§t. 31 Ptuj, dne 4. avgusta 1967 Cena 0.50 ND (50 SD) Letnik XX^ •T«dnat« bEhaja pod tem trMnom >d 24. novembra 1961 dalje po »Kiepu oMinslcib odborov SZUU Ptuj ii5 Ormo*. — Izdaja savod -Ptujskj tednik* Ptuj. Odgovor- ra uredtuk: Ajiton Bauman. — Uredništvo Id uprava: Ptu], He- '^ija iMacka 2. -> Tel 156 Številka ekoe«^ računa: NB 624-3-72. — Tiska Časopisno podjetje Maribor- ■iia tisk Maribor. — Elokopisov oe ^rtutamo. — Celoletna naroftnina 20 ND. za Inozemstvo 40 ND; v crodaji urvod 0,50 ND (508D). Ptujsko občinsko praznovanje Ob 25-letnici posiedoieg slovenfegoriške čete Obletnico junaške bitke slo- ^'enjegoriških partizanov 8. av- gusta 1942 smo si občani ptujske občine izbrali za občinski praz- nik. Letos praznujemo 25-letni- co partizanske skupine v Slo- venskih goricah, ki je napadala sovražnika od aprila do 3. avgu- sta, ko jo je sovražnik uničil. Skupino inrienujejo arhivski viri Ptujski vod, partizani so jo po izjavi Zvonka Sagadina ime- novali Slovenjegoriška četa, med ljudstvom pa se je udomačilo zanjo ime Lackova četa. Ime »četa« ni za skupino prikladno, saj je štela največ 10 partizanov in to le zadnji dan boja, ko sta v četo stopila člana okrožnega komiteja KP Jože Lacko in Franc Kramberger. Aprila je imela četa pet partizanov, maja in junija sedem, julija pa osem. Ce štejemo k četi še tri fante, ki so se četi pridružili le pri na- padih, je imela deset do enajst partizanov. Razumljivo je, da je četo imenoval štab IL grupe od- redov, ki jo je štel v svoj sestav — Ptujski vod. Ptujski vod jo je imenoval predvsem zato, ker je smatral njeno bojno področje v mejah ptujskega okraja. Slovenjegoriško partizansko skupino so ustanovili člani ptuj- skega okrožnega komiteja Ko- munistične partije Mima Kovač- Barčka, Jože Lacko, Franc Kramberger in Franc Osojnik. Za rojstni kraj čete lahko ime- nujemo Osojnikovo domačijo v Desencih, saj so se tam najprej zbrali pr^i partizani, trije bratje Keši iz Vintarovec v Slovenskih goricah na posvet s člani komi- teja in sklenili stopiti v prvo partizansko skupino v severno- vzliodni Sloveniji. Četi so se zapovrstjo pridru- ževali dijak Zvonko Sagadin iz Ptuja, Alojz Zavcc, zidarski de- lavec iz Krčevine pri Ptuju, de- lavec Ivan Petrovič iz Ptuja, Ja- nez Pukšič s Kicarja, Osojnik iz Desenec, Janez Ceh iz Stane- tinec pri Cerkvenjaku, Drago Stojko z Mote pri Ljutomeru in zadnji dan pred poslednjo bitko, Franc Kramberger, železniški delavec iz Nove vasi pri Ptuju, in Jože Lacko, kmet iz Nove vasi pri Ptuju. Omeniti mora- mo, da je tri dni pred bitko pri Mostju stopil v četo izdajalec Franc Knez. Partizana Zvonko Sagadin, ki je bil politični komisar voda, in Ivan Petrovič, sta četo zapustila junija, da bi ji poiskala v Ha- lozah novo domovanje. Prvi ko- mandir voda je bil Vinko Reš, od junija dalje pa Franc Osoj- nik, kmet, star tedaj že 42 let. Pri napadih so vodu pomagali Ivan Kokol iz Grlinec. kmečki sin, in brata Ivan in Jože Sta- net z Grajene, zidar in pleskar. Čeprav je bil slovenjegoriški partizanski vod slabo oborožen, saj so imeli partizani le kara- binke, pištole in ročne bombe, je strahoval sovražnika in mu prizadejal neprestane izgube. V spopadu s partizani so padli štirje nemški orožniki, dva v Cerkvenjaku in dva v Vintarov- cih. Partizani so zažgali opekar- no v Zabjaku, zaplenili živilske karte in pisalni stroj na občini v Vitomarcih, zaplenili radio in šotorsko platno na Polenšaku in minirali so progo med Ptujem in Moškanjci. Pripravljali so se za osvoboditev borlskih zapor- nikov in na napad na orožniško postajo v Juršincih, toda načrte jim je prekrižala izdaja. Obkoljeni v gozdičku Laze pri Mostju so 8. avgusta 1942 spre- jeli brezupen boj. Padli so Vin- ko in Kost j a Reš, Franc Kram- berger in Alojz Zavec. Stojko je drugi dan ranam podlegel. Nem- ci so prijeli Puikšiča in Ceha. Cehu so hitro štrli njegovo par- tizansko zavest in začel je iz- dajati partizanske sodelavce. Okupator je zaradi njega zaprl veliko zavednih Slovencev v Slovenskih goricah. T^idi neka- teri drugi so klonili pod udarci okupatorja in povedali, da so pomagali partizanom. Od junija do decembra je okupator zaprl 354 osumljenih, da so pomagali partizanom. Od teh jih je 46 ustrelil, okoli 70 izpustil, druge pa poslal v nemška taborišča, kjer jih je umrlo 22. Iz bitke pri Mostju so se re- šili Mirko Reš, Franc Osojnik in Jože Lacko. Mirko se -je še istega večera ustrelil v Zasadih. Obupal je, ker je zgubil v bitki pri Mostju oba brata. Nemci so mu ustrelili pred nekaj dnevi ženo. Tri otroke, očeta in mater ter sestro so odpeljali v zapore, hišo pa požgali. Lacka je izdal kmet, h kate- remu se je zatekel v Sp. Velov- lak. Nemci so ga strahotno pre- tepali, ga gnali po ptujskih uli- cah, ga zasramovali, ga tepli še naprej v ptujskih zaporih, da bi povedal, kdo je pomagal parti- zanom. Lacko je uporno molčal. Najhujše muko so strle le nje- govo telo. Umrl je v ptujskih zaporih 18. avgusta 1942. Drzni partizanski komandir Osojnik je po bitki pri Mostju, kjer je bil ranjen v nogo — Ptuj zapustil. Odšel je v Ruško četo, kjer so ga izbrali za svojega po- litičnega komisarja. Ko se je mudil 29. decembra 1942 pri pri- jatelju Krambergerju v Krče- vini, ga je izdal njegov znanec. Gestapovci so ga prijeli in ga s prijateljem ustrelili. Strašne izgube, ki jih je utr- pelo osvobodilno gibanje zaradi okupatorjevega nasilja po bitki pri Mostju, niso mogle trajno uničiti boja za svobodo. Potep- tana organizacija OF se je leta 1943 v jeseni spet okrepila in upor proti okupatorju je zavzel vedno večji razmah. Novi par- tizani in politični delavci so na- daljevali, kar so pričeli pogum- ni partizani slovenjegoriškega Lackovega voda leta 1942. V. R. Občani ptujske občine bodo letos že devetič praznovali svoj praznik v spomin na zadnji boj Slovenjegoriške čete v Mostju pri Juršincih v Slovenskih goricah 8. avgusta 1942. Letošnji praznik občine Ptuj bomo praznovali v Ptuju in v Desterniku v Slovenskili goricah 5. in 6. avgusta 1961. V soboto, 5. avgusta 1967, bo ob 10. uri odprt v prenov- ljenem stolpu ob Dravi v ptujskem parku razstavni pavi- ljon, ki bo dobil ime po narodnem heroju Dušanu Kvcdru- Tomažu. Prva razstava, ki bo urejena v tem paviljonu, bo posvečena n,jegovemu spominu. Sredstva za ureditev pa- viljona je prispevala tovarna glinice in aluminija Boris Ki- drič v Kidričevem. V sejni dvor. ni na ptujskem magi- stratu bo Planinsko društvo Ptuj (pripravilo razstavo pla- ninske literature in fotografije. V soboto popoldne bo ob 15. uri svečana otvoritev no- vourejenega studia in antene radijske postaje Ptuj na ptuj- skem gradu. Zvečer ob 20. uri bo štafetni tek po ulicah Ptuja s star- tom in ciljem pri ptujskem hotelu »Poetovio-«. V nedeljo, 6. avgusta 1967, bo ob 8. uri zjutraj v Novi vasi pri Ptuju v domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka odprta posebna spominska soba, posvečena spominu tega prvoborca in revolucionarja ptujske občine. Osrednja proslava občinskega praznika bo isti dan v Desterniku v Slovenskih goricah, v rojstnem kraju Franca Osojnika, komandirja čete, in treh bratov Rešev, ki so padli v boju v Mostju. Ob 10. uri bo v prenovljeni prosvetni dvorani v Dester- niku svečana seja občinske skupščine, po svečani se.ji pa bo v avli osnovne šole odprta razstava, posvečena 2.5-let- nici ustanovitve Slovenjegoriške čete, in posebna likovna razstava. Partizanska patrola bo skupno z mladinci predvojaške vzgoje izvedla improviziran napad na poslopje, kjer je bila v Desterniku med okupacijo orožniška postaja. To so ju- nija meseca 1942 napadli borci Slovenjegoriške čete in pri tem ubili dva nemška orožnika. Ob 11.30 bo na pogorišču Rešcve domačije v Vintarovcih pri Desterniku odkrit jspomenik Reševi družini, in sicer trem bratom Mirku, Vinku in Kostji ter from svojcem, ki so darovali svoja življenjii zai »tiai-svobodo. Popoldne bo na Desterniku partizansko slavje. Vabimo vse občane, da se prireditev v počastitev letoš- njega občinskega praznika udeležijo v čimvcčjem številu. Ob devetem občinskem prazniku iskreno čestitomo vsem obča- nom ter jim želimo mnogo novih uspehov pri graditvi sodobnega gospodarstva in socialističnih odnosov Skupščina občine Občinski komite ZK Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska zveza združenj borcev NOV Občinski komite ZMS Občinska zveza Svobod in prosvetnih društev Občinska gasilska zveza in ostale organizacije in društva v občini PTUJ TE DNI PO SVETU Zunanji ministri arabslo sameznih področjih, v posamez- nih panogah kmetijske proiz- v(xinje, navadno analiziramo ta- ko pozitivne kot negativne vzro- ke. Niso nam popolnoma jasna najrazličnejša vprašanja, ki se neposredno ali posredno nave- zujejo na kmetijsko proizvod- njo. Smo v dilemi, ali naj npr. zadruge v manjših občinah od- pravimo, kaj predstavlja zaseb- no kmetijstvo v celotnem kme- tijskem in gospodarskem razvo- ju, kakšne oblike sodelovanja med zasebnim in družbenim sektorjem je potrebno razvija- ti, kako pristopiti k temu vpra- šanju itd. Vinogradništvo v ljutomerski občini imajo tri kmetijske organizacije: kom- binat in dve zadrugi. Da bi raz- čistili nekaj že navedenih vpra- šanj (s stališča kmetijske orga- nizacije) smo obiskali V2K Lju- tomer, Ljutomerski kombinat sestav- lja devet obratov. Eden izmed najpomembnejših, je obrat za vinogradništvo. Letos imajo 251 ha nasajenih z vinogradi ter 120 ha sadovnjakov. Posledice \elike toče iz leta 1962, ko so bili v okolici Ljutomera*^ vino- gradi do tal opustošeni, se še delno poznajo. Ko so se vinogradniški in sad- jarski nasadi opomogli, jih je lanska toča znova poškodovala. Pri breskvah se še sedaj pozna- jo poškodbe iz leta 1962. Zaradi letošnjega lepega vre- mena, še posebno v vegetacijski dobi, so si nasadi, ki jih je po- škodovala toča, precej opomo- gli. Tudi ni bilo večjih napadov glivičnih bolezni, tako da se na- stavki v vinogradih zelo lepo razvijajo; prav tako tudi novi- ne, ki so posejane na 69 ha po- vršin (beli burgundec, laški ri- zling, šipon, mušktani silvanec itd). Sedaj obnavljajo 120 ha vinogradniških pnjvržin. 