanje in si je pristreljal zaključni dvoboj z Izolča-nom Martinom Memonom. Slednji je slavil z rezultatom 16:6. Drašler
Foto: Strelska zveza Slovenije
Najboljše Članice z zračno puško po koncu izjemno razburljivega finalnega nastopa z velikim slavjem za zmagovalko - domačinko Nušo Žnidarič (u sredini). Srebro je osuojila olimpijka Živa Duoršak (levo), bron pa Sonja Benčina (obe Olimpija).
Foto: Strelska zveza Slovenije
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ptujčanka Majda Raušl (desno) se je na 32. DP u Ormožu uvrstila u suoj jubilejni, 30. finale in osuojila šesto bronasto odličje, zmagala je Denis Bola Ujčič, druga Anja Prezelj.
Ptujčan Sašo Stojak je po lanskem naslouu državnega podpruaka tokrat osuojil bronasto odličje med Člani s pištolo, pruič je zmagal Jože Čeper, drugi je bil Bojan Pras.
Foto: Strelska zveza Slovenije
Strelski podmladek starejših dečkov s serijsko zračno puško iz domačega Kovinarja se je veselil dvojnega uspeha z osvojitvijo ekipnega in posamičnega naslova državnih prvakov, ki so ga pristreljali prvak Anej Marin, Taj Bombek Fermišek in Jaka Horvat.
je po lanskem naslovu državnega podprvaka med kadeti enak uspeh ponovil še v mladinski konkurenci.
Zelo dobro streljanje je v kvalifikacijah pokazal Ptujčan Lan Breznik, sicer aktualni kadetski državni prvak, ki je bil s 545 krogi drugi najboljši, a nato tega uspeha ni znal nadgraditi v izločilni tekmi najboljše osmerice, kjer je osvojil končno sedmo mesto.
Med mladinkami s pištolo je veliko
Golf • Na Ptuju DP v Match playu
Domačin Jan Hribernik najboljši
Match play je najstarejša oblika golf tekmovanja, ki pa je v senci klasičnih turnirskih tekmovanj. Letošnje državno prvenstvo je od petka do nedelje v sodelovanju z Golf zvezo Slovenije izvedel Golf klub Ptuj. Po zaključku je novi direktor ptujskega golf igrišča Marko Štirn dejal: „To tekmovanje je bilo za naše igrišče dobra promocija. Za nastopajoče smo se potrudili, da je bilo igrišče zelo dobro urejeno in da je lahko bilo prvenstvo izvedeno brez zapletov."
Za naslov državnih prvakov je med članicami tekmovalo osem igralk, med člani pa 23 igralcev -med seboj so v parih odigrali po pet tekem. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla Lana Malek, drugo Barbara Car in tretje Petra Balkovec.
Nova državna prvakinja, članica Golf kluba Slovenska Bistrica, je po osvo-
jitvi naslova povedala: „Nekatere stvari bi lahko bile še boljše, ampak
Foto: Aleš Fevžer
Najboljša trojica med člani, v sredini je Jan Hribernik (GK Ptuj)
sem s svojo igro zadovoljna. V igri je bila pozitivna tendenca, saj sem vsak dan igrala malo boljše in to je bilo na koncu dovolj za zmago."
V moški konkurenci so prva tri mesta zasedli Jan Hribernik, Tomi Bezenšek in Jaka Babnik. Zmagovalec iz domačega Golf kluba Ptuj je odlično odigral finalni dvoboj in ga predčasno zaključil z zmago. „Moram reči, da sem imel celotno igro zvečine pod kontrolo. Na četrti luknji sem povedel in od takrat sem samo višal vodstvo. Na štirinajsti luknji sva si s tekmecem segla v roko in s tem sem osvojil naslov državnega prvaka v Match playu," je dejal Hribernik.
Ob Hriberniku je Golf klub Ptuj na državnem prvenstvu zastopalo še šest golfistov, ki so solidno nastopili na domačem golf igrišču.
David Breznik
presenečenje pripravila Brežičanka Lara Zorko (540), ki je premagala prvo favoritinjo in klubsko kolegico Saro Ščuri (537). Miklavška strelka Nika Miholič (484) je bronasto odlič-je na četrtem mestu zgrešila za 11 krogov.
Milan Kvas srebrn
Med kadeti s pištolo je naslov državnega podprvaka osvojil mladi juršinski strelec Milan Kvas, ki je z odličnim rezultatom 357 krogov zaostal le za Filipom Pečečnikom (366) iz Sevnice. Preostala juršinska strelca Jan Brmež Čeligo (326) in Miha Močnik (313) sta osvojila 16. in 20. mesto. Ptujčan Luka Rozman je bil s 333 krogi deseti.
V	ekipni tekmi so zmagali laški strelci iz Celjske čete Mala Breza (1016), pred Železniki (1006) in Dušanom Poženelom iz Rečice pri Laškem (1004). Aktualni ekipni prvaki - Juršinčani pa so tokrat na četrtem mestu ekipno odličje zgrešili za osem krogov.
Juršinski starejši dečki do naslova podprvakov
V	kategoriji starejših dečkov z zračno pištolo so bili zelo uspešni juršinski strelci, ki so slavili ekipni naslov državnih podprvakov s 467 krogi in za sedem krogov zaostali za prvaki iz Proarmisa. Med posamezniki je naslov državnega podprvaka
osvojil Juršinčan Mai Pak, ki je s 177 krogi samo za dva kroga zaostal za prvakom Miho Frasom (179) iz Proarmisa. Preostali juršinski strelci Nejc Repič (152), Anej Čuček (138), Miha Rajšp (138) in Žan Gril (128) so osvojili 12., 16., 17. in 19. mesto.
Ormoški starejši dečki Kovinarja do dvojnega naslova prvakov
S serijsko zračno puško so domačini Kovinarja nov velik uspeh slavili v kategoriji starejših dečkov, kjer je zmago in naslov državnega prvaka osvojil Anej Marin (184). Preostala ormoška strelca Taj Bombek Fermišek (175) in Jaka Horvat (173) sta osvojila 11. in 14. mesto ter prispevala pomemben delež k ekipni zmagi Ormožanov (532). Drugi so bili No-vomeščani (517), tretji Dušan Pože-nel (516).
Med starejšimi deklicami je zmagal Pia Matek (183) iz Rečice pri Laškem, ormoška strelka Olivia Vo-čanec (158), sicer večkratna državna prvakinja v mlajših kategorijah, je tokrat osvojila 15. mesto.
V kategoriji deklic s serijsko zračno puško je zmagala Ota Kšela (182) iz Ljutomera, ormoška strelka Kovinarja Ota Šimon (170) pa je osvojila 10. mesto. Ljutomerčanke so bile najboljše tudi v ekipni tekmi in slavile naslov državnih prvakinj s 521 krogi.
Simeon Gonc
16 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 28. aprila 2023
Nogomet • Super liga MNZ Ptuj
Combat Sambo • Evropsko prvenstvo
Petek v sredo še poglobil krizo Markovcev Perkovič v Izraelu do brona
Nogometaši v najmočnejšem tekmovanju pod okriljem MNZ Ptuj so v sredo odigrali tekme 14. kroga. Po tradiciji spomladanskega dela sezone je tudi tokrat prišlo do zamenjave na vrhu lestvice...
Krog je na vrhu pričakala ekipa Ge-rečje vasi, ki pa ji na domačem igrišču ni uspelo ugnati močne zasedbe Gorišnice - tekma se je končala z najmanj popularnim izidom 0:0. Da Gerečja vas ni dosegla vsaj enega zadetka, je za najbolj učinkovito moštvo lige zelo, zelo redek pojav - to se jim je zgodilo prvič v sezoni...
V	drugem obračunu ekip iz zgornjega dela lestvice sta se „udarili" zasedbi Markovcev in Hajdine. Mar-kovčani imajo za sabo povsem nepo-srečen uvod v spomladanski del, na štirih tekmah so doslej osvojili pičli dve točki. Tudi po dvoboju s Hajdino ostajajo pri tem izkupičku, za zmago gostov je poskrbel najboljši posameznik lige Timotej Petek.
Hajdina in Gerečja vas sta na vrhu izenačeni pri 29 točkah, toliko pa bi jih lahko imeli tudi Stojnčani, če bi zmagali z Bočem. A ne samo, da niso zmagali, ostali so celo brez točk.
V	spodnjem delu lestvice sta bila prav tako na sporedu dva derbija,
Foto: Črtomir Goznik
Edina predpraznična tekma, ki se je končala brez zadetkov, je bila odigrana v Gerečji vasi, kjer je gostovala Gorišnica.
ves izkupiček pa sta pobrali gostujoči ekipi: Grajena v Apačah in Bukovci v Središču. Posebej prepričljivi so bili varovanci trenerja Boštjana Zemlji-ča, ki so v Središču zabili kar pet golov - skoraj tretjino vseh v tej sezoni.
Zanimivost kroga: najučinkovitejša ekipa v ligi
ni zabila zadetka, najmanj učinkovita pa jih je pet!
Po zmagi z Markovčani so Gra-jenčani zadržali zmagovito formo in slavili še v Apačah - Vojko To-minc je znova dosegel dva gola. Zanimivost tekme je rdeči karton Aleša Predikaka, ki je v igro stopil
v 73. minuti, na igrišču pa je zdržal le dve minuti... REZULTAT114. KROGA: Markovci - Hajdina 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Petek (55.); Gerečja vas - Gorišnica 0:0; Stojnci - Boč Poljčane 2:3 (0:2); strelci: 0:1 Topič (34.), 0:2 Grobin (43.), 1:2 Meznarič (50., z 11 m), 1:3 Bislimaj (88.), 2:3 Petrovič (92.);
Središče - Bukovci 1:5 (1:3); strelci: 0:1 Meznarič (9.), 1:1 Jaki (26., z 11 m), 1:2 Serdinšek (36., z 11 m), 1:3 Šmigoc (42.), 1:4 Meznarič (70.), 1:5 Kitak (76.);
Apače - Grajena ANpro 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Tominc (10.), 1:1 Fridrih (55.), 1:2 Tominc (61.), 1:3 Jelen (90.). Rdeči karton: Predikaka (75., Apače).
1.	HAJDINA	14 9 2 3 29:12 29
2.	GEREČJA VAS 14 9 2 3 35:21 29
3.	STOJNCI	14 7 5 2 29:20 26
4.	MARKOVCI 14 7 4 3 23:15 25
5.	GORIŠNICA 14 7 4 3 22:17 25
6.	BOČ POLJČANE 14 4 4 6 20:24 16
7.	GRAJENA ANPRO 14 4 1 9 18:27 13
8.	APAČE	13 3 2 8 24:32 11
9.	BUKOVCI	13 3 2 8 17:31 11
10.	SREDIŠČE 14 2 2 10 18:36 8
JM
Plavanje • Mednarodni miting v Gradcu
V Gradcu soočanje z mednarodno konkurenco
Gradec je od četrtka do nedelje gostil mednarodni plavalni miting Int. BAUAkademie ATUS Graz Trophy 2023. Na tekmovanju so nastopili plavalci iz vse Evrope, med njimi je bilo približno 100 plavalcev iz devetih slovenskih klubov.
Plavalni klub Terme Ptuj so zastopali Anže Kvas, Leon Zver, Ana in Zala Črepinko, Laura Božičko, Brina Ros, Katarina Strelec in Sara Maček. Glavni cilj mladih plavalcev v Avstriji je bil izboljšanje osebnih rekordov, kar je večini tudi uspelo. To je bil za nekatere prvi nastop izven meja Slovenije in hkrati tudi priprava za domači miting, ko bo Plavalni klub Terme Ptuj 13. maja izvedel tradicionalni Pokal Terme Ptuj 2023.
