7X\ gospodinje (Dalje.) Enhanje In kuharica. Po temeljiti vestni predpripravi pristavimo očiščena, prebrana, oprana in namočena hranila k ognju, da jih kuhamo ali pečemo, kakor to pač zahtevajo posamezna jedila. Pristavimo jih v primerno velikih posodah. Ni prav, če je pogoda nakopičena n. pr. s krompirjem, stročjim fižolom ali sličnim, češ, saj 8-e povre. Jed se v natrpanem loncu kaj rada pri smodi in prekipi, vsled česar postane jed neokusna in manjvredna, kuhinja pa je polna nepotrebne sopare. Tudi se kvarijo 8 prekipevanjem lite želf zne plošče štedilnika in posoda sama. Kuhajmo torej v dovolj vellkih loncih tako, da sega vsebina največ dva prsta pod rob. Poslužujmo se vedno pokrovk. PrviC prepreči pokrovka izhlapevanje tekočine in nam prihrani vedno zalivanje. Zadržuje pa tudi aromatične (dišeče) snovi, ki bi sicer ubežale s soparo. — Znano je dejstvo, da je mesna juha vse bolj krepka in okusna, če se kuha v pokritem loncu prav p-of .si, medtem ko postane juha brezokusna ter prazna, 6e valovi v odprti posodi in jo je treba zalivati. Drugič je pa pokrovka potrebna radi snage, ker brani, da ne zaidejo v jed nepotrebni pridatki, kakor n. pr. mube, smeti, lasje i. dr. Jestvine pristavimo ali s hladno vodo, all jlh pa denemo v vročo vodo, kakor to pač zahteva jed. Ce kuhamo meso in nam je v prvi vrsti za dobro juho, tedaj pristavimo meso 8 hladno vodo. Nasprotno o-,\;ane meso sočno, a juha pa prazna, če damo meso kuhat v vročo, nekoliko slano vodo. Krompir, fižol, korenie, sladka ter kisla repa, kislo zelje i. dr. pristavimo s hladno vodo. Presno zelje navadno nainrej poparimo s kropom, da izgubi oster vonj, nato ga ožmemo ln damo v lonec i vr« lo vodo, ali v kozico na vročo maat. Ohrovt In špinačo damo v vročo v<x do In pustimo, da prevre. Nato ocedimo čez s1to in splaknemo j^elenjavo a hladno vodo, nakar nadaljujemo s pripravo. Testenine, rezance, makarone, cmo-i ke, žličnike ln štrukeljc© zakuhamo a vrelo vodo ali z juho. Pri peki kruha pazimo na sledeče: peč mora biti o pravem času vroča, da tosto ne prekipi. Kadar nečemo testo v modelnu, namažemo model z mast-< jo, da se necivo ne prime na po- )do. Testo za praženec vliiemo vselej na vročo mast. Za krape mora biti mast dovolj vroča, ker se si. t ne dvigne testo in vzraste toliko, da krapi plavajo. Meso pečemo na odprtem ognju na ražnju, ali pa v perk'vi v pečici. V tem slučaju pridenemo borovemu mesu — kakor: govedini, teletini in kuretini — nekoliko masti, prilivamo pa toliko vode, da se mast ne žge. Svinjetina in bravina navadno ne potrebujeta pridatka masti, potrebna je pa voda. Da ostane meso sočno in se ne izsuši, ga pridno polivamo z lastno omako iz pekve. Nežno meso mladih piščančkov, zajčkov in kozlička se pri pečenju preveč izsuši. Da je izdatnejše, soljeno meso povaljamo v moki, nato v raztepenem jajcu in konečno v suhih krušnih drob tinah, nakar ga cvremo v koziici v vroči masti primeren čas, da se meso prepeče skoz in skoz. Tudi teletina in mlada svinjetina je primerna za tako pripravo. Vse vrste svežega mesa lahko pečemo (dušii^o) na ognju v pokriti !_ozici. Prilijemo zraven masti dovolj vode, da se meso duši v pari in tako omehča. Na tanke krpe razrezano in stolčeno meso vseh vrst spečemo na masti kar na hitro kot zrezke. Prekujena svinjetina se najvei-krat kuha, ker se porabi tudi suha juba, ki je z ječmenčkom, kašo, rižem ali močnikom (farfelci) prav okusna in tečna jed. Gnjat ostane mnogo bolj &očna, če jo pečemo v krušnem testu. Napol pre kajena svinjetina nam da prav izvrstno pečenko. Vsaka jed, katero postavi gospodinja na mizo, mora biti že na zunaj tako pripravljena, da se je razveseli naše oko. Prijeten dub. nam vzbuja tek ter pravimo, da se nara kar sline cedijo. Tako lirano izrabi tel vse drugače nego ono, katero zavžijemo po sdli brez pravega teka. Hrana ne sme biti samo za oko in. za usta, marveč ona mora predvsem koristiti telesu, ki črpa iz nje rast in moč. Dalje sledi.