30 ha so že obnovili v letošnjem letu, ostalih 90 ha pa bodo v jeseni in drugo leto spomladi. Ce bo vreme tako kot je do sedaj ugodno vplivalo na rast nasadov, bodo že ob koncu av- gusta pričeli s trgatvijo zgod- njih namiznih sort. Zaradi agrotehničnih prizade- vanj, kakor tudi lepega vreme- na bodo sadovnjaki letos spet obrodili, saj je znano, da so do- slej obrodili le vsako drugo leto. Upajmo, da letošnja jesen ne bo razočarala ljutomerskih vi- nogradnikov in sadjarjev. Sodelovanje Kako gleda kombinat na so- delovanje in probleme sodelo- vanja zasebnega in družbenega kmetijstva? O tem vprašanju govori direktor kombinata ter republiški poslanec gospodar- skega zbora J02E SLAVIC: KMETIJSKA ORGANIZACIJA — KMET Precej časa se je mislilo, da je zasebno kmetijstvo nosilec zastarelih nazorov. V današ- njem času pa lahko vidimo, da so tudi med zasebnimi kmeto- valci nosilci naprednih idej v kmetijski proizvodnji. Večkrat ne znamo pomagati kmetu, ^a usmerjati v tisti panogi kmetij- ske proizvodnje, ki ima največ- je pogoje v ljutomerski občini in ki jc perspektivna. Potrebno se je sprijazniti z dejstvom, da mora vsaka kmetijska organiza- cija, ki kooperira s privatnim kmetijstvom, akumulirati z nje- govega področja. Kmetu je potrebno povedati, da nosita razliko oba: tako kmetijska organizacija kot on — kooperant. Akcije za določa- nje fiksnih cen so se ponesreči- le. Z uvedbo sistema prostega tržišča bi bilo napak delati ilu- zije, če bi ob pogodbenih sode- lovanjih kmetu obljubljali vse. SPECIALIZACIJA Vsekakor je potrebno zavest- no iti v nadaljnjem razovu kmetijstva — v specializacijo. Nujno je, da se kooperacija na pK>sam€Knih področjih speciali- zira. Pri tem vsekakor ne more samo kmetijska organizacija odigrati glavne vloge. V zaseb- nem kmetijstvu imamo še mno- go problemov, večkrat prav za- radi tega, ker se hoče vsak ba- viti z vsem. Kmetije bi morali sami dajati predloge za koope- racijo, za specializacijo koope- racije. Kmetijske zadruge in Vinogradniški živinorejski kom- binat lahko rešujejo samostoj- ne gospodarske potenciale, vse drugo dodatno pa je potrebno prepuščati privatni iniciativi. NEKAJ KONKRETNIH PROBLEMOV Problemi v kooperacijski pro- izvodnji kombinata so se v se- danjem času pojavili predvsem pri reji piščancev in svinj, ker so cene padle. V Ljutomeru je premala zainteresiranost privat- nih proizvajalcev za gojenje ko- ruze, ki ima vse pogoje za raz- voj na tem področju. P. Potočnik V Slovenski Bistrici gradijo veleblagovnico Trgeviko |»od|et)f Mimika v Slovo^ski Bistrici »o že dalj časa čutili pomanjkanje večje- ga trgovskega lokala potrošni- ki kot trgovski delavci. Trgov- ski lokali so v starih stavbah, ki jih ni mogoče urediti tako, kot to zahteva sodobna trgovi- na. Največje in edino trgovsko podjetje v Slovenski Bistrici je trgovsko podjetje Planika. Na območju občine ima 34 trgovin, v katerih doseže do 3,5 milijar- de starih dinarjev prometa let- no. V upravi podjetja so nam povedali, da so se zaradi velike potrebe odločili za gradnjo ve- leblagovnice. Investitor sta tr- govsko podjetje Planika in sta- novanjsko podjetje občine. Na- črti so že izdelani, lokacija pa je določena na prostoru, kjer je bila prej trgovina pri pošti. Sredstva za gradnjo so že zago- tovljena. Stala bo pol milijarde starih dinarjev. Za trgovsko podjetje Planika bo to velika investicija, ki jih bo bremenila še kakšnih 6 let. Stare stavbe trgovine Pri po- šti in Daj-dama, kjer bo stala nova veleblagovnica, že rušijo. V veleblagovnici bo v pritllč- )ti samopostrežna trgovina, v prvem nadstropju pa samoizbir- na. V pritličju bo 640 kvadrat- nih metrov prodajnega prostora in skladišč, v nadstropju pa 700 kvadratnih metrov. Ti prostori bodo zadostovali za več let na- prej. V veleblagovnici bodo pro- dajali vse vrste blaga. V pri- tličju bo predvsem špecerija, mleko, meso, zelenjava in osta- le gospodinjske potrebščine, v prvem nadstropju pa industrij- sko blago. Drugi del stavbe bo trinadstropen. V nadstropjih bodo stanovanja. Lokacija je primerna, bilo je le nekaj težav z zasebnimi lastniki, ki so ime- li tod vrtičke in so jim jih glede na novogradnjo odkupili. Od nove veleblagovnice si mnogo obetajo, predvsem go~ spodinje, ki bodo po dograditvi lahko kupile vse, kar bodo po., trebovale, v enem lokalu, kjer bo tudi večji bife, pred njim pa velik parkirni prostor. Lokal bo pri roki tudi turistom. Predvidevajo, da bodo dela pri gradnji temeljev končana do novega leta. Bodo zelo dra- ga, ker je teren precej slab, ce> lotna gradnja pa bo, kot pred- videvajo, trajala dve leti. V Slovenski Bistrici mislijo^ da se bo povečal promet trgo- vine v mestu po dograditvi te veleblagovnice za 200 milijonov S din na leto. ZR. S seje skupščine občine Ptuj Vso pozornost posvetiti iskan|u poti iz počas- šnejše gospodarske rasli Počasnejše gospodarske rasti ne moremo sprejeti kot orien- tacijo za nadaljnji razvoj; to sme biti le prehodna zadeva. Po- večanje zalog, stalno medsebojno zadolževanje, ukrepi kreditne politike, ki so za nekatera podjetja nepremagljiva ovira. Od- pravljen sklad za šolstvo. Več kot polovica gospodarskih in drugih organizacij še ni prispevala sredstev za finansiranje strokovnega šolstva. Od toče poškodovane nasade ocenjuje ko- misija. Vabilo na praznovanje občinskega praznika. V ponedeljek, 31. julija 1967, so odbomdki na skupni seji cb- ravnavalfi analizo gosipodarsikih gibanj v prvih petih mesecih t. 1. Ugotovitve amalize m raz- prave v skupščini so, da sie v gosipodairsikih gibanjiih letos že močno odražajo posledice ositrejših pogojev gospodari e- njia. Počaisnejša gospodarska ra'Sit je biLa sicer pričaikovana, ne moremo pa je sprejeti kot orienitia-cijo za nadaljnji razvoj, temveč le kot eno izmed sila- bositi prehoda iz ekstenzivnega v intenzivno gosipodarjenrje. Dailjše zadrževamje reliativmo nizke proizvodnje ob počaismem večamjTj produktivnosti lahko povzroči velike motnje v na- šem gtosipodairsrtvu. Povečanje zalog, stalno medsebojmo za- dolževanje, ki ga resitriktivni ukrepi kreditno monetiame po- litike še zaostrujejio, so za ne- katera podjetja skorajda ne- premagljiva ovira. Treba :e po- svetiti vsio rpozornosit ■ipkamju ooti iz obstoiečih težav. Eko- nomski pritisk, ki ga povzroča- jo kreditne restrikcije, bo po- spešil giba/nje k racionalneiše- mu g;osrpodarj'enju in integracin'- akim procesom. Z raizdirobljeini- mi sred-sitvi ni mogoče korakati vzporedno s srvotovnim gosipo- diarsitvom. S 1. 7. 1967 je pričela delo- vati tiemelijinia izobraževalina skupnost občine Ptuj. Skupšči- na je zafto sprejela odlok o od- nravi sklada za šolstvo občine Ptuj. Upravni odbor sklada za šoflsitvo se razreši dolžnosti. Kot eno izmed zadnjih del je se- stavil zaključni račun sklada, o katerem so sklepali v skup- ščini. Temeljna izobraževalna sktTjpnosit v Ptuju je predložila skupščini svoi statut, katerega je le ta potrdila. Na sejii so sklepali tudi o pri- poročiHu za finansiranje stro- kovnega šiolisitva za letošnje le- to v ptujiski občini, ki je osta- lo še vedino neurojieno. Sred- sitva temeljne iziobraiževa.line skuipniosti so nezadostna, polo- vica gospodarskih in drugih de- lovnih organizacij pa ni prispe- vala) potrebnih sredstev. Morali bi prisipevati 1 "/o od svojih bruto osel>nih dohodkov. Skupščina je srore.iela priporočilo, naj go- spodarske organizacije izool- nijo obveznositi do finanisiranja strokovnega šolsrtva. Razrešili so sodnika občin- skega sodišča v Ptuju Alojiza Donaja. ki je bil na seji skup- ščine Ormož izvoljen za pred- sednika občinskega sodišča v Ormožu. Predisednik ofočiniskega sodišča v Ptuju je ostail Vladi- mir Ban, sodniki pa Adela Bombek, Viktor Knez, Meta Lunder, Ciril Stajniko in Vida Vido vi č. Odbornik iz Zetal je n.a seji postavil vprašanje, kako naj kmetje plačajo davek, ko pa jim gozdna uprava že tri mese- ce ni plačala prodanih asorti- manov. Poudaril je željo, da se v Zetalah uredi osemenjevalna postaja. Odbornik iz Rogoznice je za- prosiil oibčioo. naij vsarj delno finančno podpre gradnjo vodo- voda v Rogoznici. Odbornik s Ptujske gore se je zanimal za zaipuščend želez- niški tir. Kajj bo z njim, že raz- pravljata občini Sliovenska Bi- strica in Ptuj. Odborniki so tudi vprašc/ali, kdaj bo končno asfaltirana ce- sta Ptuj—Slov. Bistrica. Pred- videvajo, da bodo pričeli v je- seni asfaltiranje. Na koncu je predsednik povabil odbornike na udeležbo pri praznovamju občinskega praznika. Poživljena dejavnost mladine v Slovenski Bistrici o delu in težavah mladine nam je govoril pavel BLA2IC, predsednik občinskega komiteja zms slov- venska bistrica V občini Slovenska Bistrica je 27 mladinskih aktivov, v katerih je bilo do nedavnega včlanjenih 2500 mladincev, od tega 980 mla- dink. Letos so sprejeli 754 novih članov, predvsem v šolah in podjetjih in tako povečali šte- vilo članov. Več ali manj so to terenski aktivi, saj jih je samo sedem v delovnih organizacijah. Mladinski aktivi so si postavi- li nalogo izvajati enotno politi- ko mladine, skrbeti za zaposlo- vanje mladine in za kulturno življenje mladih. V delovnih or- ganizacijah pa je glavna skrb mladinskih aktivov izvajanje re- forme in delo mladih v samo- upravljanju. Več pozornosti bo- do morali posvetiti mladinski aktivi mladini, ki je zapustila šolo. Treba bo vključiti več mla- dincev v Počitniško zvezo. TABORNIKI IZ SLOVENSKE BISTRICE SO BILI PRED LE- TI NAJBOLJŠI V REPUBLIKI in med najboljšimi v državi. Do- bili so priznanje »Trak partizan- skega odreda«. Ta organizacija je razpadla, vendar upajo, da bo zopet zaživela. Največji problem je v tem, ker ni pravega vodstvenega ka- dra v aktivih. O tem vprašanju bo še razpravljal občinski komi- te ZMS Slovenska Bistrica. Sta- rostna struktura sedanjega vod- stvenega kadra je komaj pov- prečno od 18 do 19 let. Ta kader bo komaj z leti kos vsem nalo- gam, ker je zelo perspektiven. Mladina iz Slovenske Bistrice ima možnost sestajati se v druž- benem centru, kjer so razna pre- davanja, konference in podob- no. Dejavnost po aktivih je raz- lična. Pohvaliti je treba aktiv Pokovše, ki si je z lastnimi sred- stvi zgradil dom. Zelo delavna sta tudi aktiva v Studenicah in na Pragerskem. Ti aktivi vse- stransko dobro delujejo, ostali pa po možnostih. Mnogi aktivi se namreč srečujejo s problemi, kot so pomanjkanje prostora in podobno. Te skušajo urejevati v sodelovanju z organizacijami SZDL in prek dogovorov. Tam, kjer je tesna povezava in razu- mevanje med ZMS in SZDL, .je lahko odpraviti težave, kot je to primer na Sentovcu, v Zg. Pol- skavi, v Makolah in v Laporju. Dejavnost mladine je bila po- življena letos. Mladina je zače- la bolj aktivno delovati ob vo- litvah. Imela je svoje kandidate za občinske odbornike in celo za republiške poslance. Največ dela so imeli v mesecu maju v tednu mladosti. Takrat so bile večje proslave in tekmovanja, katerih se je udeležilo okrog 600 tekmovalcev. Mladinski aktivi se že pri- pravljajo na letne konference, kjer bodo obravnavali predvsem kadrovska vprašanja, kar je trenutno zelo pereče. Da bi čim- prej pristopili k delu, so skraj- šali počitnice. Aktivi so pričel! zbirati sred- stva za pomoč arabskim begun- cem. Predvideni so tudi nekateri izleti, kot na primer na Ma- džarsko. 12. avgusta bodo Imeli piknik skupaj z mladino Iz Slovenskih Konjic v Ločah. Občinski komite ZMS Sloven- ska Bistrica je razpisal nagra- de za najboljšo celotno dejav- nost aktivov skozi vse leto v vi- šini 50.000, 30.000 in 15.000 S di- narjev. Mladina občine Slovenska Bi- strica si želi čim tesnejšega so- delovanja z ostalimi družbeno političnimi organizacijami in z mladino ostalih občin. AL Oiinoški komuiicilno-slcinovanjski probiemi Ureditev fasade na Mestnem trgu 6 v Ormožu, Mestnem tr- gu 4, adaptacija blokov, pre- ureditev odprte kanalizacije v zaprto, adaptacija gradu, adap- tacija osnovne šole itd. Preure- ditev železniške postaje v Kidri- čevem in adaptacija dela tovar- ne aluminija in glinice v Kidri- čevem. To je glavni del progra- ma ormoškega stanovanjsko-ko- munalnega podjetja,-oddelka za tehnično delo v leto.