David Breznik
Mladi plavalci PK Terme Ptuj so nastopili v Avstriji.
Šah • Slovenskogoriška šahovska liga
Šahovska sekcija Petanjci drugič najboljša
Poročali smo že o izredni vztrajnosti članov šahovske sekcije Juršin-ci, ki so letos že 16. organizirali tekmovanje v okviru slovenskogoriške šahovske lige. S tem so dokazali, da se vztrajnost izplača, saj jim je uspelo pridobiti nekaj novih ekip, ki so v svoje vrste vključile veliko mladih, perspektivnih šahistk in šahistov.
Organizatorji tudi niso imeli nobenih težav s tehničnimi izvajalci v treh
terminih. Tako so se prvič srečali na Zabavni kmetiji Murko Zg. Hajdina, nadaljevali na turistični kmetiji Amur v Juršincih, zaključili pa v kulturni dvorani pri Svetem Tomažu. To druženje je bilo tudi neke vrste obujanje spominov na sam začetek lige davnega leta 2007, ko so se skupaj s predstavniki iz Juršincev in Vito-marcev odločili, da poskušajo svoja redna družabna srečanja nadgraditi še za šahovnicami in tako so se začeli zametki današnje, izredno uspešne in kakovostne šahovske lige.
Ob standardnih ekipah iz prejšnjih let sta se letos priključili dve novi, in sicer Ekipa Gomboši s tremi člani
Foto: Janko Narat
Zmagovalna ekipa ŠS Petanjci (desno) v dvoboju z ekipo Zabavne kmetije Murko.
družine Gomboši ter ekipa Zabavne kmetije Murko z Zg. Hajdine. Slednja je glede na zasedbo veljala za tihega favorita, kar je dokazala z vodstvom po prvih šestih krogih. S točko zaostanka ji je sledila ekipa Šahovske sekcije Petanjci, ki pa je v zadnjih treh krogih premagala vse tri tekmece, med drugim vodilno ekipo Murko in se drugič vpisala na seznam zmagovalcev.
V svojih vrstah je imela zelo izenačene posameznike, med katerimi je izstopal Jožef Sedonja, ki je v devetih krogih zbral osem točk in bil najboljši posameznik lige. S po 7,5 točke sta mu sledila klubski soigralec Andre Keglevič ter Bojan Veber iz juršinske ekipe. V ekipi Zabavna kmetija Murko so po sedem točk zbrali David in Tadej Murko ter Andraž Šuta, kar pa je ob dveh porazih in enem neodločenem rezultatu v zadnjih treh krogih zadostovalo le za drugo mesto.
»Po težkem covidnem obdobju smo z nekoliko bojazni šli v obuditev lige v začetni obliki. Vseeno pa smo si želeli, da nadaljujemo tradicijo in ob koncu lahko s ponosom povem, da sem nad udeležbo prijetno presenečen in se ob tem zahvaljujem vsem kapetanom ekip, da so me v moji nameri podprli,« je svoje občutke ob koncu letošnje lige strnil alfa in omega ter glavni »krivec« za nadaljevanje tradicije Anton Lajh iz občine Juršinci. Tudi sam je v zadnjih treh krogih nastopil za »svojo« juršinsko
Haifa je med 19. in 23. aprilom gostila evropsko prvenstvo v Combat Sambi. To je borilna veščina, ki združuje različne oblike rokoborbe.
V kategoriji do 71 kg je v slovenski reprezentanci tekmoval Luka Perkovič, sicer član Judo kluba Drava Ptuj. V Izraelu je pokazal odlične borbe in je med devetimi tekmovalci v svoji kategoriji osvojil 3. mesto.
Mladi borec je najprej v prvi borbi premagal Maxencea Foulona (FIAS3) in nato v drugi borbi Hrvata Patrika Sumpora. V polfinalu je z rezultatom 0:4 klonil proti Rolanu Zinnatovu (FIAS1). Slednji je aktualni
svetovni prvak in je kasneje v finalu ugnal Bolgara Emila Nezirova. Z dvema zmagama in polfinalnim porazom s kasnejšim prvakom je Luka Perkovič zasluženo osvojil tretje mesto na evropskem prvenstvu v Combat Sambi. Za mladega tekmovalca je medalja lep uspeh in dobra spodbuda za prihodnost.
EP Combat Sambo, kategorija do 71 kg, rezultati:
1.	Rolan ZINNATOV (FIAS 1)
2.	Emil NEZIROV (Bolgarija)
3.	Luka PERKOVIČ (Slovenija)
3. Tariel ABBASOV (Izrael)
David Breznik
Luka Perkovič z bronasto medaljo (skrajno desno)
Judo • Baumgartnov pas v Mariboru
Štiri medalje za ptujske in ena za ormoškega judoista
Stalnica v koledarju Judo zveze Slovenije je Baumgartnov pas v Mariboru, ki ga organizira Judo klub Branik Maribor. V dvorani Luknja se je v različnih starostnih kategorijah skupno borilo 234 tekmovalcev iz 35 klubov iz Slovenije in tujine. Judo klub Drava Ptuj je imel prijavljenih osem tekmovalcev, ki so skupno prišli do štirih medalj.
ekipo in z dvema točkama dodal pomemben delež k osvojitvi 4. mesta, kar je na nek način poplačalo ves njegov trud. Da je tekmovanje potekalo brez problemov, je poskrbel državni šahovski sodnik Janko Narat.
V vseh šestnajstih izvedbah se je na seznam zmagovalcev vpisalo deset ekip, letošnji zmagovalci pa so ponovili uspeh iz leta 2018 in tako postali četrta ekipa s po dvema zmagama. Pred njimi je to uspelo še ekipi Športnega društva Destrnik (2009 in 2010), Športnega društva Žetale (2015 in 2020) ter Športnega društva Juršinci (2017 in 2021). S tremi naslovi ostaja na prvem mestu ekipa Bar desetka Leskovec (2011, 2012 in 2013). Pokale in priznanja najboljšim ekipam in posameznikom na posameznih šahovnicah bodo podelili na tradicionalnem hitropoteznem turnirju, ki je stalnica ob koncu lige in je planiran za nedeljo, 7. maja, v Gasilskem domu Gabrnik.
Končni vrstni red lige 2023: 1. ŠS Petanjci 17 točk (Jožef Sedonja 8/9), 2. Zabavna kmetija Murko Zg. Haj-dina 13 (David Murko, Andraž Šuta, Tadej Murko, vsi po 7/9), 3. ŠK Ma-lečnik 12 (Saša Kontler 7/9), 4. Športno društvo Juršinci 12 (Bojan Veber 7,5/9), 5. Športno društvo Žetale 11 (Branko Sedlašek 7/9), 6. Sivi panterji 10 (Silvo Zajc 6/9), 7. Športno društvo Destrnik 8 (Branko Cvetko 5/9), 8. Športno društvo Sv. Tomaž 4 (Matej Krajnc 3,5/6), 9. ŠS Spuhlja 3 (Leon Cvetko 3/6), 10. Ekipa Gombo-ši 0 (Zoja Pintarič 2/9).
Silva Razlag
Lan Milošič (na fotografiji) je z
atraktivnimi tehnikami prišel do 2. mesta med kadeti U16 v kategoriji do 55 kg (8 tekmovalcev). Na poti do finala je ugnal dva tekmeca, v dvoboju za končno zmago pa je izgubil proti Janiju Černetu (Apolon). Prav tako druga je bila Maruša Frank, ki je tekmovala med kadetinjami U16 do 70 kg (zmaga in poraz). Iz ptujskega tabora sta bila Mai Pak (dve zmagi in poraz) in Tadeja Simonič tretja, Aneja Vidovič je bila četrta, Aljaž Ajdič pa je pri članih v kategoriji do 73 kg zasedel 7. mesto.
Iz Judo kluba Ormož je Tjan Koter zasedel 3. mesto med kadeti U16 v kategoriji do 73 kg. Iz Judo kluba Gorišnica je Nika Murk med mladinkami U18 v kategoriji do 48 kg tekmovanje končala na četrtem mestu.
David Breznik
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 33. KROGA, V PETEK OB 20.15: Domžale - Gorica; V SOBOTO OB 17.30: Mura - Bravo; OB 20.15: Celje - Maribor; V NEDELJO OB 15.00: Tabor Sežana - Kalcer Radomlje; OB 17.30: Olimpija - Koper.
RAZPORED 34. KROGA, V TOREK, 2. 5., OB 20.15: Maribor - Mura; V SREDO, 3. 5., Kalcer Radomlje - Olimpija Ljubljana; OB 20.15: Gorica -Celje; V ČETRTEK, 4. 5., OB 17.30: Bravo - CB24 Tabor Sežana; OB 20.15: Koper - Domžale.
2.	SNL
RAZPORED 27. KROGA, V PETEK OB 17.00: Rogaška - Vitanest Bilje, Krško - Krka; V SOBOTO OB 17.00: Aluminij - Roltek Dob, Triglav Kranj
-	Kety Emmi&Impol Bistrica, Ilirija 1911 - Primorje eMundia, Fužinar Vzajemci - Rudar Velenje; V NEDELJO OB 17.00: Brinje Grosuplje - Jadran Dekani; OB 20.00: Nafta 1903 - Beltinci Klima Tratnjek.
RAZPORED 28. KROGA, V SREDO, 3. 5., OB 17.00: Kety Emmi&Impol Bistrica - Fužinar Vzajemci, Vitanest Bilje - Aluminij, Primorje eMundia
-	Rogaška, Beltinci Klima Tratnjek - Triglav Kranj; V ČETRTEK, 4. 5., OB 17.00: Krško - Rudar Velenje, Roltek Dob - Brinje Grosuplje, Jadran Dekani - Nafta 1903, Krka - Ilirija 1911.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED 22. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Rače - Zavrč, Šampion
-	Podvinci, Koroška Dravograd - Premium Dobrovce. Tekme Dravinja
-	Avto Rajh Ljutomer, Drava Ptuj - Cirkulane in Šmartno 1928 - Bosch Bračič Videm so bile odigrane v sredo oz. četrtek.
RAZPORED 23. KROGA, V SREDO, 3. 5., OB 17.00: Zavrč - Podvinci, Avto Rajh Ljutomer - Rače; V PETEK, 5. 5., ob 17.00: Brežice 1919 Terme Čatež - Koroška Dravograd; V NEDELJO, 7. 5., OB 17.00: Cirkulane
-	Dravinja, Šmartno 1928 - Šampion; OB 18.00: Premium Dobrovce
-	Drava Ptuj.
JM
petek • 28. aprila 2023
Za kratek čas
Štajerski	17
brane ivanc
storž (narečno)
kloaka
pila
2RTVENIK
smučarska hrvaški panoga športni (žaro.) funkcion.
(artur)
Čeprav izvira iz nemškega dela Pomor-janske (nem. Pommern, polj. Pomorze), je bil v Angliji in Ameriki bolj priljubljen kot v Nemčiji, kamor se je vrnil šele v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Odtlej ima vedno več ljubiteljev, čeprav vzreja ni lahka.
Njegova dlaka je dolga, ravna in trda na otip. Barva dlake je črna, bela, rjava, oranžna, siva, kremna, kremno-sobolje-vinasta, črna z ožigi; lisasta: osnovna barva je bela z enakomerno razdeljenimi lisami. Krovna dlaka je z gosto podlanko. Psi obeh spolov zrastejo približno 22 cm in tehtajo od 2 do 3 kg. Njihova življenjska doba je približno 15 let. Je vesel, samozavesten, pameten pes, ki ima brezmejno rad svojega gospodarja. Ko čuva, je nekoliko glasen. Do večjih psov je samozavesten, včasih celo predrzen, sicer pa je primeren za družinskega psa.
Tedenski horoskop

j)
OVEN
(21. 3. - 20. 4.)
Zvezde vam bodo v prihajajočem tednu namenile veliko ugodnih poslovnih načrtov in finančno se bodo zadeve rešile v vašo korist. Morda ne boste obogateli, toda vsekakor imate dovolj, da se odpravite po modnih nakupih. Srečna roka vas čaka še posebej v tujini.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
V pomoč vam bodo pogovori in skozi lastna prepričanja boste ugotovili, da ste na pravi poti. Na delovnem mestu boste naredili določen načrt in uvideli, kaj vas pravzaprav veseli. Kljub povečani dinamiki si boste vzeli čas zase. Sprehod v naravo bo božal vašo dušo.
9
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Določene stvari držite v sebi in počasi bo čas, da vzamete pisalo in največji blok, ki ga premorete in začnete pisati o osebni rasti, ljubezni, občutkih ... Pomladna energija vam bo dala krila v ljubezni in z magičnim jezikom in s srčnim izvoljencem boste veliko dosegli.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki bodo zrcalili vaša pričakovanja. Uspehi se bodo vrstili, če boste dopustili skupinsko aktivnost. Slednje bo v celoti veljalo za službo. Spoznali boste, da ste v samem bistvu življenja srečni in zadovoljni, torej pojdite pogumno naprej.
,YAyA DVOJČKA
I^A (21. 5. - 20. 6.)
Privlačila vas bo tišina in določenih stvari ne boste povedali na glas, ampak jih boste zadrževali predvsem v sebi. Tako obstaja priložnost, da se odločite in poglobite v svet duhovnih znanj in transformacije. Prihodnost se vam bo odkrivala tudi skozi sanje.
V STRELEC
7 (23. 11. - 21. 12.)
Pred vami je delovni čas in sledile bodo določene analize. Pravzaprav je pomembno, da se umirite in prisluhnete svojemu telesu. Pomembno je, da uživate veliko vitaminov in mineralov, še najbolje je, da v naravni obliki. V ljubezni vas bo spremljala kreativnost.
ASUNCION - glavno mesto Paragvaja, RIETI - mesto in provinca v Laciju, TAKAČ, Artur - nekdanji hrvaški športni funkcionar
Ptuj • Turizmu pomaga lastna glava
(Z)migaj se po Ptuju!
Turistična zveza Slovenije je aprila organizirala že 37. vseslovenski državni festival mladih Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega festivala je bila Športna doživetja bogatijo mladinski turizem.
Na turistični tržnici v Mercator Hipermarketu Ptuj smo se predstavili tudi mi, učenci turističnega krožka OŠ Ljudski vrt. Učenci smo si kot nov turistični produkt zamislili športno doživetje po Ptuju »(Z)migaj se«. S pomočjo prebranih QR-kod in namigov na informativnih tablah ter različnih gibalnih vaj bi udeleženci na zabaven način podrobno spoznali največje turistične znamenitosti Ptuja. Avtorji projekta smo skupaj s člani celotnega turističnega podmladka in mentoric Elke Mlakar, Mateje Prša in Martine Prejac ustvarili nov, zanimiv projekt, ki ima vse možnosti, da poživi in obogati turistično ponudbo na Ptuju in v njegovi okolici.
Dosegli smo dve zlati priznanji, in sicer za najboljšo turistično nalogo ter za sodelovanje. Naš novi projekt smo predstavili tudi na Dnevu odprtih vrat ulic starega mestnega jedra Ptuja ter nato še 11. maja na zaključni reviji najboljših tržnic iz vse Slovenije v Medvodah.
Jure Škamlec
Slovenske gorice • Blagoslov traktorjev
Priprošnja dvema svetnikoma
Prvega blagoslova pri kapeli v lenarški Šetarovi se je na svetovni dan Zemlje udeležilo več kot 50 slovenjegoriških traktorjev.
V vasi Šetarova pri Lenartu so opravili prvi blagoslov za traktorje iz Slovenskih goric.
Idejo zanj je dala družina Krajnc, ki vodi kmetijsko podjetje Žipo Lenart in ki je skupaj z vaščani Šetarove tudi prepleskala bližnjo kapelico, dogodek pa so organizirali skupaj z lenarško občino, društvom vinogradnikov ter društvom kmečkih žena in deklet. Ceremonijo je opravil lenarški župnik Marjan Pučko ter traktorje in kmetijsko mehanizacijo priporočil dvema svetnikoma: sv. Izidorju in sv. Marku. Prvi je zaščitnik kmetov pri varnem delu, drugi pa skrbi za varstvo njiv, sadovnjakov in vinogradov ter ščiti pred nesrečami. Pučko se je obenem kmetom zahvalil za njihov trud in dodal, da se ga tisti, ki živijo v mestih, pogosto premalo zavedajo.
Poleg najsodobnejših traktorjev so se blagoslova simbolično udeležili tudi traktorji starodobniki, med njimi so se v Šetarovo v večji skupini pripeljali člani Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas na čelu z županom Alojzom Benkom.
SD
rM% RAK
' ¿J
(21. 6. - 22. 7.)
Odprle se vam bodo neke nove poti in odpravili se boste na novo potovanje. Spoznali boste ljudi, ki vas bodo osrečili in vam podarili zavest o novih znanjih. Pravzaprav bodo zvezde na vaši strani in tako se bo odvijala paleta užitkov. V ljubezni se bosta cedila med in mleko.
Tfl