šnjem letu. Trenutno urejujejo oziroma adaptirajo grad v Ormožu in osnovno šolo. Začeli pa so tudi s pripravami za betoniranje no- vega letnega kopališča; delajo pa že novo pralnico in mazalni- co za avtomobile. Največji problem v tehnič- nem oddelku je slaba mehani- zacija ter sezonski značaj dola večjega števila zaposlenih. Zato je tudi največ delavcev polpro- letarcev. IZ POSLOVNEGA POROCILA ZA I. POLLETJE V poslovnem obdobju od 1. 1. 1967 do 30. 6. 1967 je stanovanj- sko komunalno podjetje poslo- valo na osnovi sprejetega proiz- vodnega plana za loto 1967. Največ težav se je pojavljalo v prvem tromesečju, ko je pod- jetje komaj polovično doseglo predpisani plan za to obdobje. Stanovanjska dejavnost ima si- cer fiksni značaj (najemnine in stanarine se vedno plačujejo enako), vendar ni bistveno vpli- vala na uspeh podjetja, saj predstavlja le 19,48"'« celotnega plana podjetja, dočim odpade na koTiunalno dejavnost 80,52 odstotka. Celotna komunalna In usluž- nostna gradbena dejavnost pa ima sezonski značaj. Relativno slab proizvodni uspeh podjetja v prvem trome- sečju je vplival tudi na to, da so se lahko dokončno izplačali osebni dohodki po zaključnem računu za leto 1966 šele ob kon- cu aprila. V mesecu marcu bi podjetje moralo sprejeti pravil- nik o delitvi osebnih dohodkov, vendar ga zaradi trenutnega stanja vse do preteka prvega polletja ni sprejelo. Kljub oseb- nim dohodkom, ki so med naj- nižjimi v obeh dejavnostih v Sloveniji, se je kolektiv zave- dal odgovornosti ter z vsemi razpoložljivimi možnostmi sku- šal doseči uspeh. Povečanje osebnih dohodkov bi zelo vpli- valo na finančno zmogljivost podjetja, ki je nedvomno osno- va za uspešno poslovanje. Na osnovi enoletnih izkušenj združenega podjetja, predvsem na osnovi zmanjšanja stroškov upravljanja v stanovanjski de- javnosti, je bilo izvršenih tudi nekaj organizacijskih spre- memb. Da bi se dosegla čim po- polnejša delitev dela na delov- nih mestih enote uprave, so bi- la posamezna delovna mesta združena. Sedanja organizacija dela je izvršena na osnovi celotnega or- ganizma podjetja. Z združenimi delovnimi mesti v obeh organi- zacijskih enotah s samostojnim obračunom se bodo bistveno zmanjšali stroški upravljanja od dohodka najemnin in stanarin v korist vzdrževanja stanovanj- skih hiš. Delavci Stanovanjsko-komunalnega podjetja Ormož delajo na adaptaciji gradu V stanovanjskem gos- podarstvu v Ptuju vrsta nerešenih vprašanj Na področju stanovanjskega gospodarstva je vrsta odprtih vprašanj, zlasti glede zagotavljanja nadomestitve in razširitve tako stanovanjskega kot poslovnega prostora. Gradnja je iz leta v leto dražja. S sredstvi zbrane amortizacije se lahko kupi vedno manj stanovanj. Stanovan.iski prispevek, ki ostaja gospodarskim organizacijam, se po večini porabi za neorganizirano individualno gradnjo in tako otežkoča In podražuje komunalno opremljenost. Vprašanje ie tudi, ali je ban- ka edina najustreznejša institu- cija, ki bi naj pospeševala in or- ganizirala gradnjo stanovanj ob istočasnem obstoju stanovanjske- ga podjetja. Nedvomno pa ji gre odločilna vloga pri mobiliziranju namonskopa varčevanja pri obči- nah, ki želijo imeti lastno stano- vanje, kakor tudi sredstev stano- vanj.'5keRa prispevka pri gcspo- darskih organizacijah. Del stano- vanj.skega prispevka, s katerim razpolagajo gospodarske organi- zacije bo znašal lotos verjetno na območju občine Ptuj 390 milijo- nov S. din. Z decentralizacijo sredstev za gradnjo stanovanj je v občini zla- sti manj blokovske gradnje. Pr- vi korak k izboljšanju stanja je storilo gradbeno podjetje Drava, ki letos gradi 56. stanovanjski blok za trg. Podobno, vendar manjšo gradnjo predvideva tudi podjetje »Gradnje«, nima pa še odobrene lokacije. KONCNO obnova v starem delu ptuja? Reorganizacija gospodarjenja s stanovanji družbenega sektorja se pozitivno odraža. Združevanje sredstev vseh hišnih svetov omo- goča boljšo invesTifijsk.'i vzdrže- vanje, predvsem pa rekonstruk- cijo in obnovo stavb v starem de- lu mesta. Ureditev starega dela Ptuja je pereča zaradi varnosti in zdravja stanovalcem, pa tudi z estetskega vidika. Jubilej mesta se naglo približuje (1900 letnica) in za to priliko bi stari Ptuj, ki je kot celota zgodovanska in tu- ristična znamenitost, moral biti urejen . Da bi bil stari del mesta skad- no urejen, bi morali pritegniti k načrtni obnovi tudi lastnike za- sebnh hiš. Poleg tega, da bi vlo- žili svoja sredstva, bi morali omo- gočiti najeti kredite iz bančnih sredstev. program ZA obnovo fasad za dobo treh LET Stanovanjsko podjetje je poleg rednega letnega programa del za rekonstrukcijo hiš, ki so v sla- bem stanju, sprejelo še poseben pro';ram za obnovo fasad v sta- rem delu mesta za dobo treh let. Program je izdelan v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo, muzejem, projektivnim birojem in elekiro podjetjem (v zvezi z ure- ditvijo razsvetljave). Po tem pro- gramu bodo obnovljene hiše v cent?-u mesta, ki so v upravljanju stanovanjskega podjetja in sicer v KrPTnnljevi ulici, na Trau mladin- skih delovnih brigad, v Lackovi, Zelenikovi, Murkovi, Miklošiče- vi in BezJakovi ulici, na Srbskem n Slovenskem trgu in delu Prešer- nove ulice. Projektivni biro pa pripravlja barvno studio kom- pletnega starega mesta, ne glede na lastništvo. Obnovitvena dela na st-irih hi- .šah so zelo draga. Po^'ečini ^i=r- jajo generalna popravila tor vo- dovodne in sanitarne naprave, zla- sti delikatna so dela na fasadah, če hočejo upoštevati njihovo pr- votno arhitekturo. To je eden od poglavitnih vzrokov, da se je z ureditvijo odlašalo. Vprašanje pa je, koliko od za- mišljenega bo moč z razpoložlji- vimi sredstvi uresničiti do zgo- dovinske obletnice. ZA KOMUNALNE UREDITVF Bi POTREBOVALI DO LETA IS?" VSAJ 800 MILJ. S, niN Zakomunalno gospodarstvo j^ velikega pomena odlok o pri- spevku za uporabo mestnega zprn- Ijišča, ki ga je sprejela skupšči- na občine junija letos. S tem bode k financiranju komunalnih ob- jektov in naprav, ki služijo zado- voljevanju skupnih potreb, pri' tegnjeni vsi uporabniki Do.-lei te potrebe financirala občina proračuna, delno pa tudi investi- torji v obliki komunalnega pri' spevka. Dosedanji viri niso z^' doščali za redno delovanje kO' munalne službe, zlasti pa ne reševanje naraščr.jočih potreb ^' zvezi z širjenjem strnjenih sta- novanjskih površin v Ptuju i''' Kidričevem. Prispevek je namenjen za ure' ditev ulic. cest in pločnikov, z^' lenih površin, za analizacijsk^ omrežje in javno razsvetljavo. trebe so na vseh naštetih podrof' jih velike, saj bi po predračun^ do leta 1970 rabili 300 milijono^ starih dinarjev za komunaln ureditve na otam^čjih, za kater se uvaja prispevek. z. b- stran 5 TEDNIK — petek, 4. Hrgmfin J%7 Stran 3 Težave konfekcijske industrije se odražajo tudi v proizvodnji tekstila OlREKTOR TVl MAJSPERK VILKO SKRBINEK O REZULTA- TIH GOSPODARSKIH UKREPOV Ze vei let se prijavlja aastoj f ■iiT^palmijevflaT.jflJ p(l«na v prvem ipalHotju. Miisilin-n., dia je to vtsiled fneurejenih raameir pri maibav- jj^inju osini(7vnega reprodukcij- skega materiali a i,n posledica vsakotletinegia mG(n,j.a'vain;ja siste- VILKO SKRBINEK ma ookrbovamija z mnoznimii su- rovinami. Isitl ptojiav smo opaizili tudi le- tos, ko nismo raogllli doseči pla- na pr^oizvodinje. Zaradi nered- irih dabav in poimianjikamijia aistortimienta reprodukci'j'.s:kega materiala niistmo mogli v celtoti izkoristiti zmogljivositi. Sorovi- ne dobivamo iz diirektmega in todirrakttnega uvoiza.. NEENAKOPRAVEN POLOŽAJ PRI UVOZU IN IZVOZU Podjetjie se čuti po Tw>\'om si- stemu vezainjia uvozia na izvoiz v neeniaikopravnem položaifiai glede na ositiaile proiizvajalJce iz- deTkav iz volme. V celoti !Sie uvaža reproduik- cijsiki materiali po režimu glio- bailne devizne kvote. Način ugotiaA''ljainj:a le-te in v zvezi s tem izvozne oii>veze postavlja v ugodnejši poliožaj podjetja, ki sio imela mianjši izvoz v pre- teklem letu aLi pa nobenega. Podjetje z močnim Izvozom, kot je naše, po tej mertodi pride v neugoden položaj. RaTmerje v globaCmi devizni kvoti med ovozom in izvozom sie giblje v našli stroki od cca 3:1 do 1:1, Tb pom-eni, da sii podjetje s faktorjem 3:1 pridobi pravico pri iizvozu enega dolarja uvoza raprodukcijisfkega materiala za 3 dolarje. To so ipredvs'.em pod- jetja, ki v lanskem letu nisjo izvažala ali mimimalmo. Na.§e podjetje ima raizmerje 1,06:1, kar oais postavlija v eko- nomsko neejnakopiravnfi poilnžaj, V krfletetivu sanartramn tr> za nasprotje s cilji refoomnie oč prek meja naže domovi- ne. Tovrstne prireditve privab- ljajo domače in tuje obiskoval- ce, ki se kaj hitro uvrščajo v redne obiskovalce naših krajev. Letno kopališče »Ribniki« je zelo dobro obiskano. Čaka pa še na ureditev, ki bo vsestran- sko ustrezala rajfvoju turizma v poletnih mesecih v Ljutomeru. Po zaslugi trgovskega podjet- ja VESNA je Ljutomer dobil nekaj zelo dobro urejenih trgo- vinskih lokalov. Več ljutomerskih hiš je tudi urejenih z zunanje strani. Še več pa je talcšnih, ki čakajo na adaptacijo. To enako velja za hiše zasebnikov kakor za hiše v upravljanju komunalno-sta- novanjskega podjetja. Tu in tam se še v mestu med hišami, ki so druga od druge bolj oddaljene, pojavljajo ko- prive, na oknih pa v več pri- merih pogrešamo cvetje. Sodobno urejena cesta je pred- pogoj povezave Ljutomera z ostalimi kraji in s tem predpo- goj uspešnega razvoja turizma. V Ljutomeru vse do sedaj po- polne povezave s sodobnimi ce- sta- ■ na nobenem koncu nismo imeli. Od Radenc do Križevec seda' gradijo asfaltno cesto, ki bo Ljutomer povezovala s se- verno magistralo. Z mursko- soboško občino pa bo Ljutomer popolnoma povezan takrat, ko bodo na Muri dogradili nov most. Na tem odcepu še manj- ka ca. 400 m asfaltirane ceste. Zavedati se moramo, da za tu- rizem ni samo pomemben Lju- tomer, ampak tudi njegova oko- lica z vsemi turističnimi značil- nostmi Komunalni problemi v Ljutome- ru — cesta, vodovod ... ? Dograditev novega vodovod- nega omrežja v Ljutomeru predstavlja pri premagovanju komunalnih problemov investi- cijo prvorazrednega pomena. Ljutomerčani se premalo zave- dajo, da predstavlja gradnja vo- dovoda le njihovo korist. Zato skušajo prevaliti vsa sredstva na celotno občino, da bi vsak občan prispeval za gradnjo vo- dovoda, medtem ko bi morali glavno breme pri gradnji le no- siti Ljutomerčani. Tudi kanalizacija v mestu ni popolnoma urejena. Ko so večji nalivi (na srečo jih letos ni bilo), večkrat kanalizacija odpove, kar pa po\'zroča manjše ali večje poplave (v samem Ljutomeru so te z regulacijo Ščavnice delno onemogočene). Vina so v našem gostinstvu še premalo zaščitena. Vsak tu- rist in domačin bi rad dobil pristno ljutomersko vino, kate- rega pa je v samem Ljutomeru večkrat težavno dobiti. Potroš- niki si žele originalnega vina, ki privablja vedno več domačih in tujih turistov v naše kraje. Kako razvijati ljutomerske tra- dicije v turistične namene? Razumljivo je, da se turizem ne da razviti prek noči, ker 90 za njegov razvoj F>otrebna dol- goročna vlaganja in ne samo v turistične objekte, ampak pred- vsem v miselnost občanov. Za- vedati se moramo, da se turi- stične investicije večkrat mnogo kasneje vračajo kot ostale. V bodoče bi bilo