r LEV
(23. 7. - 22. 8.)
Melodijo boste zaigrali tako, da bodo nanjo plesali tisti, ki so vam nadrejeni. Vsekakor je resnica tudi ta, da boste naravnani delovno in da greste pogumno naprej po razpotjih življenja. Časa za počitek ne bo, kajti odpirajo se nove razsežnosti. V ljubezni bo pomembna svoboda.
t DEVICA
| (23. 8. - 22. 9.)
Postopoma korak za korakom se spreminjate in spoznavate, da je življenje zelo prijetno in harmonično. V tem obdobju vas bo močno zaznamovala želja po odkrivanju novih znanj. Če se še izobražujete, vam bodo zvezde naklonjene. Intimni trenutki bodo čudežni in harmonični.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Obdani boste z notranjo srečo in modrostjo. Zadeve bodo v samem bistvu premišljene in tako se lahko odločite, kaj vas veseli in kaj ne. Korak za korakom se odpirate tako v kreativnem, kot umetniškem izražanju. Ljubljeno osebo boste prijetno presenetili ob romantični večerji.


VODNAR
^r» (21. 1. - 18. 2.)
Svoboda je za vas tista vrednota, ki bo tudi v tem obdobju zelo aktualna. Prijetna doživetja na delovnem mestu bodo okrepila vašo samozavest. Klepet s prijateljem vam bo podaril neko modrost in tako boste videli, kaj vas veseli in radosti. Sreča je na strani pogumnih!
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Notranja moč in osebna svoboda bosta tisto, kar vam bo dalo krila in pokazalo pravo pot. Na platno življenja boste vnašali svetle barve in priklicali srečo in blagostanje. Na lastnem primeru spoznavate, da iz majhnega raste veliko. Odpravite se v družbo in cveteli boste.
Foto: SD
Foto: JS
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 28. aprila 2023
Ptuj • 85 anekdot Mitje Gobca
Šaljivo in duhovito iz življenja in dela znanih
Mitja Gobec, zborovodja in urednik notnih izdaj, živ zborovski leksikon in vestni zapisovalec podatkov o slovenskih zborovskih skladbah, je v samozaložbi, v posebnem založniškem projektu, ki gaje šaljivo poimenoval podmizno založništvo, izdal publikacijo Anekdote za prijatelje.
Gre za zanimivo, predvsem pa veselo branje, ki je skupek izbranih šal, ki jih je njen avtor v večini sam doživel v svojih aktivnih letih v družbi prijateljev, zborovskih kolegov, pevcev, zborovodij, na festivalih v Zagorju, Celju, Mariboru in še kje. Po koncertih so se veliko družili, smisel za to, da je lahko celo družbo zabaval z anekdota-
mi in šalami, je po vsej verjetnosti podedoval po očetu, skladatelju Radovanu Gobcu. Nekaj pa so mu jih povedali prijatelji.
Imel je to srečo, da je poznal vse povojne slovenske skladatelje, z njimi sodeloval, dva sta bila rojena v 19. stoletju. Dogajanje na področju slovenske zborovske glasbe in petja še vedno pozorno spremlja.
Na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus, ki je potekalo v nedeljo v Mariboru, je prejel Gallusovo plaketo za življenjsko delo.
Prijatelji so ga dolgo vrsto let spodbujali, naj že enkrat vse to zapiše, vse te anekdote in šale, da bi s tem ostala ena slika teh znanih ljudi, glasbenikov, slikarjev, politikov iz njegovega življenjskega ob-
vaše želje
V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru v Puhovi, vsakdan poskrbijo za nepozabno nakupovalno izkušnjo.
nost za to, da si privoščite razvajanje na morju ali v kakšnem bazenskem kompleksu. Za pravo obutev bodo poskrbeli v PittaRossu, saj na njihovih policah že najdete natikače, sandale in sandale s peto, vse z edinstveno spominsko peno, s katerimi bo vaš korak ob morju še udobnejši. Da boste brez strahu stopili v morje, pa si priskrbite mehke in udobne vodne čevlje, ki so v prodajalni PittaRosso na voljo v številnih trendi barvah in modelih.
Prišla je pomlad in čas je, da polepšate svoj vrt, teraso ali balkon. Vse, kar za to potrebujete, boste našli v Obijevi trgovini v Ocentru Ptuj. V petek, 28., in v soboto, 29. aprila, obiščite OBI-jev praznik rastlin, kjer boste našli vse - od svežih barvnih konceptov do harmonične igre oblik: rože vam ponujajo številne priložnosti, da postanete kreativni in naredite postavitve po vaši meri. Na ogled so postavljene vse vrste rastlin, primernih za vaš balkon ali teraso: cvetoče, zelene, začimbe, prijateljice čebel, lahko pa si uredite tudi mini zelenjavni vrt ali si pričarate toskansko vzdušje. Tudi tokrat OBI ob nakupu njihovih korit in balkonskih cvetlic nudi brezplačno zasajevanje. Na Obijeve svetovalce pa se lahko obrnete za strokovni nasvet. Poleg rastlin vas bodo v njihovih trgovinah čakali tudi vsi drugi izdelki za vrt; vrtno pohištvo, žari, vse za nego trate. Z njihovo pomočjo boste tako res dobro pripravljeni na pomlad in bližajoče se poletje. V Pittarossu pomlad zaznamuje čudovita kolekcija salonarjev in sandalov različnih barv, z bleščicami ali brez, na vezalke ali z zapenjanjem, s peto ali le modno platformo. Vsa ta pisana ponudba je na voljo, dajo pomerite inzablestite na vašem sanjskem dogodku - poroki, maturantskem plesu, valeti, obhajilu ali krstu. Toplo vreme pa številne že vabi na morje in prvomajski prazniki bodo idealna prilož-
Ob obisku Ocentra Ptuj pa si privoščite še kratek oddih in posedite v Tajkun baru ali Glamur baru.
Ob božanju sončnih žarkov si privoščite najboljšo kavo v mestu, osvežilno limonado ali kak drug napitek, ki bo polepšal klepet s prijatelji.
Nekaj anekdot za veselo branje
Zgodilo se je na mednarodnem tekmovanju Gallus
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je na mednarodnem tekmovanju Gallus v Mariboru sodeloval tudi zbor iz Azije (Indonezija ali Filipini). Že na prostem, posebej pa v dvorani in na odru, so nosili obrazne maske. Sneli so jih tik pred tem, ko so odprli usta. Nato so sijih spet nadeli. Pogled nanje je bil za nas zastrašujoč in nerazumljiv. To je bilo pred več kot petindvajsetimi leti. Danes lahko ugotavljamo, kako so Azijci mnogo let pred nami
Pevski zbor
To šalo je rad pripovedoval Radovan Gobec. Zaporniki v Dobu so ustanovili pevski zbor. Šlo jim je kar dobro, tako, da so pripravili nastop za sojetnike. Opogumili so se in šli do upravnika z namenom, da bi želeli nastopiti v kulturnem domu v bližnji vasi. Upravnik seje začudil in dejal: „Kaj boste pa peli? Kakšen program pa imate?"
Zborovodja (10 let kazni) je dejal: „Naš spored je naslednji: So ptički skup zbrani (slovenska ljudska), Ubald Vrabec: Samo milijon nas je (Kajuh) in Radovan Gobec: Zdaj zaori pesem o svobodi."
Polovica jih dela...
Ko je neki novinar vprašal Ježka, koliko ljudi dela na Televiziji, je odgovoril: „Polovica."
MUja C iv'K->
ANF.KDO I t -za prijatelj t:
li
(P
Foto: Črtomir Goznik
Knjižica Mitje Gobca Anekdote za prijatelje je izšla v samozaložbi (podmizno založništvo) v nakladi 85 oštevilčenih izvodov.
»Žal ne.«
Pesnik Viktor Konjarje bil zaposlen na Radiu Ljubljana kot urednik mladinske redakcije, ki je pripravljala oddajo Spoznavajmo svet in domovino. Na vprašanje voditelja oddaje, kdo je pokopan v grobnici narodnih herojev na Val-vazorjevem trgu v Ljubljani, je mladenič naštel heroje in rekel tudi Edvard Kardelj. Konjar, kije bil v komisiji, je rekel: „Žal ne." In zato je izgubil službo urednika mladinske redakcije Radia Ljubljana.
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Gobec: „Na dolgoletno prigovarjanje prijateljev in znancev, da naj zapišem anekdote, ki sem jih pogosto pripovedoval v veselih druženjih po zborovskih koncertih, sem se res lotil teh zapisov. Večino teh anekdot in šal sem doživel sam."
Promocijsko sporočilo
V Ocentru Ptuj poskrbijo za vse
dobja iz bolj šaljive ali pa duhovite strani. Pisati je začel lani, zbral je 85 anekdot, ki so v glavnem nastale v času njegovega službovanja in na številnih zborovskih dogodkih po Sloveniji. Vse je tudi sam pripravil za objavo. Seveda jih je bilo še veliko več, nekatera ugledna imena je moral izpustiti, lahko da bodo luč sveta zagledala v zapisu koga drugega, je povedal. Maja letos bo dopolnil 85 let, 85 pa je tudi publi-
kacij, ki jih je podaril. Vse so ročno oštevilčene, niso pa za prodajo. Naslovnico krasi njegova karikatura, ki jo je narisal Boris Miočinovic.
Bralcem, torej zvestim prijateljem, s katerimi so skupaj veliko lepega doživeli, se nasmejali, tudi kaj ustvarili v glasbi ali na kakšnem drugem področju, je v stilu anekdot in šal tudi priporočil, da jih berejo z očiščenimi očali. „Zakaj imajo ljudje vedno umazana oča-
la? Zato, ker jih čistijo brez očal," pa je njegova šaljiva misel ob tem. Morda pa bo še našel kakšno slovensko izdajo anekdot, ko se bo v omari dokopal še do drugih knjig. Trenutno namreč razpolaga s podatkom o štirih slovenskih izdajah anekdot, njegova je peta. Anekdote zbira še naprej oz. jih zapisuje, saj ima še zelo dober spomin, sam pravi, „da mu podstrešje še dela".
MG
Cirkulane • Odprtje sezone v Parku dediščine
Pozdrav pomladi
V Cirkulanah si veliko obetajo od letošnje druge turistične sezone v Parku dediščine. Gre za etnološki muzej na prostem, kije poleg gradu Borl izjemno privlačna turistična točka. Že v lanskem letu so bili z obiskom več kot zadovoljni, letošnja pričakovanja so še nekoliko večja. Prostor lahko poslovni uporabniki tudi najamejo, cene pa se gibljejo od 30 do 110 evrov.

' V: --Ä
Na prireditvi Pozdrav pomladi so zaplesali tudi mladi folkloristi.
Novo sezono so uradno začeli minuli konec tedna, in sicer s prireditvijo Pozdrav pomladi. Člani Turističnega društva Cirkulane so ob pomoči ostalih društev uredili okolico parka - trava je lepo poko-šena, zasadili so tudi rože, zelišča in sivko. Na stojnicah so društva obiskovalcem ponujala različne sladke
dobrote in med, pa tudi dišeča mila, vizitke in sivko. Članice Društva gospodinj tudi letos vzorno skrbijo za zeliščni vrt, čebelarji pa za učni čebelnjak. Druženje sta popestrila otroška folklorna skupina iz Cirku-lan in harmonikar Jan Lesjak. Društvo čebelarjev Cirkulane je nekaj dni prej organiziralo dan odprtih
Foto: TD Cirkulane
vrat pri čebelnjaku, ki je star več kot 100 let. Njegovo zgodovino je učencem OŠ Cirkulane-Zavrč predstavila predsednica Darja Jurgec.
Za ogled Parka dediščine morajo odrasli odšteti 3,50 evra, vodenje je treba plačati posebej in stane 25 evrov ne glede na število oseb.
EK
petek • 28. aprila 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Ptuj • Alida Tomanič, finalistka miss Slovenije 2023
Bodoča arhitektka želi uspeti z lastno ekološko linijo
Na letošnjem finalnem izboru miss Slovenije 2023, ki bo 23. septembra, se bosta za naslov miss Slovenije med petnajstimi kandidatkami potegovali kar dve Ptujčanki: Naja Fridl, ki smo jo že predstavili, in Alida Tomanič, ki jo predstavljamo tokrat. 24. septembra, dan po finalnem izboru, bo praznovala svoj 20. rojstni dan.
Alida pravi, da vsako dekle sanja o tem, da bi enkrat sodelovala v projektu, kot je miss Slovenije. S svojo prijavo je presenetila tudi domače. Za sodelovanje se je odločila predvsem zato, ker v ospredje ne postavlja lepote (ni več izbora v kopalkah) in ker je to projekt slovenskega podjetništva, turizma, glasbe, avtorjev, slovenske kulturne in naravne dediščine, kjer se na udeleženke ne gleda samo kot na neki objekt.
Projekt z vsebino, v podporo slovenskim podjetjem in ljudem
„Ko spoznaš program projekta, te le še bolj pritegne, da se odločiš za sodelovanje. Vedenje o tem bi se moralo razširiti po Sloveniji.
Večina ga še ne pozna dovolj. Nobena od prijateljic, niti družinski člani niso doslej poznali načel projekta. S komerkoli se pogovarjam, vsi mislijo, da je miss Slovenije lepotno tekmovanje. Podobno je bilo z mojimi sošolci. Kdo nas bo podpiral, če se sami ne bomo začeli spoštovati in ceniti? Moja starša sta podjetnika in vem, kako je v podjetništvu, tudi s tega vidika mi je ta projekt blizu. Smo majhna država, zato je na svetovnem trgu še težje uspeti. Podpirati moramo svoja podjetja in ljudi, ki si sploh želijo nekaj ustvariti, drugi nas ne bodo podpirali," je o samem projektu in o tem, kaj jo je pritegnilo, povedala Alida.
V slovenskem podjetništvu vidi tudi sebe. Po končanem študiju si želi ustvariti lasten arhitekturni
Foto: Črtomir Goznik
Alida Tomanič, finalistka miss Slovenije 2023: „Želim biti srečna in uspešna v svojem življenju in delu."
Foto: Črtomir Goznik
Alida Tomanič je od letos kapetanka ptujske ženske odbojkarske ekipe.
Odlična športnica in glasbenica
Alida študira arhitekturo in igra odbojko v ptujskem ženskem odbojkarskem klubu. Od letos je tudi kapetanka članske ekipe. To je prvič, odkar imajo novo predsednico.
S športom se sicer ukvarja že do nekdaj. V ekipi si želi ostati čim dlje, zelo se razumejo. Alidaje tudi glasbenica, igra violino, na katero je tudi zaigrala v Radljah ob Dravi, kjer so se finalistke predstavile. Igra pa tudi klavir in kitaro ter poje, a ne za javnost, bolj kot ne za svojo dušo. Rada tudi potuje, prepotovala bi rada čim več sveta. Kot študentka opravlja različna študentska dela. Rada dela z ljudmi, odkar pa aktivno sodeluje v projektu miss Slovenije, projektu, ki deluje pod sloganom Podpirajmo slovensko in podprimo Slovenijo, je to zanjo še toliko bolj pomembno. Tudi sama si poskuša najti takšna dela, da bi se lahko bolj osebnostno razvila.
biro in lasten produkt na tem področju, nekaj ekološkega, česar še ni, tudi v sodelovanju z že obstoječimi podjetji, a s svojo linijo. Razmišlja tudi o magisteriju. Že v času študija pa želi biti uspešna s katerim od svojih projektov. Želi pa biti tudi del slovenske glasbene scene, zelo rada ima slovensko glasbo. Note za pesem, ki jo je zaigrala na predstavitvi finalistk, je napisala sama. V tej smeri želi nadaljevati. »Veliko lepše je, če zaigraš kaj slovenskega,« poudarja. V glasbenih šolah v glavnem preigravajo glasba tujih skladateljev.
Za večjo podporo turizmu in za več dogajanja za mlade na Ptuju
Prepričana je tudi, da bi morali bolj podpirati slovenski turizem in odkrivati še neodkrite bisere Slovenije. Veliko je krajev, ki jih sploh ne poznamo. Tudi v zvezi s ptujskim turizmom ima nekaj predlogov. Dogajanje na ptujski tržnici bi sama obogatila z nastopi mladih ptujskih glasbenikov, zlasti še poleti. Veliko jih je, ki čakajo na svojih pet minut, ki se želijo predstaviti v domačem
okolju. Prostor pa morajo dobiti lokalne kmetije s svojimi produkti, da se še bolj zavemo pomena uživanja domače hrane. S tem bi mesto dobilo nazaj tudi svojo tržnico, ki je sedaj nima. Imamo tržni prostor, a brez pravega namena. Več pa bi mesto moralo narediti pri obnovi stavb in ureditvi stanovanj, tudi za mlade oz. omogočiti le-te tudi v podstrešjih objektov, ob upoštevanju spomeniškovarstvene stroke. Tudi Odprta kuhna je dogodek, ki pritegne številne, zlasti še mlade, prav tako različne delavnice. Vse to pa zahteva pravočasno in kakovostno oglaševanje.
V projektu miss Slovenije si Ali-da želi biti čim bolj uspešna. Tudi lastnica licence za miss Slovenije jim vedno polaga na srce, da se morajo potruditi po najboljših močeh, da jim ne bo žal, da niso dale vse od sebe. Tako se trudijo čim bolj polepšati trenutke osebam, ki bivajo v VDC Zasavje. To je nekaj lepega, kar lahko narediš, da si vzameš čas za te ljudi, ki so polni srčnosti in hvaležnosti, ki obogatijo tudi tebe.
MG
Cerkvenjak, Sveti Andraž • Koncert Naše pesmi, naše sanje
Izkupiček za šolski sklad
V Domu kulture v Cerkvenjaku seje v petek pelo, plesalo in igralo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu.
Vsako leto ga namreč pripravi osnovna šola Cerkvenjak-Vitomar-ci, izkupiček od nastopa, donacije so prostovoljne, pa gre v šolski sklad matične in podružnične šole. Poleg učencev obeh šol so na koncertu nastopili tudi številni gostje. S svojimi točkami so se tako predstavili Nika Rojko, Iza Škerbec, OPZ OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, Mia Čuček in Maja Marušič, Neja Pučko, Žan Kolednik in Jaša Mulec, Nena Kocuvan, Inštrumentalna skupina OŠ Cerkvenjak, MPZ OŠ Cerkvenjak, Stela Sofia, MePZ KD Cerkvenjak, Duo B&B, Tamburaši KUD Vitomar-ci, Band Gimnazije Ptuj, Folklorna skupina KD Cerkvenjak, Prleški kvintet in Silvo Pliberšek.
SD
' iif
Sveti Tomaž • Čistilna akcija uspela
Občina lažja za tono odpadkov
V sobotni čistilni akciji v občini Sv. Tomaž je sodelovalo okoli 240 udeležencev, ki so nabrali dobro tono odpadkov.
Foto: arhiv Občine
Lepo sobotno dopoldne so v Svetem Tomažu izkoristili za delovno čistilno akcijo.
Občani in občanke so bili razdeljeni v več skupin, ki so v dopoldanskem času čistile po vseh naseljih občine. Župan Mirko Cvetko je dejal, da so tovrstne akcije tradicionalne. Zadovoljen je, da je bila lepa udeležba, pa tudi, da je, kot opažajo, iz leta v leto manj odpadkov. Na roko jim je šlo tudi vreme. Sicer pa se, kot kaže, se še vedno najdejo ljudje, ki skozi okno mečejo odpadke. Tako so tudi tokrat na največ smeti naleteli ob prometnejših cestah in obcestnih jarkih. Predvsem je šlo za pločevinke, plastenke in drugo. Tako za rokavice kot vrečke je bilo poskrbljeno, udeleženci pa so se na koncu okrepčali še z malico.
Sicer pa so še vedno težava nekateri ekološki otoki, zlasti na odmaknjenih mestih in ob regionalkah, kamor nekateri odlagajo vse, kar tja ne spada. Skoraj vsak teden ekološke otoke polne šare in nereda čistijo tudi uslužbenci režijskega obrata. Zaradi težav so v preteklosti enega izmed otokov že prestavili na vidnejše mesto. Kot je povedal župan, so nekaj povzročiteljev tudi že odkrili, šlo pa je predvsem za ljudi iz Ljutomera ali celo dlje.
Monika Horvat
E M
Foto: arhiv šole
Zbrana sredstva na tradicionalnem dobrodelnem koncertu učencev OS Cerkvenjak-Vitomarci in njihovih gostov so namenjena delovanju šolskega sklada.
Prejeli smo:
O dvoličnosti, tokrat predvsem glede zelenja