potrebno ču- vati nekatere posebnosti iz Lju- tomera in njegove okolice, kot so npr.: klopotci, tipične stare viničarske zidanice, kmečke hi- še itd. Take ljutomerske poseb- nosti so vedno bile največja pri- vlačnost za turiste, ki jih je pot privedla v Ljutomer. Pri vseh turističnih prireditvah bi mo- rali upoštevati tipičnost Ljuto- mera in njegove okolice, ki so, kakor sem že prej omenil, naj- bolj privlačne za turiste. Zdi se mi, kot da bi v večini primerov čakali, da bo nekdo od zgoraj v občini reševal ljuto- merski turizem. Vsak občan je dolžan delati na razvoju turiz- ma, saj bi moral skoraj vsak postati turistični delavec. Investicije v človeka pa so najpomembnejše. Peter Potočnik Ljutomer Kmeti|ski kombinat Ormož USPELA ŽETEV v obratu za živinorejo ormo- škega kombinata so letošnjo že- tev opravili na 356 ha kmetij- skih površin, kolikor jih je bilo zasejano s pšenico. Največ je bi- lo posejanega z italijansko vr- sto leonardo 85 "/o, ostalo pa s san pastore. Letos so zaradi boljše organi- zacije žetve združili po dve de- lovni enoti skupaj: Veliko Ne- deljo — Tomaž in Ormož — Sre- dišče. Pridelki se v povprečju gib- liejo 35- do 36-metrskih stotov na ha. Najnižji so bili v delovni ^noti Tomaž, in sicer 31 stotov ■^a ha, a najvišji v delovni eno- ti Ormož, kjer so bili pridelki povprečno 41 stotov na ha. Ker imajo sorazmerno nizka ■^laganja, saj so proizvodne stroške planirali za povprečno 30 centov na ha, so rezultati žet- zelo ugodni. K temu so vse- '^akor vplivali ugodni vremen- fki pogoji. Pridelek bi bil vse- kakor ot)ilnejši, če ne bi bilo v *a.su cvetenja pšenice suše. V letošnji jesenski-setvi bodo Poleg leonarda in san pastora Poskušali s setvijo malo poznej- še sorte libellule. Pšenico bodo sejali predvsem koruzišče. Od petih kombaj- '^ov imajo 4''usposabljene za tr- ^^nje, ličkanje in luščenje ko- J"U2e. Tako so tudi rešili pro- P^^m, ki je v prejšnjih letih ter- od marsikatere kmetijske ^'■ganizacije velikih naporov, so bili pridelki koruze pra- vočasno pospravljeni. , V letošnji žetvi so tudi poskr- ^^li. da so kombajnisti imeli Prenočišča ter dolaivali tople poroke hrane. To je vsekakor _ Plivalo, da so žetev končali v •■^^dvidenem roku. brez večjih v^^var na kombajnih in nesreč, 1 so \- spzoni žetve ponekod ze- Pogostne. P. P. Bo res treba odpustiti delavce ? TAP pred resnimi problemi Razmere na tržišču vse bolj pritiskajo na posamezna pod- jetja sirom po naši državi in jili je nemajhno število, ki se na- hajajo zdaj bolj kot kdajkoli prej pred vprašanjem, kako se bodo obdržala in uveljavila. Pred dnevi so na seji uprav- nega odbora Tovarne avtoopre- me Ptuj člani UO slišali poro- čilo o periodičnem obračunu za prvo polletje 1967. Zvedeli so, da se je dohodek podjetja glede na dohodek v enakem času lan- skega leta povečal za celih 18 odstotkov, vendar pa so stroški za proizvodni material narasli kar za 61 "/o, kar se seveda ne- gativno odraža na celokupni či- sti dohodek podjetja, ki je ta- ko za 7,5 Vo nižji, kakor je bil v enakem obdobju lani. Seveda vse to krepko občutijo tudi skladi podjetja. Zaostrilo se je tudi vprašanje obratnih sredstev, saj jih je prav toliko, kot jih je bilo la- ni, dočim so stroški poslovanja narasli, obenem pa pritiskajo na obratna sredstva povečane zaloge, kar se je odrazilo na ne- ažurnem izplačevanju osebnih dohodkov. Napačno bi bilo misliti, da od- govorni ljudje v podjetju niso mnogo storili, da bi se takšno stanje popravilo, ampak ravno nasprotno — vse službe v pod- jetju so zadolžene za ustrezne ukrepe, pravkar pa zaključuje- jo analize, na osnovi katerih bo izdelan načrt za sanacijo stanja v podjetju. V tehničnih službah se trudi- jo znižati proizvodne stroške, trudijo se za zmanjšanje zalog izdelkov, uvajati bodo pričeli sodobnejše tehnološke p>ostopke in nove proi2:vode. Pripravljajo tudi nov izračun kapacitet, po- sebej pa možnosti prodaje izdel- kov. Na osnovi vseh teh raču- nov in ukrepov bodo v Tovarni avtomobilske opreme v Ptuju prišli do nujnih podatkov o po- trebnem številu ljudi v proiz- vodnji in službah podjetja za planirano proizvodnjo. Pri tem že sedaj prihajajo do nerazvese- Ijive ugotovitve, da bo treba vi- šek delovne sile — višek zapo- slenih delavcev odpustiti, koli- kor ne bodo našli kakšne druge rešitve svojih problemov. Vodstvo se zaveda' resnosti problema, ki preti podjetju, če bi prišlo do odpuščanja delav- cev, vendar so mnenja, da bo ostal ta problem odprt tudi te- daj, če bodo podvzeti vsi ustrez- ni ukrepi, saj tako stanje po- gojujejo premajhna obratna sredstva, ki onemogočajo razši- riti proizvodnjo. Prihodnje leto bi imelo podjetje možnosti po- večati proizvodnjo za olcoli 6,000.000 novih dinarjev, vendar bi moralo razpolagati z vsaj 2,000.000 novih dinarjev obrat- nih sredstev za takšno poveča- nje proizvodnje. Predstavniki podjetja so se že sestali s predstavniki Občinsike skupščine Ptuj in s predstavni- ki banke, vendar niso doslej prejeli nobenega zagotovila, da bo podjetje deležno pomoči pri reševanju svojih problemov. Splošno mnenje članov uprav- nega odbora je, da bi morala se- daj Občinska skupščina Ptuj priskočiti na pomoč podjetju, kot je podjetje pomagalo reše- vati problem odpuščenih delav- cev bivše tekstilne tovarne. Večina delavcev v i>odjetju pa še vedno upa, da bodo ljud- je iz vodstva podjetja le našli pot iz zagate. SAMOMORILEC IZ OBREZA ZNAN Kakor poroča »Medjimurjec z dne 26. julija, je mladenič, ki se je pred nekaj dnevi vrgel pred železniškim postajališčem v Ob- režu pod tovorni vlak, Ivan Hor- vat iz Macinec. V štatenbergu več gostov kot lani Gostinsko podjetje grad Šta- tenberg ima še tri gostilne v soseščini. V gradu so lepo ure- dili restavracijske prostore in 29 sob za tujce, v katerih je prenočišč za 100 turistov. Ima- jo tudi štiri a-partmaje. Oprem- ijemi so s sitarim .srofavjakim pohištvom. Znamoniit.a je tudi viteška dvorama z dobro ohra- njenimi frosikflmi. Uredii!li so tudi khibsiko siobo. Grad loži v lopi in mirni oko- lici haloških hribov, poraislih z gozdovi in mad pri j pitno dol'ini- co. V bližini je majhno jezerce s priletno toplo vodo. Gostin- sko podjetje je popravilo ko- paiLišče^ iiredilo stez.ice skozi gozd in park okoli gradu. Grad Statenbnrg je letoviška točka za turiisite, ki bi se radi v miru odpočili, daleč od mestnega hrupa. Na turiistično leto so se do- bro pripravili. Uredili so vse prostore in okolico gradu in precej vložili v reklamo. Usipeh ni izostaJ. V letošnjem letu je prišlo več tujih turistov kot la- ni v iatem čaisJU. Goste dobiva- jo s pomočjio turističnih agen- cij. Največ tujih turistov pnde iz Avsitrije. manj iz Nemčije in Italije. Trenutno je v gr^du sedem HoLandcev, vseh gositov sikiipaj pa je 45, ki bodo ostali 10—14 dni. Največ prehodnih gostov pri- de oh sobotah in nedeljah. Od domačih prehodnih gostov naj- raje zahajajo sem Mariborča- ni, Ptujčani, Kidričani in Bi- stričani. Ce bi bila cesita vsiaj malo boljša, bi bilo mriogo več turistiov. Za mesec avgusit imatjo dosti rezervacij za penzionske goste. Največ jiih je iz Beograda in Zaisrreba. Preidvsem Hrvati radi pridejo na Startenberg, na pen- zione jih pride več kot Sloven- cev. Za goste prirejajo s kombi- jem i2d€te na Pohorje, Boč. Ro- gaško Slatino. Ptuj in Bori. Vsako jesen pn-idejo italijaniski lovci. Pozimi imajo tu razne semi- narje. 2e vrsto let vsako zimo tu trenirajo mariborski nogo- metašu Kolektiv si prizadeva vse- stran^sko ugoditi turistom. V prihodmje bodo skušali zbrati sredstva za popravilo strehe in fasade. Z. R. Grad Statenberg stran 4 TEDNIK — petek, i. avgusta 1%7 Stran 4 mAR v IVANJKOVCIHl 27. julija je ob 10.15 začela go- reli slamnata streha hiže Štefana Hrga v Ivanjkovcih 47. Glede na dolgotrajno sušo se je ogenj hitro razširil po vsem poslopju in že v naslednjem trenutku zajel hišo so- seda Jakoba Jausovca in še zra- ven stoječo klet Franca Vrbnjaka. Reževanje iz gorečih hiš je bilo zelo otežkočeno zaradi velike vro- čine, čeprav so ljudje iz bližnje okolice zelo požrtvovalno gasili in polivali z vodo sosedne stavbe, ki so bile v nevarnosti, da vzplamti- jo. Hiša Angele JauSovec je od- daljena komaj 12 metrov in so ljudje skušali z največjimi napori zadržati požar do prihoda gasil- cev iz Ivanjkovec, ki so bili 15 minut po izbruhu ognja na kraju, vendar niso mogli takoj interveni- rati, ker so jim popokale cevi. Ko so zamenjali cevi, je reševanje hitro napredovalo, vendar so pri- zadeti zelo oškodovani. Ogenj je uničil razen ostrešij tudi notra- njost stanovanj z obleko in opre- mo ter zalogami živil. Ogenj se je razširil iz bližine dimnika Marije Hrga, ki je na šte- dilniku segrevala vodo. Prizadeti so imeli zgradbe zavarovane le za nizke zneske. KA OPOZORILO BRAVCEM TEDNIKA! Če kupujete TEDNIK sproti, plačate za izvod 50 starih dinarjev. Če postanete stalen naroč- nik, dobite izvod za 40 starih dinarjev, zato postanite reden naročnik! ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ PO GASILSKI SLOVESNOSTI V HAJDOSAH Z vztrajnim delom do doma, motorke, avto- mobila in prapora Gasilsko društvo Hajdoše pri Ptuju je med redkimi društvi v ptujski občini, ki že imajo za moštvo in za gasilsko orodje no- vejše motorno vozilo. Društvu naklonjeni vaščani in drugi do- brotniki so pripomogli, da je zbralo okrog 1 milijon denarnih sredstev za nabavo avtomobila, še prej pa za motorko savica. Pomagali so tudi zgraditi dom gasilcev v Hajdošah, v katerem ima društvo možnost sestajanja in spravljanja vozila in orodja ter opreme. V nedeljo, 23. julija 1967, so imeli v Hajdošah lepo svečanost ob prevzemu vozila in razvitje gasilskega prapora s 16 spomin- skimi trakovi, med katerimi je tudi trak predsednika občinske skupščine Franca Rebernaka. Slovesnosti v Hajdošah se je udeležil kot pokrovitelj. Povelj- nik Alojz Bedrač je prevzel vo- zilo. Ob razvitju prapora je go- voril Ivan Grahl, ki je prapor predal praporščaku Ivanu Fu- reku. O potrebi materialne kre- pitve gasilskih društev je govo- ril predsednik občinske skup- ščine Franc Rebernak. Na slovesnosti je prejelo več gasilcev priznanja za večletno članstvo in aktivno sodelovanje. Gasilsko društvo je prejelo ga- silsko priznanje tretje stopnje. Kljub izredni vročini je bila prireditev dobro obiskana. Predsednik Franjo Rebernak predaja kUuč avtomobila Vesli iz Llulomera NESREČE V petek, 28. julija t. 1., je ob 16. uri izbruhnil požar na stano- vanjskem poslopju Janka Ba- bica na Zgornjem Krapju št. 29 pri Ljutomeru. Hiša in gospo- darsko poslopje sta skoraj do tal pogorela. Rešili so samo ži- vino in nekaj lahke stanovanj- ske opreme. Škoda znaša več milijonov starih din. Vzrok požara še raziskujejo. * V soboto, 29. julija t. L, se je Marija Ščavničar iz Gibine št. 9 peljala ob 20.30 iz Banfija pri Razkrižju domov na Gibino po kolovozni cesti. Na kolesu ni imela luči. Ko je prispela na Gibino št. 49, se je iz nasprotne smeri pripe- ljal kolesar Emil Pečnik iz Gi- bine št. 48, ki prav tako ni imel luči na kolesu. Zaradi teme in neosvetljenih koles je prišlo med obema kolesarjema do tr- čenja, pri čemer je Marija Ščavničar dobila poškodbe po obrazu in