Dvoličnost je prodrla v vse pore sodobnega življenja. Govori in piše se eno, v praksi pa se prepogosto počne ravno nasprotno. Potrebna bi bila boljša, trajnostno naravnana ravnanja, v praksi pa se bohotijo ravnanja v napačno smer. Na splošno se ljudje strinjajo, da je treba saditi drevesa, skrbeti za biotsko raznovrstnost, da svet potrebuje zeleni prehod, pri svoji zelenici okrog svoje hiše ali pri zelenici okrog domačega bloka pa se večinoma pozabi na to. Toda ravno naša domača dvorišča lahko pomembno prispevajo k ozelenitvi kraja, kjer živimo, in k pestrosti življenja. Če naša dvorišča ne bodo neprestano sveže pristrižene trate, temveč bomo dovolili, da vsaj na delu dvorišča (čim večjem delu dvorišča) zrase, zacveti in odcveti raznobarvno cvetoča dvoriščna preproga, bo tukaj nastal pravi mali raj za živalice. Zakaj ob pisani cvetoči trati ne bi uživali v občudovanju pisanih metuljev? Zakaj v sončni pripeki ne bi uživali v senci dreves? Zakaj bi od polnih kovinskih ali betonskih ali kamnitih ograj puhtela vročina, če pa lahko živa meja (kateri je morebiti dodana le žična mreža) prispeva k prijetnejši mikroklimi našega dvorišča, za povrh pa je živa meja še požiralnik toplogrednega ogljikovega dioksida in življenjski prostor številnih živalic, tudi ptic, katerih žvrgolenje in ščebetanje je lahko pravi koncertni dogodek za naše dobro počutje. Če ne bomo trošili surovin za polne kovinske ograje (in množico drugih stvari), bodo te surovine prihranjene za prihodnost, prispevali bomo k manjšemu ogljičnemu odtisu, ne bomo pripomogli k degradaciji prostorov nekje drugje, kjer bi prvotno okolje uničili s pridobivalnim prostorom za pridobivanje teh surovin.
V današnji kmetijski krajini z monokulturnimi posevki ni prostora za biotsko pestrost. Če tudi na dvoriščih naših domovanj ne bo prostora za biotsko raznovrstnost, potem bo naš prostor vedno večja puščava - kako dolgo še zelena puščava? Mi posamezniki lahko z našimi dvorišči, četudi majhnimi, pripomoremo k boljši mikroklimi lokalnega okolja in k pestrosti življenja. Zato storimo to. Ne bodimo dvolični. Pokažimo, da nam je mar za naše okolje, za čim boljšo prihodnost. Glede na vedno hitrejše neprijetne posledice podnebnih sprememb ne gre le za prihodnost zanamcev, temveč gre že za življenja in kvaliteto življenj današnjih generacij.
K zapisu me je spodbudil naslov »Zelenje je simbol rodovitnosti in življenja«, ki me je v času po cvetni nedelji nagovoril z naslovnice Štajerskega tednika. Časopisni zapis govori o blagoslovu zelenja na cvetno nedeljo, o tradiciji. Želim si, da tradicije ne bi predstavljali le običaji, temveč tudi način našega bivanja.
Danica Hren, Hajdina
20 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek m 28. aprila 2023
Slovenija • Slovenci izbrali Dobrotnika leta 2022
Jurij Juhant: »Kapo dol pred vsemi finalisti!«
Akcija slovenske ženske revije Naša žena, Dobrotnik leta 2022, ki smo se ji letos poleg časopisov Vestnik, Dolenjski list, Novice Svet24, Celjski tednik, Naš čas in Primorske novice priključili tudi v Štajerskem tedniku, je sklenjena; razglašen je zmagovalec, ki prihaja s področja zaščite živali.
Sedem letošnjih finalistov za Dobrotnika leta; Marjan Skok je prvi z desne.
Finalna prireditev Ljudje odprtih rok, kjer so razglasili prejemnika prestižnega naslov Dobrotnik leta, se je nedavno odvila v Narodni galeriji v Ljubljani. To je Jurij Juhant, oskrbnik iz Zavetišča Horjul, kjer že deset let predano skrbi za skoraj sto živali, ki nimajo svojega doma ali pa so v zavetišče prišle iz drugih razlogov.
Foto: Naša žena
Minister za solidarni prihodnost je obiskovalce navdušil s svojim govorom o dobrosrčnosti
Juhantu je kot dobrotniku leta 2022 priznanje podelil minister za solidarno prihodnost Simon Ma-Ijevac, tudi častni pokrovitelj prireditve, ki je med drugim povedal: »Vemo, da svet brutalnega kapi-
talizma in potrošništva za vsako ceno, ki nas vztrajno sili vsaksebi, v svoji naravi ni dom ljudske dobrote. Najpremožnejši namreč postajajo vse bogatejši - in to za ceno rastočih statistik revščine. Večini ni lahko. Zato je še toliko pomembnejše, da o teh svetlih zvezdah naše družbe - torej o dobroti in dobrotnikih - spregovorimo čim glasneje, čim večkrat in jih vztrajno potiskamo v jedro družbe. Da nas opomnijo, da se da. Da kljub vsem izzivom zmoremo biti ljudje. Da je dobrota okej. Da je solidarnost
Foto: Naša žena
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Naša žena
Foto: Naša žena
Dobrotnik leta Jurij Juhant je od Roka Cankarja, direktorja pekarstva v Žitu prejel bon za 100 kg kruha, ki ga bo podaril organizaciji po svojem izboru. Dobre roke gnetejo dober kruh.
Marjan Skok s člani družine in prijatelji
»Delo za dobro čloueka osrečuje!«
Prvi regijski zmagovalec v akciji Ljudje odprtih rok po izboru bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj, je bil Marjan Skok. Vesel in ponosen je, da ljudje cenijo in spoštujejo delo, ki gaje opravil in še opravlja, predvsem pa tisto, kar podarja ljudem v stiski. Osebno si želi, da bijih bilo skupaj še več, ki bi lajšali stiske ljudi, ki so vsak dan večje.
Mnogim primanjkuje hrane. Pri stojnicah s hrano na letošnjem Jurijevem sejmu na Ptuju seje ustavilo kar nekaj ljudi, ki so odkrito priznali, da so lačni. Podarjena klobasa jim je za tisti dan potešila lakoto. To gaje ponovno zelo prizadelo.
Na zaključno prireditev akcije Ljudje odprtih rok so Marjana Skoka spremljali člani družine, zaposleni v Gastroju in prijatelji. To je bila redka priložnost, ko so bili skupaj nekaj ur, brez dela, da so se družili in se veselili, kakšno rekli, za kar pogosto ni časa. Prireditev v Narodni galeriji je bila zelo lepa, dotaknila seje vseh, je povedal. Vsak od izbranih dobrotnikov je prišel s svojo zgodbo, srčnostjo na področju, kjer se razdajajo, osrečujejo druge in hkrati bogatijo sebe. Vsi so na nek način želeli biti prvi. Pričakovali so, da bo dobrotnik leta postal nekdo, ki lajša stiske ljudi. Zato je bilo toliko večje presenečenje, da so zmagale živali, skrb za živali. „Tudi mene je to presenetilo, priznam, tako kot mnoge v Narodni galeriji. Tudi sam sem velik ljubitelj živali. Vendar moramo v prvi vrsti gledati na človeka, narediti vse, da bo dobro živel, ker če bo dobro živel, bo tudi skrbel za živali. Prepričan sem bil, daje v ospredju te akcije pomoč človeka človeku. Seveda pa iz srca čestitam letošnjemu dobrotniku. Upam, da bo lahko še več naredil za živali, vsi skupaj pa za to, da naši psi več ne bodo na verigah in tudi sicer trpele. Za mene osebno pa bo še naprej človek, skrb za človeka na prvem mestu," je povedal prvi regijski dobrotnik našega okolja Marjan Skok.
Vsem seje še enkrat zahvalil za vso podporo, tudi vozniku avtobusa Vinku Lozinšku, kije peljal na zaključno prireditev v Ljubljano. Povabiljih bo na druženje za dober namen, na katerem bodo zbirali prostovoljne prispevke za ljudi v stiski. Vsi skupaj bodo tako lahko napisali še eno srčno zgodbo.
okej. Da je skupnost okej,« so bile njegove čustvene besede.
Juhantu je v roko segla tudi urednica revije Naša žena Maja Pristovnik in mu izročila šopek podjetja Sanjski šopek, iz rok Roka Cankarja, direktorja pekarstva v podjetju Žito, pa je zmagovalec ak-
Častni sponzor:
cije prejel še bon za 100 kg kruha, ki pa ga bo predal v roke dobrodelne organizacije po svojem izboru. Jurij Juhant je, ko je v prireditveni dvorani zaslišal svoje ime kot zmagovalno, presenečeno obstal in izrazil, da je ganjen do konca. Izpostavil pa je še: »Ko sem na prire-
Sponzorja:
ditvi poslušal njihove predstavitve, kaj vse ti ljudje počnejo, so mi šle kar kocine pokonci. To je res imenitna sredina, v kateri sem se znašel! Tak nabor kandidatov - kapo dol pred vsemi,« je sklenil svoje misli.
PK, MG, Ur
9
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST
Gostje in nominiranci so se po prireditvi zmagovalcu nazdravili z aperiti-vom Aperol Spritz
slovenska ŽENSKA
In družinska revija
Od « J« rit
^Žlto
PPD GLOBAL
tu m dan pozna.
Podravje • Iz studia Radia Ptuj
Pomagajte nam ustvariti najboljše Kurentovanje 2024
Spomini na letošnji zabavni del Kurentovanja v karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj so še kar živi in organizatorji smo ponosni, da smo od 3. do 20. februarja pripravili devet izjemnih in raznolikih dogodkov za različne glasbene okuse, ki so bili vsi razprodani in so do zadnjega trenutka napolnili prireditveni prostor.
Domen Hren, odgovorni urednik Radia Ptuj in vodja organizacije, o letošnjem zabavnem delu Kurentovanja 2023 pravi: „Letošnje Kurentovanje lahko opišem samo v presežnikih. Za nami je veliko več sladkih kot grenkih skrbi, karnevalska dvorana je bila docela razprodana ves čas. To doslej ni uspelo še nikomur in s tem ste nam izkazali največji možni poklon in s ponižnostjo ga sprejemamo kot najlepše darilo. Tudi drugo leto bo tako. Pravzaprav bo še bolje, ker se radi učimo. In letos smo se naučili zelo veliko. Karnevalsko dvorano smo postavili na zemljevid Slovenije in širše regije kot še nihče doslej. Smo prestolnica festivalov, kot najstarejše mesto pa smo že lep čas prestolnica kulture, zgodovine in etnografije. Odslej smo, za peti letni čas, postali tudi prestolnica zabave za vse in vsakogar. Hvala za več
kot 30.000 obiskov v karnevalski dvorani."
Za vas pa smo pripravili že novo anketo - prosimo vas, da nam spet pomagate pripraviti najboljše Kurentovanje 2024. Na spletni strani Radia Ptuj najdete anketo, v kateri vas prosimo, da nam zaupate, koga želite prihodnje leto videti in slišati na odru Kurentovanja. Med vsemi, ki boste izpolnili anketo in objavo na Facebooku delili med prijatelje, bomo izžrebali pet prejemnikov karnevalskih vstopnic za Kurentovanje 2024.
Organizatorji - Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Campus Sava Ptuj - se veselimo prihodnjega leta, ko zagotavljamo, da bo karnevalski del Kurentova-nja znova pravo doživetje in upamo, da boste tudi takrat z veseljem z nami.
nš
Foto: arhiv Radia Ptuj
petek • 28. aprila 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
ISI




NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
*
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli:
-	zložljivo vrtno žago
-	škarje za rezanje
-	cvetlični lonec rokavice
-	male grablje
-	malo lopatko
-	ročno pršilko
-	zalivalko z razpršilom
-	semena, čebulice in dišavnice

Ssir.r J
-ss

LvVVVv

i
w

ZIVEX
Vru zanaitjo ureditev
Štajerski
i Fotografije,so simbolične 1
■y ^
NAROČILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika dopisnega preklica, vendar ;a najmanj 12 mesecev. Potrjujem, d« zadnjih 6 mesecev nisem bil,'-a naročnik/-ica

Nagrado lahko prevzamete v trgovini Živex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom.

ZIVEX
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Vse za zunanjo ureditev
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416 Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 28. aprila 2023
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
NESNICE, rjave, črne, grahaste, leghorn in marogaste, v začetku nesnosti, sprejemamo naročila. Tel. 040 531 246.
PRODAM bikca simentalca, starega 3 mesece, ter teličko, križano simental--limuzin, težko 200 kg. Tel. 070 250 441.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01
Štajerski
v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9
www.tednik.si
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata .com
N arodno abavne G lasbe
O
Ptuj 2023
1. septembra 2023
NEPREMIČNINE
PRODAMO - hišo z delavnico na desnem bregu Ptuja, 194,1 m2, L.1962, 1.044 m2 stavbnega zemljišča. Cena: 145.000 EUR. Kontakt: ^ 041/933 151 « Kt/PIAA 02/620 88 16
* POETOVIO
www.re-max.si/Poetovio
Rova Reha
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
/ ^^ «L	^¿iiíiij
k* mm
ISKRIVIH 30 DEJANA VUNJAKA
Leta ga prehitevajo
ENA IN EDINA HELENA BLAGNE
Njenih čarobnih 60 let
KAM VLEČE ANO PRAZNIK?
Na življenjskem razpotju
PRESREČNI ČUK MIHA NOVAK
Avgusta bo očka!
KAMNOSESTVO
Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik?
Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišo?
Možno plačilo z Diners kartico.
Informacije na mobitel: 041 902 648 in e-mail: bojan.kolaric@gmail.com
Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11,
2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-kolaric.si
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
PFTFK. 28. aoril
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
09:30 Materinski dan v vrtcu Gorišnica
10:30 Utrip Ormoža
11:25 Zašpilaj in zakrikaj po domače
13:00 Starpoint prodajno okno
14:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Praznik Občine Sv. Jurij
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Zborovsko petje v Gorišnici
21:45 Astro - v živo
23:00 Video strani
SOBOTA, 29. april
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
09:00 Ob materinskem dnevu v Prvencih
09:30 Ptujska kronika
10:00 Utrip Ormoža
11:10 Ma brazdah ljubezni, 4.dei
12:00 Video strani
17:00 Starpoint prodajno okno
18:00 Regijsko srečanje odraslih F5
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 23. Praznik Občine Markovci
21:00 Ujemi sanje
21:40 Starpoint prodajno okno
23:00 Video strani
S P
1 E i •
NEDELJA, 30. aoril
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Šport in špas
09:00 Kronika iz občine Hajdina
11:00 Dan OŠ Videm
13:00 Kronika iz občine Domava
15:00 zborovsko petje v Gorišnici
16:20 Praznik Občine Sv. Jurij
18:00 Zapojmo prijatelji
19:00 Regijsko srečanje odraslih FS
20:00 Na brazdah ljubezni, S.del
21:00 Šopek obletnic v Zlatotlčju
22:30 Video strani
PONEDELJEK. 01. mai
gff
S" T" CM
SSjJ lil
00:00 08:00 08:30 09:00 10:10 10:30 12:00 13:00 14:00 14:30 18:00 19:30 20:00 21:00 22:00 23:00
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Ob materinskem dnevu v vrtcu Videm
Ptujska kronika
Ujemi sanje
Utrip Ormoža
Starpoint prodajno okno
Video strani
Italijanska trgovina - v živo Dan OŠ Videm
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 23. Praznik Občine Markovci Ob materinskem dnevu v Prvencih Starpoint prodajno okno Video strani
^«rKxs
KOLOFON
1
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
	r /RadioPtuj Á
	
	r /RadioPtuj
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
NOTRANJA VRATA
02/780 04240 i
H
OSOJNIKOVA 12, PTUJ ^
MNOGI V SLOVENIJI NIMAJO MOŽNOSTI, DA SE SAMI PREŽIVIJO.
V •
Karitas
S poslanim SMS sporočilom
UPANJE10 na 1919
boste prispevali 10 EUR.
Podrobnosti in drugi načini darovanja na www.karitas.si.
petek • 28. aprila 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
S cK&yfA
kmetijska zadruga
AKCIJA VEUA OD 5.4. DO 31.4.2023 oz. do razprodaje zalog!
V PONUDBI
SADIKE CORNUS SADIKE DRUZOVI
Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Bili smo čustveno bogati, dokler si bila z nami ti, a zdaj živijo le spomini na te srečne dni. Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage življenjske sopotnice, botrce in tete
Anice Sauer
18. 5. 1943-7. 4. 2023
IZ UL. 5. PREKOMORSKE 18 NA PTUJU
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala Vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo tolažbe. Hvala vsem tistim, ki ste njej v spomin darovali cvetje, sveče, za svete maše. Iskrena hvala vsem Vam, ki ste se z lepo mislijo v srcu spomnili nanjo ter jo pospremili na njeni zadnji poti, z nami pa delili nepopisno bolečino ob izgubi tako drage osebe. Zahvala gre duhovniku za opravljen obred in sveto mašo, govornici za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za poslednjo melodijo ter pogrebni službi za opravljene storitve. Hvaležni smo, da smo s teboj preživeli veliko lepih trenutkov. Zvezani smo bili v šopek z ljubeznijo. Naša ljubezen te objema ves čas, saj vemo, da v resnici ostala si pri nas. Odslej v naših srcih boš stanovala in naš angel varuh boš ostala.
V globoki žalosti: tvoj Franc ter nečakinja Dragica z družino
Pomlad v KZ Ptuj!
LENART- ZADRUZNIK- GORISNICA- MARKOVCI • MAROF* VIDEM
M* 11.-15. APRIL DNEVI UREJANJA VRTOV
IN OKOLICE DOMA
24.-29. APRIL DNEVI KUMARIC,
NOVOSTI -](\a
NA VOLJO TUDI NASVET STROKOVNJAKA!
SMO POOBLAŠČENI TRGOVEC
ST/HL
SERVIS IN TRGOVINA KOSEC-MAROF, V SERVISU KOSEC, KVALITETNO IN PO UGODNI CENI POPRAVI VAŠO VRTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO ŽAGO IN DRUGO VRTNO ORODJE. \
m M
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
□O PONEDELJKA ZJUTRAJ □O 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
□O ČETRTKA ZJUTRAJ □O 9. URE
majdo.segulo@rodiihtednik.si, tel. 02 749 34 16
ali marjana.pihler@radio-tednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Lepi spomini ne bledijo
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
/ Jtfe:
in» »XM„ v
«KiAUMrtm M» OCLÓVMM
' CHWAiui	UUMTV4
Ctowtk »Ril« wtwj un ittwi ]| K4ini B«uk* inrnrn v Ptuiu hum 4] Ui*|*njfaub*4j.t*hmMn»tt
KiiHiniHdBprihtnní) <tarel«jtfjeirtfcu ffitoon (mu 11)
PETO ftRCAMttKO pui n.fFVnSClNi Pl« j
Za zdravo pitno vodo v Halozah
■ ■iw«ifO	«4(
'kpr-fWAUi
1 t» hiui* M HI,* r* «JM (Mi

Milan Knezevič kandidat a sekretarja medobčinska I sveta ZKS Maribor I
Ker temelji prikodnosti ležijo vpreteti
t seji KHurru m »s pujj
Premalo dogovarjanja
sistema!
f«*-"1 mmmij M«,
BteSKSKB

xtszz «S^aSfflŠSEs:!
T---itr-^itf^^ii^^ ulrtwTiI*** J
i"4*- —5?»«^^tuSiSlSTv
r^M^MM
J......I--— .. . ^ ......_
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za
Spomin je kot pesem, ki v srcu odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
V SPOMIN
26. 4. 2023 je minilo eno leto, odkar se je poslovil naš dragi mož, ati, tast, dedek in pradedek
Jožef Hrženjak
KAJUHOVA UL. 3, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate svečke in obujate nanj lepe spomine.
Njegovi najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)
SPOMIN
1. maja mineva 20 let, odkar nas je zapustil
Franc Trstenjak
IZ LAHONCEV 1
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Edvarda Karneža
13.10.1950-19. 4. 2023 IZ NARAPELJ 30A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter za vse darove in izrečene besede tolažbe. Zahvala duhovniku Janku Frangežu za opravljen obred in sv. mašo, društvom, pevcem in podjetju Mir iz Vidma pri Ptuju. Zahvala gre tudi zdravstvenemu osebju infekcijsko-intenzivnega oddelka UKC Maribor za vso skrb. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: vsi tvoji
Mah
HU»ÍM BTOJE KIW0HEÍ1 S!MO I PISffPnHt I AH' i- 0PHE5EJP3 Ki
VOJAŠKA DIETA JE HIT
3 dnevi stroge discipline lahko odnesejo 5 kilogramov
16 STRANI RECEPTOV
Jagodnetorte in kolači, juha iz rdeče leče, filet orade z masleno omako
DAVID DIOP, FRANCOSKO-SENEGALSKI PISATELJ
"Vojnaje kruta, nevojaki"
12 UMAZANIH
Katero sadje in zelenjava ima največ pesticidov
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 28. aprila 2023
Kidričevo • Blagoslov konjev v Župečji vasi
Videm • Osmi blagoslov motorjev
Konjem blagoslovljena kruh in sol
Več kot 100 motoristov
Krajani Župečje vasi so ob godu sv. Jurija priredili tradicionalni blagoslov konjev. Medtem ko ponekod ob godovanju sv. Jurija pripravljajo blagoslov štirinožnih konjič-Sončno in toplo spomladansko vreme je bilo organizatorjem naklonjeno, zabeležili so kov, so na Selih že osmo leto pripravili blagoslov jeklenih konjičkov na dveh kolesih. lep obisk konjenikov in drugih obiskovalcev.	Zbralo seje okrog 100 motoristov, glavnina iz domače občine Videm.
Blagoslov motorjev, skuterjev, mopedov, tudi štirikolesnikov pri podružni cerkvi sv. Družine na Selih je postal že tradicionalen. »Organiziramo ga trije prijatelji Primož Flos, Edvard Jurgec in jaz, Gregor Potočnik. V ospredju je seveda druženje ob začetku motoristične sezone ter blagoslov voznikov in naših konjičkov, ki ga je opravil pater Jože Petek, ki je vsem zaželel srečno in varno vožnjo, brez nesreč.« Z odzivom so trije prijatelji motoristi seveda zadovoljni, blagoslov pa si želijo, da bi bili njihovi kilometri varni in da bi se srečno vrnili z vsake poti. »Po blagoslovu smo se odpeljali od cerkve do Lancove vasi, kjer smo nadaljevali druženje,« je še dejal Potočnik, ki kolegom motoristom še svetuje: »Pametna glava in hitrost prilagojena razmeram na cesti.«
MV
Foto: KS Sela
Konjeniki na vaški gmajni na jurijevo nedeljo
Na Selih se je ob lepem vremenu zbrala pisana druščina dvokolesnikov.
Župečja vas je sicer kraj s podeželskim utripom in kmetijami, a po konjih posebej ne slovijo, imajo jih namreč le na eni domačiji. Kljub temu Župečani že četrt stoletja prirejajo veliko srečanje konjenikov in blagoslov konjev. Njihova vaška gmajna s cerkvico je lepo naravno prizorišče, ki je kot nalašč za organizacijo tovrstne prireditve. Prva leta so blagoslov organizirali na Štefanovo, a so ga zaradi ugodnejšega vremena kasneje premaknili v april, ko goduje Jurij. Letos so blagoslovili 69 konjev; 13 je bilo dvovpreg, dve enovpregi in 41 konjenikov jahačev. „Blagoslov je opravil župnik iz lo-vrenške župnije Karel Pavlič. Konji dobijo blagoslovljena kruh in sol. Vsem udeležencem smo razdelili rutice in obeske z motivi s konji. Zdaj je že tradicionalno, da udeležencem
podarimo nekaj malega kot darilo. Našteli smo nekaj sto obiskovalcev, ki si prireditev ogledajo. Otroci so se lahko igrali na napihljivih igralih, ponujali smo kurtoše, gospodinje so spekle sladke dobrote, s katerimi smo vse pogostili. Obiskali so nas vozniki starodobnih traktorjev in mopedisti s Tomosi. Obiskovalcem je bila na voljo panoramska vožnja po vasi, vzdušje je bilo prijetno. Konjeniki so se pomerili v igri metanja podkev, najboljšemu smo podarili klobuk in majhno finančno nagrado," je v imenu organizatorjev povedal Josip Kokot.
Po koronskih letih se je prireditev v Župečji vasi letos vrnila v stare okvire, organizatorji so bili z izvedbo zadovoljni. Misli in ideje so že tudi usmerili v naslednje leto, za naslednji blagoslov obljubljajo
še več dogajanja in atrakcij. Vsem domačinom, sponzorjem, gospodinjam in občini, ki so pomagali pri organizaciji prireditve, se organizacijski odbor najlepše zahvaljuje. Hvaležni so tudi za lep obisk, tako konjenikov kot drugih obiskovalcev, saj dajo oboji prireditvi lep in pozitiven pečat.
MZ

&„« je mfo	w„al korm«.
* * *	r
oled na suet.
* *
Oddane pomeni
OKNA, VRATA t¡ -GARAŽNA l//?4gy
www.naitors.si
NAI/ORSd
Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 Z04
Gorišnica 1. Gorišnica
Moja Hrbtenica.....
Odkar ,e delničar, mu pra:
i nič uec
V	nMo	ietreW	uporabiti	flmto.
Če uojak noče pasti na fmto, f-
Očetu }e šlo skozi življenje gladko
Čeprau se stuširam desetkrat na dan, me denar
AFORJZMIBVTRED»
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
o	v o
vanja, srečanj
J '	Cz)
Slovenci tudi za prvomajske praznike že od nekdaj radi potujejo v bližnje in daljne destinacije. Tisti, ki teh možnosti nimajo, pa se bodo že po tradiciji udeležili številnih pohodov, kresovanj, različnih prireditev, povezanih s prvomajskimi praznovanji, postavljanjem majskih dreves in budnicami. Najbolj atraktiven bo zagotovo plavajoči kres na Dravi, ki bo svojo pot do pristanišča Ranca začel na predvečer prvega maja pri pomolu v Termah Ptuj. V BD Ranca so ga poimenovali mali kovidni kres, z njim bodo v pristanišču prižgali veliki plavajoči kres, kakršnega so prižigali v predkovidnem času. Veselice pa tam ne bo, ker bo potekala na Panorami.
V galerijah in razstaviščih si je danes, jutri in v nedeljo mogoče ogledati številne občasne razstave in stalne postavitve. Nova v ponudbi je razstava Diagonale, razstava umetnin iz Talumove umetniške zbirke, ki so jo 26. aprila odprli v dominikanskem samostanu na Ptuju. V Galeriji FO.VI je na ogled razstava Obrazi ljubiteljskega fotografa Ljubana Cenčiča. V Galeriji Magistrat pa si je danes do 13. ure mogoče ogledati tudi razstavo Ljudske pravljice. Še do nedelje bodo v ptujskem gradu potekale počitniške aktivnosti za družine Poglej v muzej.
Med griče in vinograde ter kulturno dediščino vodi pohodniška pot na Mestni Vrh. Prvega maja se bodo pohodniki podali na to pot samostojno ali organizirano pod vodstvom Planinskega društva Ptuj ali turističnega vodenja Trte umirajo stoje. Ljubitelji odličnih vin Slovenskih goric, domačih dobrot, gibanic in krapcev pa se bodo lahko ustavili v vinogradniškem V Galeriji Luna so na ogled risbe Klavdija Tutte.
muzeju Stara preša, kjer bodo lahko občudovali tudi stoletno prešo. Sicer pa pot na Mestni Vrh vodi tudi mimo več kot 200 let stare viničarije Herberstein in tudi železniškega muzeja. Na rimsko degustacijo pa vabijo v Rimskem kampu Poetovio. S prvim majem pa se tudi uradno začenja turistična sezona v Stari preši, kjer goste pričakujejo vsako nedeljo med 13. in 19. uro.
Ljubitelji izbrane kapljice in jedi pa bodo že nocoj lahko uživali na zaključku 18. sezone Primusovih vinskih zgodb. Pridružile se jim bodo vinske kraljice: Lucija Kramer, 9. ptujska vinska kraljica, Urška Kmetec, 5.
ptujska vinska kraljica, in Urška Repič, 6. ptujska vinska kraljica.
V Turističnem društvu pa se v sodelovanju in šolami ter Vrtcem Ptuj pospešeno pripravljajo na letošnjo prireditev Spoznavajmo države EU, ki bo 5. maja na Mestnem trgu. Gre za prireditev, ki širi vedenje o EU, posvečena pa je dnevu Evrope, vstopu Slovenije v EU in 8. maju, ko je bil leta 1945 osvobojen Ptuj.
Vlada RS je 24. april razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane. V letu 2021 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane.
Foto: Črtomir Goznik
Po oceni SURS-a je bilo med to odpadno hrano kar 40 odstotkov užitne hrane. Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je v letu 2021 nastalo v gospodarstvu, v gostinstvu in strežbi se je zavrglo 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, 9 odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kateri od ptujskih poletnih festivalov ima najdaljšo tradicijo, da je to ptujski festival narodno--zabavne glasbe, ki je bil sploh prvi slovenski festival narodno- zabavne glasbe, bo prejela Kiara Jaklin Rosič s Ptuja. Radio Ptuj ga je organiziral ob 1900-letnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih leta 1969. Letošnji festival, ki bo 1. septembra, bo že 54. po vrsti. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja Rancarija v organizaciji BD Ranca Ptuj, katerega člani so se letos zbrali že na 50. občnem zboru. Letošnje jubilejno leto bodo sklenili decembra, ko bodo izdali tudi zbornik o svojem dosedanjem delovanju pri popularizaciji vodnih športov na Ptujskem. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 5. maja.
p NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S
Katera po vrsti bo letošnja Rancarija?
f Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
•->v Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. s-"