bila odpeljana v mur- skosoboško bolnišnico. Emil Pečnik je pri trčenju dobil lažje poškodbe. Na kraju nesreče so prometni organi našli krvno sled na skraj- nem levem robu ceste v smeri vožnje kolesarke. Ostale vzroke nesreče še raz- iskujejo. V nedeljo, 30. julija t. 1., je vinjeni voznik osebnega avto- mobila MB 120-36, Tonček Horvat iz Ljutomera, Stari trg 10, ob 22.15 neprevidno vo- zil (slalom) po Ormoški cesti v Ljutomeru. Dežurnemu milični- ku ni uspelo zaustaviti voznika, ker se mu je v obratni smeri odpeljal domov. Ko ga je miličnik poiskal na domu, se mu je Tonček Horvat fizično zoperstavljal ter ni ho- tel izročiti dokumentov. Zaradi kršitve javnega reda in mira, preprečitve uradnega dejanja in kršitve temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah je zoper Tončka Horvata uveden postopek, -p * NESREČE NA ORMOSKEM OBMOČJU 15. julija tega leta je Jože Ko- vačec iz Cvetkovec št. 4 med delovnim časom kot vozač bro- da na reki Dravi v Ormožu po- pil nekaj vina in po službi še steklenico piva. Domov se je pe- ljal s kolesom. Med vožnjo od bolnišnice proti Novakovi ulici v Ormožu mu je med žbice prednjega kolesa zlezla suknja. Ko jo je hotel popraviti, je za- peljal na sredino cestišča, izgu- bil ravnotežje ter padel po ce- stišču na desno stran. Pri pad- cu se jc poškodoval po obrazu in rokah in so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. XXX ^ v nedeljo, 23. julija tega leta, se je Marija Kolarič iz Kajžar- ja št. 62 v poznem popoldan- skem času peljala iz Mihovec proti Ormožu. Ob 19. uri je pri- spela pred Ormož, kjer ima ce- sta blag nagib. Pred hišo št. l/a v Novakovi ulici, kjer cesta za- vije nekoliko na levo, jo je pre- hitel osebni avtomobil, ki se je na istem mestu srečal s tovor- njakom. Tovornjak, ki je peljal proti Ptuju, je hotel pred kole- sarko prehiteti osebni avtomo- bil. Zaradi tega je kolesarka za- peljala Se bolj na desno stran ter pi^ed padcem na cesto pelja- la kaka dva metra po pesku ob cesti. Pri padcu se je laže po- škodovala ter so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. XXX V ponedeljek, 24. julija tega leta, je Jurij Trop iz Lešnice št. 5 v popoldanskem času z vprežnim vozom vozil gnoj na njivo Jakoba Mastena iz Lešni- ce št. 1. Ker je bil vroč sončni dan, je za žejo pil jabolčnik, Nekaj po 19. uri se je z Maste- novim mopedom odpeljal po ci- garete proti Ormožu. Ko se je peljal po ravni cesti med 1. in 2. km po svoji desni strani, je zavil na levo in se nato prevrnil na desno stran. Odpeljali so ga v ormoški zdrawi| stveni dom, kjer so mu nudM prvo pomoč, nato pa v ptujsM bolnišnico, kjer je bil prepozni« za vinjenega. ■ Ponesrečenci navedenih n^ sreč so izven življenjske nevaM nosti. -pp m Nesreča v Novi vasi Dne 30. 7. 1967 ob 19.40 je v Novi vasi pri Ptuju mopedistu Feliksu Majeriču pritekel pes pred prednje kolo. Pri padcu je dobil lažje pcškodbe. Za njim je pripeljal voznik Janez Horvat s motornim kolesom MB 12-941 in naletel na moped ter se lažje te- lesno poškodoval. Na mopedu je pri padcu nastalo za 50 ND ško- de. ^tujska tiskarna PTUJ Tiskamo, vežemo, predelujemo karton kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Ob občinskem prazniku želimo občanom mnogo nadaljnjih uspehov. Meditiranje ob 32 stop. C Dvaintrideset stopinj po Celsiu- su, pa ne na soncu, kjer vsak ter- mometer pokaže toliko, kolikor se mu pač zazdi, temveč v senčnih obdravskih ulicah v Ptuju! Človek obupa tudi ob hladnem pivu ali pa ob steklenici sifona. Končno rešitev! Mahni jo v ptujsko kopa- lišče! Malo namakanja v hladni vodi ter prijetna, vesela družba bosta pomagali preživeti tudi ta pasji dan. No, pred kopališkimi vrati vidiš, da je to samo fata- morgana. Vrata so zaprta, na njih pa listek, da kopališče ne dela. Vprašaš se. zakaj? Če si bister, se spomniš, da včeraj zvečer ni tekla voda iz cevi ptujskega vodovoda, pa da je tudi danes pritisk zelo slab. Torej v tem grmu tiči zajec! Ljudje so zelo različni! Nekdo se nad tem jezi, drugi ravnodušno skomigne z rameni in se napoti v Dravo, čeprav je mrzla in zama- zana. Mene pa zanima nekaj od- govorov ptujskih komunalcev. Za- kaj se tolikokrat zgodi, da je ptuj- sko kopališče zaprto? Če vedo, da je ob štirinajstih stopinjah, ki jo ima sveža voda v bazenu kopali- šča, v njem vedno polno mladine, čeprav si le najbolj pogumni upa- jo v vodo? Da razen kopanja v vodi obstajajo tudi druge oblike poletne rekreacije, za katero je kopališče najbolj primerno mesto? Če ni bilo časa, da se napolni ba- zen z vodo, se lahko pozabi, da obstajajo tudi prhe? Upam, da bo ptujska mladina dobila na ta vprašanja odgovtA Najbolje bi bilo, če bi odgovor si?, dil z zadovoljivim poslooanjei^ kopališča v tem letu, in s trudor^ za novo, več kot potrebno kupa, lišče v našem mestu. D. Č., Ptuj Zakaj štiri ure čakanjatl Ob zamenjavi pšenice za nioka so stranke v ptujskem mlinu tin Bregu zelo nezadovoljne zaradi predolgega čakanja. Mlin je zaposlil pri tem delu enega človeka. Ta žito stehta, pre. siplje v druge vreče, napiše listek, potem pa izdaja moko. Pri presi'. pavanju se precej zamudi. Ko presipa vse vreče, zapre skladišče in začne v drugem izdajati moko in otrobe. Pred nekaj dnevi sem pripeljal žito v zamenjavo. Ura je bila toč. no osem. Na vrsto za tehtanja sem prišel ob 10. uri in 15 minut. Nato je odšel delavec k južini in se vrnil ob 10.40. Ko sem prišel na vrsto pri moki, je bila ura enajst. Torej sem čakal debele tri ure. Vendar čakajo drugi, kakor so mi zatrjevali, tudi po štiri ure. Če računam, da je bilo tisti dan v mlinu 20 ljudi, je to bilo 60 iz- gubljenih ur časa, ki bi ga vseh teh 20 ljudi nedvomno koristneje uporabilo kakor za čakanje pred mlinom. Tudi pri listkih, ki jih mlin iz. daja pri tehtanju žita, mlin ne bo obogatel, čeprav izdaja en U stek za dva ali celo tri interesente. Alojz Cestnik, Pliij Nesreča ne počiva Dne 23. 7. 1967 ob 10. uri je na križišču Mariborske in Zagrebške ceste neidentificirani voznik trak- torja pri zaviranju trčil v tovor- ni avtomobil ST-32-85, katerega je vozil Vojislav Ivanov. Voznik traktorja je pobegnil. Materialne škode na avtomobilu je za 300 ND. Telesnih poškodb ni bilo. Istega dne ob 10. uri 40 minut sta pri prehitevanju trčila mo- pedistka Marija Ficjan s sopot- nikom in kolesar Janez Cemi- vec. Vsi so lažjo telesno poškodo- vani. Materialne škode ni bilo. Dne 25. 7. 1967 ob 14 uri 20 mi- nut je voznik osebnega avtomo- bila MB 13-94 Jože Petek pri za- viranju zadel kolesarko Marijo Amuš, ki je dobila lažje telesne poškodbe. Materialne škode na obeh vozilih je za 770 ND. Dne 26. 7. 1967 ob 11.40 je v Novi vasi pri Markovcih prišlo do prometne nesreče med vozni- kom to\''ornega avtomobila L J 223-96 s prikolico, ki ga je vozil Drago Arnejčič in voznikom osebnega avtomobila REW-37-D, katerega je vozil "Wiljem Rolf. Voznik tovornega avtomobila je del osebni avtomobil, na katerem pri prehitevanju s prikolico že- je nastalo za 150 ND škode. Dne 29. 7. 1967 ob 16.30 je v Spuhlji prišlo do prometne ne- sreče, v kateri se je lažje po- škodoval voznik. Avtomobil HG- A-72 z voznikom Stjepanom Smoljanijem je zaradi prevelike hitrosti v ovinku zaneslo s ce- stišča. Na vozilu je nastalo za 2000 N din škode. Stratt -> TEDNIK - peiok. 4. a>Knsta t%7 Stran "5 IZ LJUTOMERSKE ZGODOVINE II. STRELSKI DVORCI 5treiike dvorce so nekoč Slo- .,.-,ci imenovali gradišča, katera Jfl£na so se ponekod ohranila '!g danes. Toda v zgodovini Lju- piera ni sledi o takih imenih. Tp^radi tega lahko sklepamo, da ^""Ljutomer nastal zaradi nem- L, kolonizacije (solnograški adškoti), ki je bila takrat na itajerskem očitna. S tem vse- Pgijor ni rečeno, da so bili pr- ^otni prebivalci Ljutomera , prvotni ljutomerski grad se je irnenoval Lutemberg. Ob vznož- ja gradu je bilo naselje, iz ka- L-ega je nastal trg Ljutomer tako dobil ime po gradu, ■potokarski štajerski urbar ^ed strelskimi dvorci radgon- ske župe ne omenja Ljutomera, ojtalo pa je zanesljivo poročilo ;2 15. stoletja, da so bili v Lju- lomeru strelski dvorci. 9. de- cembra 1430. leta je Gašper Lo- kavski poleg drugih lastninskih pravic dobil v dediščino tudi en Qvor in 27 dvorcev v trgu Lju- tomeru itd. Kdaj je Ljutomer dobil pra- vice trga, ni znano, toda zago- tovo jih je dobil že v prvi po- lovici 13. stoletja, ker se v za- pisniku deželnih dohodkov (ur- barju) od 1. 1265 imenuje že kot lig (forum — Marktort) tudi Ljutomer. Vsi viri govore, da imajo za paatanek Ljutomera glavni zna- čaj strelski dvorci, da je nastal ia se razvijal kot obrambno itreisko naselje. Ljutomerska paščLna ni prvotno imela tiste- [a pomena, ki so- ga imele gra- čine v drugih krajih. Grad nad Irgom Ljutomer je bil le za cbrambo; sodstvo v starih časih ni pripadalo gradu, ampak trgu, ki je bil mnogo let od graščine ■eodvisen. Trg je bil odvisen le Bd solnograških nadškofov in jleželnega kneza. Tudi braneški lirad (pri Ljutomeru) se je raz- lil v graščino iz prvotnega Itrclskega obrambnega stolpa, lalcšni stolpi so še bili pri Gaj- Ifcvciii, v Lokavcih, Noršincila, t^bincih, v okolici Ra23križja ili. VINOGRADNIŠTVO Ze v i-tanh časih je Ljutomer Jlovel po dobrem vinu, saj je bila že takrat zelo razvita vin- ska »kupčija«. Zaradi izvrstne kakovosti ljutomerskega vina so si posvetni in cerkveni oblast- niki ter razni samostani priza- devali, da z nakupom ali darili takratne »vladarske milosti« do- be vinograde v ljutomerski oko- lici. _ Tako je 17. marca leta 1314 štajerski deželni pisar Albrecht Ze.vrich podaril ravenskemu ci- stercijskemu samostanu (Ravna - Rein nad Gradcem) v Ljuto- ""•eru vinograd, imenovan En- (ierlein. Leta 1322 je istemu sa- 'i^ostanu podaril vinograd na Stročjem vrhu (Schiitzenberg) Ljutomeru za zadušnico neki Oton Diirnsteiner. 13. januarja leta 1328 je pro- dal ravenskemu samostanu El- Ljutomerski za deset mark ^^cbra svoj vinograd na Haus- °5rgu pri Ljutomeru. Kupno li- ^^mo sta pečalila Hartnid Mans- ^^i^g, graščak ljutomerski, in ^ton Diivsteiner, priče pa so Leutold Mundoffen (Mun- ^3), Haintzl, nečak Durnsteiner- Jv, Vreg (Beg) itd. Verjetno so 'li ti možje sami Ljutomerčani. Ob koncu 14. stoletja je imel ^Venski samostan že štiri vi- ■"^grade pri Ljutomeru. V po- nedeljek po Markovem leta 1399 (25. aprila) je vojvoda Viljem »Veseli« v svojem in v imenu bratov Leopolda, Ernesta in Fri- derika oprostil štiri vinograde ravenskega samostana pri Lju- tomeru vseh vinskih dajatev v naturi (gornine), ki jih je mo- ral samostan dajati vojvodske- mu kletarju. Zaradi tega so se menihi ob- vezali, da bodo opravljali vsako leto v nedeljo po Markovem (25. aprila) slovesno obletnico za vojvodovo družino in ostale sorodnike. Grof Herman Celj- ski, kateremu je moral vojvoda Viljem dajati dobršen del »gor- nine« iz vinogradov pri Ljuto- meru, je 11. decembra 1399 do- volil oprostitev dajatev raven- skega samostana. Ravenski vi- nogradi so se takrat imenovali: Slenich (Slamjak pri Ljutome- ru?), Altmarkt (Hausberg nad Starim trgom), Sefner in Schiit- zenberg (Stročji vrh). Ta listina nam nekoliko osvet- ljuje vprašanje razvoja takrat- nega trga Ljutomer. Ker je v li- stini govora o Starem trgu (Al- tenmarkt), lahko predpostavlja- mo, da se je do takrat že razvil novejši del Ljutomera, bližje cerkve, ki je okrog 200 m od- daljena od Starega trga. V 15. stoletju jc ravenski sa- mostan še z nakupom povečal svoja vinogradniška posestva nad Starim trgom v Ljutomeru. V tistem času je poleg raven- skega samostana imel vinograd neki Jakob Pauer, ki ga je 10. aprila 1424 s privoljenjem de- želnoknežjega oskrbnika Janeza Hautzendorfa prodal ravenske- mu samostanu za 18 funtov pfe- nigov. 22. maja 1441 je prodal Štefan, sin Heurichterjev (Senčar), v Stročji vasi pri Ljutomeru s pri- voljenjem vojvodovega glavaria v Radgoni, Konrada Preunerja, ravenskemu samostanu vinograd na Stročjem vrhu. Deset let kas- neje, 6. decembra 1451, je ra- venski prost Andrej kupil vino- grad na Hausbergu, imenovan »Hengl«, od Mihaela Obdacher- ja. župana v Algersdorfu. V 14. stoletju so vinograde v okolici Ljutomera imeli Viltuški grofje (Viltuš — Wildhaus med Selnico ob Dravi in Mariborom). 6. januarja 1353 je Albreht Vil- tuški v svojem in v imenu svoje žene in dedičev fbrez privoljenja sorodnikov ni bilo mogoče niče- sar r.'.. -^.ati pri lastninskih spre- membah) izročil svoj vinograd na Stročif^r>^ .—v., ..j Ljutomeru grofu Frideriku Celjskemu. Vojvo^^-^ Albreht''" -"e 12. ju- lija in 9. septembra 1367 podaril Henriku Wallseeu do preklica vso desetino od vinogradov, ki ju je moral plačevati vojvodi. Vidimo, da so tudi mogočni Wallseejevci imeli vinograde pri Ljutomeru. Iz Albrehtove listine je razvidno, da je imel že Hen- rikov oče vinograde pri Ljuto- meru in bil oproščen vinskih dajatev v naturi (gornine). Tudi benediktinsiki samostan v Št. Lambertu je 21. junija 1327 kupil vinograd na Stročjem vr- hu graškega meščana Konra- da Pernbijchlerja. Drugi vino- grad na Stročiem vrhu je pro- dal št. lamberskemu benedik- tinskemu samostanu 1. oktobra 1343 neki Leutold »beim Holz«. 20. marca pa je isti samostan dobil za ustanovljeno obletnico od vojvoda Viljema 24 veder gornine (1 vedro je 56 litrov) in vin^^ke desetine v Ljutomeru itd. Prav tako je admontski sa- mostan 4. avgusta leta 1300 ku- pil od radgonskega meščana Lu- beta Valba (Valbi ali »črni Ogri« so Kumani, posebno nearijsko pl temne polti. V času kra- lja Bela IV., od ^""^ "^n 1270, so se naselili med Muro in Dravo. ■ — r ■•'ovih potomcev ie dol- go časa živelo v okolici Vidma ( Sčavnici) vinograd pri '?;'^le7- nih dvorih. Menihi admontskega samostana so postavili na seda- njem mestu vinogradni.š'^""a poslopja v Železnih dverih zida- ni>^ ki bi laliko d ■''^^otira- na postala največja turističn:~! atrakcija ljutomersk" občine. V 14. stoletju so bili lastniki vinogradov v ljutomerski oko- lici že imeP-ni iz Gradca. Leta 1447 je graški meščan fTlrik Vol- ker prodal strelski dvorec pri Ljutompm in v''^......--^ na Stroč- jem vrhu someščanu Janezu Schlaursbecherju. Še in še bi še l-^bko kron:."o- r-- ''-"-^vnavali vin'^^''^ kupčiie iz ljutomerp'" ^c-odovine. Že na 1 " primerih lahko ugotovimo, da je Ljutomer že v starih ča.~ih slovel DO dobrem vinu, saj je vi- nogradništvo predstrivlialo eno od najzanimivejših in pomemb- nih faktorjev v njegovem raz- voju, ker so njegovi vinogradi že v začetku srednjega veka slo- veli na Sloven=:Vo.-n in v spodnji Av+riii V sodobnem času pa ^3 dalj čnsa uživa ugl'^'^ na sve- tovnem tržišču in znano je, da so nekateri tuii proizvajalci lih vin po=^v,i^ali in še poskuša- jo p;_i značko »Ljutomerčan« — čim ugodneje plasirati svoje vino. Peter Potočnik (Se bo nadaljevalo) Ljutomer leta s - > Spomini Marije Svrznjak in ^Janeza Zelenkas Kiparja na siovenjegorisko četo Marija Svržn{ak je pripovedovala »V našo hišo je že pred vojno prihajal Jože Lacko k mojemu možu Ludviku Svržnjaku, ki so ga Nemci med vojno ustrelili. Ko je izbruhnila vojna, je Lacko kmalu za tem obiskal mo- jega moža. Meni ni bilo znano, o čem se pogovarjata. Vedela pa sem, da sta oba sovražnika Nemcev, ki so okupirali domo- vino. Decembra 1941 je prižel k nam za nekaj dni spet Lacko in je pri nas tudi prenočeval. Prišel pa ni sam. Z njim sta bila brata Staneta z Grajene, zidar in ple- skar, zidarski delavec Alojz Za- vec ter delavec Ivan Petrovič. Ivan je bil lep visok fant, ko- drastih temnih las. Staneta sta bila srednje postave. Poleg njih je bil tudi Zelenko, tesar s Ki- carja. Pozneje sem zvedela, da je te fante prav Zelenko pove- zal v Osvobodilno fronto, ker se je z njimi spoznal na delu v Ptuju. Zadnji je prišel na se- stanek Lovrenčič, Lackov sode- lavec iz Nove vasi pri Ptuju. Na sestanku je govoril Lacko. Spominjam se, da je pravil o osvobodilni fronti, o zbiranju živeža in denarja za partizane in da moramo za OF pridobivati svoje znance. Spominjam se tu- di, da je dejal, kako bodo spo- mladi ustanovili partizansko če- to. Po sestanku so se vsi razšli. Ie Lacko je prenočil pri nas. Vedeli smo, da je Lackova prisotnost v naši hiši nevarna, ker ga iščejo. Imeli smo malega otroka, ki bi lahko izdal našega prijatelja Nemcem, če bi ga ka;- spraševali, kdo hodi k nam. Da bi se temu izognili, smo se zme- nili, da je Lacko striček iz Halo- in smo ga tako tudi klicali. Spomladi in v zgodnjem po- letju so se pri nas sem pa tjr ■)glasili partizani. Prišli so v na- šo hišo in spali na hlevu. Prav- zaprav so se hiši izognili. Hlev so bili ob gozdu, zato so iz goz- da zavili naravnost na hleve. Ke sem nesla svinjam krmo, so sf oglasili in prinesla sem jim ve- čerjo, zjutraj pa še zajtrk. Po napadu partizanov na ob- činski urad v Vitomarcih, sr nam partizani prinesli veliko ži vilskih kart, ki so jih tam za- plenili. Na karte smo nabavil-; zanje hrano. Vsega skupaj so se partizan oglasili pri nas štiri- ali petkrs' Spominjam se, da so bili to Za- vec, oba brata Staneta, Petro- vič in Pukšič. Bratje Re- ši in Sagadin k nam niso nikoli prišli. Moj mož je za partizane opra- vil veliko poti. Z njimi in Lac- kom je bil stalno povezan. Moža so aretirali 11. avgusta 1942. mene pa 12. avgusta, nato pa še druge partizanske sode- lavce. Po moža je prišlo okrog 50 Nemcev, gestapovcev in orožni- kov. Našli so ga doma. Pred hi- šo so ga strašno tepli. V dvig- njene roke so mu dali težk. uteži. Kadar je roke spustil, sr po njem strašno mahnili. Za mo- žem so zaprli tudi mene. Iz ptuj- skih zaporov sem odšla v za- pore na Bori, nato pa v Nemčijo v internacijo. Pripoved Janeza Zelenlkfi Moja hiša na Kicarju leži v gruči drugih hiš, zato partizani niso mogli k nam, ne da bi jih opazilo neljubo oko. Zaradi te nevarnosti niso mogli k nam. Pomagal pa sem jim vseeno, ker sem sovražil povzročitelje voj- nega klanja in naciste in faši- ste, ki so nas Slovence hotel; uničiti. Ze pred vojno sem se ogreval za socialistično družbe- no urediteV) saj sem spoznal, kako malo je vreden navaden človek v očeh bogatih izkorišče- valcev nas delavcev. Ko je okupator pregazil našo zemljo, sem pridobival za upor proti njemu mlade fante. Pove- zal sem se z Lackom in ga spo- znal z mladimi člani OF, Zav- cem, Petrovičem in Staneti. Ko so spomladi 1942 ustanovili ptuj- ski vod, smo skrbeli za njihovo prehrano Jože Ceh s Kicarja, Alojz Lovrenčič z Nove vasi in jaz. S Cehom sva zbrano hrano nosila v Janežovce za Potrčev mlin, kamor so ob domenjenih večerih prihajali partizani. Vča- sih sem jim hrano nesel tudi v skladiščne prostore opustošene opekarne v Janežovcih. Partiza- nom smo prinašali kruh, moko, mast, sladkor, meso, žganje, če- bulo in še kaj drugega. Pri An- tonu in Jožetu Pihlerju in pri Lenartu v Sp. Velovlaku smo imeli skladišče hrane. Veliko hrane sta dajala trgov- ka Ciglarjeva v Rogoznici in tr- govec Stegar v Zabjeku. Skladi- šče hrane je bilo tudi pri kova- ču Frasu, ki je bil moj sosed na Kicarju. (Nadaljevanje na 6. strani) Odlomki iz življenja heroja LXV||| ,depeša, ki jo hrani zgodovin-' arhiv CK KPS, se glasi: ' *E)anes se je zgodila strašna;: ^sreča. Pri poskušanju učinka J."j'§leškGga minometalca, ki so "'"^ spustili zavezniki pred dve- j,'^ dnevoma, je eksplodirala v rninometalca mina in hudo . "^ila komandanta generalma- .""•la Rozmana, generalmajorja ^^brožiča, polkovnika Toneta j^idariča in majorja Malneri- j^; Dva borca sta takoj umrla. «iiko ranjen je major Rok, po- t>a tl^^ načelnika glavnega šta- I^iozinan je kmalu po opera- Umrl. Takoj smo določili ^Qj/^kovalno komisijo s polit- ^^isarjem Kidričem, genera- 0-,l Avšičem in načelnikom gjjj'^^ Mačkom. Situacija v flii ^I"^!!! štabu je sedaj zelo hu- "^u v enotah je še vedno H^l^^^dno. Nujno prosim, da vr- ^ glavni štab generala ^r)j^^'3ra. Danes bo še seja CK. ilrj^.^h vam bomo predlog za ''ika ^ komandanta in načel- • Prosim, da potrdite spre- jem te depeše. Politkomisar Ki- drič 7. XI. 1944.« Za depešo glavnega štaba, ki jo je podpisal politični komisar Kidrič, je prispela še istega dne v Beograd depeša CK KPS, v kateri je prečital: »Za koman- danta GŠS predlagamo general- majorja Kvedra, za v. d. načel- nika GŠS podpolkovnika Mileta Kilibardo.« Depešo je sprejel centralni komite KPJ. Na vpo- gled vrhovnemu štabu jo je dal član CK KPJ Edvard Kardelj- Krištof. Kardelj je istega dne poslal depešo Borisu Kidriču s tole vsebino: »Kadri, ki jih želiš, so pripravljeni in čakajo na direk- ten avion.« Tomaževo pot na novo delov- no dolžnost v Slovenijo posne- mamo po'članku, ki ga je napi- sal general Milan Lah v Delu 13. III. 1966: »V pozni jeseni leta 1944 sem bil v naši bazi v južni Italiji. Sporočili so mi. da moram na novo dolžnost v Slovenijo in da bom potoval skupaj s koman- dantom glavnega štaba NOV in POS Dušanom Kvedrom, ki je prevzel to dolžnost po tragični smrti komandanta generalpol- kovnika Staneta Rozmana. Do tedaj je bil pomočnik načelnika vrhovnega štaba in je delal na osvobojenem ozemlju v Beogra- du. Od tam bi moral odpotovati z letalom prek Barija v Slove- nijo. V drugi polovici novembra je prispel Dušan v Bari in me ta- koj poklical. Vest o njegovem prihodu, spoznanje, da je konč- no prišel čas, ko se bom po dve- letni odsotnosti zopet vrnil v Slovenijo in da bom spet srečal človeka in tovariša, me je močno vznemirjala in veselila. Pohitel sem, da bi se mu čimprej javil in da bi mu tako pomagal pri pripravah za polet v Slovenijo. Sprejel me je izredno prisrčno, kot da bi bila prijatelja že ne vem koliko let. V najinem raz- govoru pa sem začel spoznavati človeka in vojaka, ki odhaja na novo izredno težko dolžnost, polno odgovornosti pred ljud- stvom in partijo. Njegova navo- dila za polet, ki naj bi bil še ti- stega dne, bilo je 24. novembra 1944 zvečer, so bila izredno na- tančna, kratka in jasna. Govoril je: »»Leteli bomo ponoči na sov- jetskem potniškem letalu, kate- rega komandant in prvi pilot je polkovnik — heroj sovjetske zveze. Kraj pristanka bo leta- lišče v Beli krajini. Kot potnika bova letela samo midva. Da pe bo letalo normalno izkoriščeno in obremenjeno, bomo peljali s seboj iz naše baze v Bariju še tovor puškomitraljezov in brzo- strelk.« V. R. Nadaljevanje prihodnjič Sfrnn € TEDNIK — petek, L avrasta 19«? Stran VZGOJNA VPRAŠANJA Mama, dala si mi veliko, naučila si me delati Tako se Je glasilo pismo, ki ga je MUena pisala svoji mami. Ko je bila Milena še osnovnošolka, je morala mami pomagati v gospo- dinjstvu, na vrtu, skratka priva- dila se je vsakemu delu. Mnoge njene sošolke so se ji smejale, ko je pomivala posodo, čistila okna, one pa so se medtem brez dolž- nosti igrale z žogo, sprehajale in odveč so jim bile tudi domače šolske naloge. Katja se je večkrat pohvalila, da njej ni treba delati, očka in mamica lepo zaslužita, imajo služkinjo, ki vse naredi. Marjana ima staro mamo, ki dela noč in dan, samo da je vse v re- du. in tako so se vrstili pogo- vori. Milena pa je bila tiha, pridna doma in v šoli. Ko je odšla v srednjo šolo, daleč od svojega do- ma, je odnesla s seboj lepo doto. Znala je delati, s svojo skrom- nostjo je pridobila naklonjenost ljudi v novem okolju, šolske na- loge ji niso delale preglavic, bila je vztrajna. Poglejmo, kako Je z našimi otroci? Ali poskušamo otroke na- vajati k delu? Ali se zavedamo, da bo otrok s privzgojenimi de- lovnimi navadami koristen sebi, družini in družbi? Jasno je, da otrok v predšolski dobi ne bomo obremenjevali z de- lom, bomo jih pa navajali na opravljanje dolžnosti, njim pri- merne in zmogljive. Marsikje na kmetih otroke prezgodaj vključi- jo v težka kmečka dela, kar pa otežkoča otrokov telesni in dušev- ni razvoj, »aj Je otroik prikrajšan za lepote otroštva v sproščeni igri. Zato Je prav, da starši razmisli- mo, kako bomo otroka zai>oslili, mu privzgajali delovne navade. To pa moramo vzgajati neprisilje- no, otrok naj dolžnosti sprejema rad, tako pa mu raste tudi za- vest do odgovornosti. Ob delu naj otrok čuti zadovoljstvo, da je tudi on sam prispeval svoj delež k družinski sreči. Po opravljenem delu naj sledi pohvala. Ce otrok ni dolžnosti do- bro opravil, ga zato ne bomo gra- jali, prislljevali, temveč ga bomo spodbudili, da bo drugič šlo bolje. Napačno bi bilo, da bi otrokom obljubljali denar ali druge stvari za opravljeno delo. Delo je čast, dolžnost vsakega človeka, zato naj to začuti že v otroški dobi. Otroka spodbujajmo k interes- nim dejavnostim, ki bodo vzgojno vplivale na njegovo ustvarjalnost. Ze v šoli v okviru pionirske orga- nizacije razvijamo različne dejav- nosti, ki ponujajo mladim udelež- bo. Mnogo uspeha so dosegli učen- ci osnovnih šol na teh področjih. Ce bi imeli prosvetni delavci več prostega časa — lahko pa bi tudi mnogi starši po svoji strokovni sposobnosti pomagali šoli pri teh dejavnostih — bi lahko dosegli še večje u.spehe. Res je, da so otroci precej obremenjeni s šolskimi na- logami, vendar pa jim ostane še mnogo prostega časa, ki ga nesmo- trno porabijo. Zato je potrebno, da otroku doma in v šoli vzbuja- mo zanimanje za različne stvari, pomagamo jim najti konjičke, da bodo tudi pozneje, ko odrastejo, znali pravilno izkoriščati prosti čas. Kako boleče je gledati doraiča- jočo mladino, ki ne ve, kaj bi po- čela z urami dolgočasja. Dolgočasje izvira iz siromašne osebnosti, ne- zainteresiranosti in prav v tem dolgočasju mladi zapadajo slabi druščini. Ker so brez lastnih ciljev, hotenj, sprejmejo vse, kar se jim nudi. Starši in vzgojitelji bomo mo- rali mnogo več razmišljati o smo- trnem izkoriščanju otrokovega prostega časa. Vzgojitelji bi mo- rali že v začetku šolskega leta zbrati interese učencev, starši pa naj bi otroke tudi v domačem okolju vključili v tako delo, ki bo otroka bogatilo, veselilo, jih na- pravilo srečne v družinski skup- nosti. Na roditeljskih sestankih bi mo- rali tudi o tem spregovoriti, starši in vzgojitelji bi izmenjali izkuš- nje; starši pa bi lahko tudi sami prispevali svoj delež k vsestranski vzgoji mladih otrok. 2. A. Še nekaj prostih mest v lozarja, ker ta naji vejša rasna vojna predstav najtežje poglavje drame, ki dovedla v vprašanje osncn principe ameriške demokrac: Človeške žrtve in težli razdejanja Detroit — po velikosti še največje mesto v Ameriki, ki pretrpelo največja razdejanja zgodovini črnskih uporov, proglašen za prizadeto območ S 36 mrtvimi, z nad tisoč ran nimi, z okrog 3000 zaprtimi z nad tisoč požganimi stanova: skimi in drugimi zgradbami to mesto sedaj na čelu neslar liste v dosedanjih rasnih spop dih. Ocenjena škoda v petdne nih neredih znaša okrog mi jardo dolarjev. Porazna je tudi bilanca ti dnevnih neredov v Nevvarku, velikosti tretjem mestu v drža New Yersey — dvajset ubit tisoč ranjenih in tisoč ZBfKt Prizorišča rasnih neredov t julijskih dni so bila prav tal mesta v zveznih državah Mifi- ganu, Arizoni, Indiani. & New Yorku in Marylandu, Zahteve črnskih voditeljev Medtem ko uradne ameriS oblasti trdijo, da so neredi »de kriminalcev« in da jih je tr^ s silo zadušiti in krivce kazn vati, pa črnski voditelji govor o težki situaciji, v kateri črnsko prebivalstvo v mest Črnski voditelji izjavljajo, da bila brutalnost policije pi" črncem odločilna za upor pf oblastem. Na zborovanju črnskih vodit Ijev v Nevvarku prejšnji tedf kjer so prevladale borbene) zahteve, so bili sprejeti tJ sklepi, ki bi lahko označili ' četek »prave nacionalne drait v ameriškem življenju«. Na W zborovanju zmernejših črn?* voditeljev skoraj ni bilo ?li?' Med sklepi, ki so bili sprej! navajamo ustanavljanje »J' skih univerz«, uvajanje pred'' jaške vzgoje za črnsko ml^id'.' poziv Združenim narodom,_ raziščejo položaj črnskega ž' Ija v Ameriki, kot tudi trC povečanje števila črnskih pr° stavnikov v ameriškem kon? su. In ko ameriška administrsf z Johnsonom na čelu pos!^'^ napraviti red, uporabljajoč ' tem. silo, pa iz mnogih kra' Amerike prihajajo vesti o norabljamo čisti beli parafin, ki se topi šele pri 60 stopinjah C. Segrejemo ga na vodni kopeli do lOO sto- pinj C. Parafin ulijemo v sod in valjamo. Na kvadratni meter površine rabimo 5 do 7 dkg pa- rafina. Cim tanjša je plast para- fina, boljše je. Debelejša plast se namreč rada lušči. Takšnih sodov po uporabi ne smemo pa- riti ali ribati. Izplakujemo jih samo s hladno vodo. PRAVILO: Ovinjen novi ali ovinjen po plesni ali ciku na- padeni sod rabimo le za manj kvalitetna vina. Stare zdrave či- ste sode pa redno rabimo za bolj kvalitetna vina. Zapomniti si je treba: Dobro vino priteče iz do- brega soda. stran 7 TEDNIK — petek, L avgusta t%7 Stran ? KAM IN KAKO SMO VLAGALI INVESTICIJ- SKA SREDSTVA Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem je presegla, ostala in- dustrijska podjetja pa niso dosegla predvidene investicijske po- trošnje. Na drugem mestu v strukturi investicijske potrošnje je kmetijstvo. Obrtne delovne organizacije so presegle plan inve- sticijskih sredstev za modernizacijo proizvodnih kapacitet. No- vembra bodo končana zadnja dela na novi pošti. V drugi polo- vici leta bo modernizirana ccstana Vičavo. Letos bo dograjen kanal v I\liklošičevi ulici. Investicijska vlaganja v petih mesecih letošnjega leta so zna- šala .'18,2 "o predvidene letne po- trošnje. Investicije v gospodar- stvu so bile v tem obdobju ne- koliko večje. Nasprotno pa je investicijska potrošnja v ne- gospodarskih dejavnostih bila manjša od planirane. Investicijska potrošnja med panogami gospodarstva je bila različna. V industriji je v teh petih mesecih bila dinamika in- vesticijske potrošnje za 42.5 "/o večja od predvidene. Razmero- ma visoka investicijska vlaga- nja v industriji so rezultat ve- likih vlaganj tovarne glinice in aluminija, ki je za odpravo oz- kih grl v proizvodnji letos inve- stirala mnogo več, kot je bilo v začetku leta planirano. Ostala industrijska podjetja pa so vlo- žila v investicije manj, zato nji- hova investicijska potrošnja ni dosegla predvidene višine. Na drugem mestu v strukturi investicijske potrošnje je kme- tijstvo. V celotni investicijski potrošnji gospodarstva je zasto- pano z 29 %. V celoti je investi- cijska vrednost za polovico manjša od te v industriji, kar pomeni precejšnjo spremembo v strukturi investicij. V letnem planu je bilo namreč po struk- turi pričakovati, da bo polovica vse investicijske potrošnje go- spodarstva realizirana v kmetij- stvu. Hitrejša investicijska vla- ganja v industriji in zaostreni pogoji kreditiranja kmetijstva pa so, kot že omenjeno, potisnili kmetijstvo na drugo mesto. Precejšen zastoj investicijskih vlaganj je v gradbeništvu, trgo- vini in gostinstvu, kjer znaša realizacija letnega plana v prvih petih mesecih le 9,6 %. Obrtne delovne organizacije so pospešeno uporabile razpolož- ljiva investicijska sredstva za modernizacijo proizvodnih ka- pacitet. Zato je v tej panogi in- vesticijska potrošnja, podobno kot v industriji, bila v prvih pe- tih mesecih že za 14 % večja od postavljenega letnega plana. Podjetje Agrotransport je v prometni panogi gospodarstva v petih mesecih realiziralo priča- kovano investicijsko potrošnjo. Za dograditev novega poštne- ga poslopja je bila sprejeta sprememba investicijskega pro- grama. Predračunska vrednost za dograditev tega objekta zna- ša 130 milijonov S din. Sredstva so zagotovljena, dovršitvena de- la pa bodo končana meseca no- vembra. Zaradi nevarnosti poplav je v programu investicij komunalne dejavnosti tudi gradnja obramb- nega nasipa na desnem bregu Drave s predračunsko vrednost- jo 30 milijonov S din, ki bo ver- jetno gotov v avgustu. Krajevna skupnost Cirkovci jc letos pristopila k modernizaciji ceste v ožjem naselju. Sredstva so zagotovljena iz združenih lo- kalnih virov. Prav tako so zago- tovljena sredstva za ureditev in modernizacijo ceste na Vičavo, ki bo izvedena v drugi polovici leta. V prvem polletju je bila kon- čana gradnja sedmih mostov na hidromelioracijskem sistemu Pesnice. Po končanem obračunu je to zahtevalo sredstva v višini 27,4 milijona S din. Najbolj pereče vprašanje v ureditvi komunalnih zadev me- sta je kanalizacija. Letos bo do- grajen manjkajoči kanal od Gra- jene do Trga mladinskih delov- nih brigad, to je kanal v Miklo- šičevi ulici. V tem letu so bili izdelani tudi kanalizacijski na- črti za omrežje Vičave. V izdelavi je že celotni pro- jekt za mestne zelenice, po ka- terem bodo zeleni pasovi vklju- čeni v urbanistično sliko mesta Ptuja. V letošnjem letu so bila v de- javnosti stanovanjske gradnje končana dela na stanovanjskem bloku v Cirkulanah in v Polen- šaku, slednji ni do%'olj preskrb- ljen z vodo. Zato je bilo nujno še pristopiti k izgradnji kapnice, kar bo podražilo objekt za 7 mi- lijonov S din. Letos se nadaljujejo dela na stanovanjskem bloku tovarne glinice in aluminija v Trubar- jevem naselju. Gradbeno podjet- j#^»Drava<« pa je v Ciril-Metodo- vem drevoredu začelo z gradn.)o 56. stanovanjskega bloka, ki bo gotov spomladi 1968. Končana so dela pri gradnji telovadnice osnovne šole »Franca Osojnika*. Pričela se je adaptacija bivše vojašnice za šolske namene šole za kovinsko stroko. V teku so priprave za adaptacijo osnovne šole v Desterniku. V izdelavi so načrti za novogradnjo osnovne šole v Podlehniku in v Goriš- nlci. V perspektivnem programu je tudi predvidena rekonstrukcija bolnišnice, za katero so že izde- lani idejni načrti. Investicije v prosveti v glav- nem obsegajo adaptacijo pro- svetne dvorane v Desterniku in Narodnega doma v Ptuju. ZR Se|a skupščine temeljne izobraževalne skupnosti LUutomer v petek, 28. julija, je bila v Lju- tomeru tretja seja skupščine izo- braževalne skupnosti. Pred sejo je izvršni odbor temeljne izobraže- valne skupnosti obravnaval merila za dodelitev sredstev izobraževal- nim ustanovam v ljutomerski ob- čini za II. polletje t. 1. Ta merila je na današnji seji obravnala skupščina temeljne izobraževalne skupnosti. Predlagano je bilo, da bi se glede na novi republiški od- lok, ki bo izšel verjetno v tem me- secu in določa maksimalno število učencev v enem oddelku 36 učen- cev, povečalo število oddelkov z ncvim šolskim letom za 6. Za teh 6 oddelkov bi bilo potrebno zago- toviti dodatnih 5,4 milijone sta- rih din. Za drugo polletje je za delo izo- breževalnih ustanov v občini zago- tovljenih 249 milijonov starih din. Tako občinska skupščina, kakor izobraževalna skupnost, kljub no- vem.u odloku ne bi mogli zagoto- viti dodatnih sredstev za nove od- delke, ki v prvotnem finančnem načrtu niso upoštevani. Mnogo še je nepokritih obvez do srednjega strokovnega šolstva iz prvega pol- letja, do sofinanciranja srednjih šol v Pomurju in Mariboru in do sofinanciranja posebne šole v Ce- lju. Nepokrite obveznosti iz prve- ga polletja znašajo 33 milijonov starih din. Po daljši razpravi se je izkrista- liziralo mnenje, da bi se v novem šolskem letu oddelki povečali le za tri in sicer na Osnovni šoli Raz- križje, na Osnovni šoli Bučkovci in na Posebni osnovni šoli Ljuto- mer za enega. Na okvirne zakone, odloke, prav- ne akte itd. je potrebno gledati življenjsko, jih konkretno prene- sti v prakso določenega področja. Zato so na skupščini sklenili, da bi zaradi finančnih problemov v novem šolskem letu bilo v enem oddelku maksimalno 38 učencev in ne 36, kakor predvideva novi re- publiški odlok. Na seji so tudi obravnavali grad- njo osemletne šole Veržej, ki se bo pričela drugo leto in bo stala 165 milijonov S din. Ker bo novo šolo uporabljal tu- di republiški zavod »Vzgajališče-« Veržej, bo pri sofinaciranju grad- nje polovično udeležena. Čeprav še vprašanje najemanja kreditov ni popolnoma rešeno, upajo, da bodo šolo dogradili te- kom dveh let. -pp Glovno skrb - krvodo- jolske okcije MARJANA ŽURMAN O DELU RK V SLOVENSKI BISTRICI: Na območju občine Slovenska Bistrica je šest odvzemnih cen- trov za krvodajalce. Ti so v Polj- čanah, Oplotnici, na Pragerskem, v Keblju, Makolah in v Sloven- ski Bistrici. Krvodajalsko akcijo opravljata dve ekipi iz zavodov za transfuzijo krvi iz Ljubljane in Maribora. Odziv krvodajalcev je predvsem velik pri odraslih, pri mladini pa nekoliko manjši. Pri izvajanju krvodajalske ak- cije bi morale priskočiti na po- moč druge družbene organizacije. Krvodajalska akcija je dobro or- ganizirana v tovarni metalnih pol- izdelkov »Impol'^. Krvodajalci imajo na dan akcije pla-can prost delovni dan. Za nujne primere organizira podjetje prevoz. Osta- la podjetja izvajajo krvodajalske akcije 7 skladu s predpisi samo- upravnih organov. V kmetijskih gospodarskih organizacijah je manj krvodajalcev v poletnih me- secih, ker podjetja ne morejo dati prostih dni zaradi sezonskega dela v kmetijstvu. Na en odvzemni center pride okrog sto krvodajalcev. V vseh odvzemnih centrih je letno do 1500 krvodajalcev, od katerih jih odpade na Slovensko Bistrico 600. Organizacija RK Slov. Bistrica zbira tudi denarno pom.oč za žrt- ve izraelske agresije. Zbrala je že precej sredstev. Pripravljajo tudi program za te- den boja proti TBC, ki bo od 24. septembra do 1. oktobra. Pred- vsem bodo prikazali prebivalcem razširitev te trdovratne bolezni, posebno pa še stanje tuberkuloz- nih obolenj. Tuberkuloznim bolnikom bodo nudili tudi denarno pomoč. Raz- poslali bodo tudi tozadevni mate- rial. V tem tednu bodo otroci ob- iskali onemogle v Domu počitka »■Jožeta Potrča« v Poljčanah. Čaka jih še krvodajalska akci- ja, ki bo trajala dva meseca. Za- čela se bo v začetku meseca okto- bra. Organizacija RK širi tudi zdrav- stveno prosvetno delo med mladi- no in odraslimi v obliki ciklusa predavanj. V tem letu čaka organizacijo še veliko humanega dela. A. L. ¥esli iz Ljutomera čeprav še pri ljutomerskih kmetijskih organizacijah ne raz- polagajo s popolnmni podatki o rezultatih letošnie žetve, so nam v Vinogradniško živinorej- skem kombinatu Liutomer spo- ročili, da imajo v kombinatu iz letošnje žetve presežek semena pšenice različnih sort, ki se da ugodno zamenjati ali odkupiti. Pri semenih pšenice prevladuje- ta italijanski vrsti san postore in leonardo, ki na ljutomer- skem območju najugodneje uspevata. Delovne organizacije bi mo- rale poslati poročila o pollet- nem poslovanju oddelku za go- spodarstvo Občinske skupščine do 20. juiiia, razen tistih obra- tov, ki imajo matična podjetja izven občine, in kmetijskh or- ganizacij, ki imnio rok do 31. julija. Nekatera podietia, ki so imela rok do 20. julija, še do sedaj niso poslala poročil. Za- radi tega bo oddelku za gospo- darstvo skupščine v veliki meri otežkočena izdelava analize go- spodarienja ljutomerskih pod- jetij v prvem polletju t.l V za- četku septembra bodo anali- zo gospodarjenja obravnavali ustrezni sveti, kasneje pa ob- činska skupščina. V trgovskem podj. VESNA se je zaposlenost v primerjavi z lanskim letom v istem obdobju povečala za ]\.2%. Vzrok pove- čane zaposlenosti je v obvezah do vajencev, ki so opravili pK> močnjški zpit, in do trgovskih pomočnikov, ki so se letos vr- nili iz TLA Realizacija prodanega blaga v prvem polletju tega leta je bi- la za 9,6 % večja kot lansko le- to v istem obdobju. Imajo te- žave pri prodaji blaga, zaradi nizke kupne moči prebivalstva, omejenosti kreditov ud. Masa denarja za osebne dohodke se je po\ečala za 32 %, medtem ko so se osebni dohodki zaradi po- večanja števila zaposlenih pove- čali za 22,4 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Osebni dohodki so občutno na- rasli, medtem ko se je realiza- cija prodanega blaga v primer- javi 2 lanskim letom povečala samo za 9,6 %. Letošnji plan je bil v prvem polletju realiziran s 46,4 %. Ce- lotni dohodek se je v primerja- vi z lanskim letom povečal za 9,5 %, neto dohodek za 8,7 % (vplivala je povečana amortiza- cijska stopnja), medtem ko se je dohodek delovne organizaci- je povečal za 7,4 % — v primer- javi z istim časovnim obdob- jem lanskega leta. Bruto osebni dohodek se je poveča! za 16,7 % medtem ko so se skladi zmanj- šali za 15 %. Podatki za trgovsko podjetje Vesna so iz periodičnega obra- čuna za prvo polletje tega leta. AKCIJE V ljutomerskih delo\mih or- ganizacijah je apel za zbiranje pomoči žrtvam imperialistične agresije našel zelo ugoden_ od- ziv, saj so že dosedaj zbrali ca. 2 milijona starih dinarjev. Pn občinskem odboru Zveze borcev pa je bil ustanovljen ko- ordinacijski odbor za zbiranje pomoči, ki je skupno z družbe- nopolitičnimi organizacijami or- ganiziral zbiranje pomoči na terenu. Tako je občinska konfe- renca SZDL razposlala po svo- jih aktivistih na teren bloke za zbiranje pomoči v višini 300 ti- soč starih dinariev, ObK ZMS bloke v višini 100 tisoč starih dinarjev itd. Ker je akcija po- daljšana do konca avgusta, upa- jo, da se bodo občani številno odzvali tej akciji in s tem pri- spevali k ublažitvi posledic im- perialistične agresije v arab- skem svetu in v Vietnamu. -PP Gospodarstvo KZ »Kmetovalec« Ljutomer je imel v letošnjem letu pose- jano pšenico na 56 ha površin. Žetev so v predvidenem roku končali. Povprečni hektarski do- nos znaša 35 metrskih stotov na hektar. Koruzo imajo posejano na 80 hektarih površine, ki kljub za- stoju v vegetacijski dobi zelo dobro uspeva. Prevladujejo na- slednje vrste: avstrija hibrid 390, vis'konzin 370 itd. Ker so se v proizvodnji pre- težno orientirali na živinorejo, poleg tega pa morajo odplače- vati anuitete in obresti od kre- ditov, s katerimi so najeli sred- stva za gradnjo novih objektov za pitanje živine — kapacitete 520 ton, so delno v finančni kri- . zi. Imajo tudi nove plantažne nasade sadovnjakov, ki še v le- tošnjem letu ne bodo obrodili. -P Ormoški stanovanjski in komunalni problemi (Nadaljevanje z 2. strani) Dosedanjo delitev dohodka od najemnin in stanarin je določala Občinska skupščina Ormož. Za- radi tega v-podjetju smatrajo, da tak način delitve ni v skla- du 7. dejanskim razvojem stano- vanjskega gospodarstva, saj pla- fonira višino sredstev, ne glede na dosežen dohodek. Iz prvega polletja je podjetje obračunalo 17 "/o za stroške upravljanja od najemnin in stanarin. Niijno pa bo morala ObS Ormož spreme- niti tak način delitve tako, da bo podjetje s splošnim aktom določalo način delitve. S takš- nim načinom bo lahko podjet- je obračunavalo dejansko porab- ljene stroške upravljanja, ki bodo mnogo nižji kot doslej, saj se opravlja delo obeh dejavno- sti hkrati na istih delovnih me- stih, kar jc tudi v skladu z raz- vojem stanovanjskega gospodar- stva. GRADNJA LETNEGA KOPALIŠČA Prejšnjo soboto so se pričela večja zemeljska dela pri grad- nji letnega kopališča Ormož, ki pomeni najpomembnejši ko"nu- nalni objekt pri razvoju turiz- ma in gostinstva v Ormožu. Gradnja kopališča se je pri- čela že leta 1964. Isto leto so z gradnjo prenehali zaradi usta- vitve določenih investicijskih gradenj. S takrat vloženimi 13,7 mili- jona starih'dinarjev so bili na- ročeni načrti za gradnjo in kon- čana zemeljska dela v zvezi z izkopom bazena ter odtočnim kanalom. Odtočni kanal, ki ta- krat ni bil v celoti izkopan, je bil dograjen lansko leto. Za do- končno gradnjo objekta bo po- trebno vložiti še ca. 1 milijon N din. Predvideni viri potrebnih sredstev so sledeči: 1. prispevek ObS Ormož, 2. najeti kredit in 3. prostovoljno delo. Kot smo že uvodoma navedli, bo za razvoj turizma in gostin- stva občine Ormož nujno po- trebno realizirati dokončno gradnjo letnega kopališča. Za- hteve naraščajočega prometa tujih in domačih gosto'/ so ved- no večje, ki se bodo vsekakor p>ovečale z dograditvijo mostu :ez Dravo. V podjetju upajo, da bodo gradnjo letnega kopališča kon- čali v tem letu. Peter Potočnik Stran 8 TF D M K — poirk. 4. nvgnstn 1067 Spovrt- nine« Cvetaca 2,80; stročji fižol 3; fe- feroni 4; kumare 1,30; ohrovt 1,90; paradižnik 1,50; paprika 3,60; pe- teršilj 4,50; solata endivija 2,70; sveže zelje 1,10; česen 5; čebula 2; krompir 1; korenček 3; rdeča pe- sa 2; vložena paprika 3,90; vlože- ne kumare 4.67; koruza 1; pšenica 1,30: proso 4,20: fižol (tetovec) 3,50; fižol (prepeličar) 4; breskve 2; hru- ške 2,50; grozdje 4.50; jabolka 2 do 2,20; marelice 3,50; slive (ringlo) 2; suhe slive 4; suhe hruške 4,90; banane 2.80; limone 4.50: lubeni- ce 2; paradižnikove tube 100 g 1.29: radenska 0.86; slatina donat 0.90. Cene vpliajo v novih dinarjih za kilogram. __________„ . . ^ .. Ugotavljanje vremena po vetru Ce vcLer proti večeru krepi, pomeni, da se bo vreme poslab- šalo. Ce veter narašča in se njego- va smer spreminja v smeri urne- ga kazalca, bo dež. Ce se po tihi noči zjutraj med 8. in 3. uro pojavi veter, icl na- rašča proti poldnevu, potem pa utihne do okrog 16. ure, napove- duje to lepo vreme. Ce med nevihto veter naglo spremmja svojo smer od vzhoda proti zahodu in obratno pomeni, da bo nastopilo zboljšanje vre- mena. Ce piha veter po dnevi z mor- ja na kopno in ponoči s kopnega na morje, pomeni to, da bo lepo vreme.