Jošt postaja zadnje case vse bolj priljubljena izletniška točka. Ob nedeljah se na 845 metrov visokem vrhu v bližini Kranja zbere tudi po 1000 in še več obiskovalcev. Prijazno osebje v lepo in okusno urejenem domu na JoStu tako komajda uspe ustreči vsem tistim, ki si po vzponu zažele okrepčila. V lepem vremenu si lahko kajpada vsak najde svoj kotiček tudi v okolici doma ter se »preda« sončnim žarkom, (-jg) - Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 21 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Škofja Loka in Trtic - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar Kranj, petek, 17. 3. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zavest in zaupanje v naš sistem Po prvih ocenah volitev, tako v nedeljo kot v četrtek, beležimo 92 odstotno udeležbo volivcev Gorenjske, kar je nedvomno visok odstotek. Delovni ljudje in občani so s svojo volilno udeležbo in z glasovanjem tako izkazali vso svojo zrelost, pripadnost socialistični družbi in zaupanje v delegatski sistem, ki se uveljavlja na vseh področjih. Obenem pa so odlični volilni rezultati tudi sad trdnega in dolgotrajnega dela aktivistov Socialistične zveze in sindikatov, ki so znali obvladati ves, danes še nekoliko zapleten volilni sistem in poskrbeli, da so volivci tako hitro, svobodno in zavestno odločali pri izboru najbolj primernih kandidatov. Se posebej pa velja omeniti udeležbo kmetov na volitvah. V jeseniški občini jih je bilo 94 odstotkov na voliščih, v Kranju 98 odstotkov, v Radovljici 97 odstotkov, v Skofji Loki 96 odstotkov in v Tržiču 97 odstotkov. Če so že delovni ljudje v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih zares množično prihajali na volišča, so se prav kmetje še posebno izkazali z visoko volilno udeležbo. Kmetje so pokazali vso svojo osveščenost in svoje razpoloženje do naše politične usmeritve, zaupanje v delegatski •istem, zaupanje v odpravo socialnih in ekonomskih težav in problemov. Le delegatski sistem naj bi učinkovito razreševal protislovja, vključeval delovnega človeka v odločanje in v samoupravljanje na vseh področjih in ravneh — in tudi našega kmeta, ki mu je marsikje še vedno težko uveljaviti pravice in premagati težave. Visoka udeležba ne voliščih je vsekakor zaupanje, obenem P* tudi nova delovna dolžnost vseh izvoljenih delegacij in delegatov, ki stopajo na prvo Sat delegatskega poslanstva, t le v predhodnem obdobju Pot ni bila ponekje najbolj utrjena, je bila pa prava in edina pravilna, nakazala je ■mer in cilj, do katerega bo treba v tem obdobju vsekakor Priti. Seveda ne bo šlo brez zastojev in problemov in tudi ne brez omahovanj, a nenehno si no treba prizadevati, da bo teh težav vedno manj, kajti v delegatskem sistemu odločanja naj bi resnično prihajali do neposrednega izraza in doslednega uresničevanja vsi interesi in želje delovnih ljudi in občanov. D. S. _ j Novinarji Glasa smo obiskali krajevno skupnost Vodovodni stolp v Kranju, ki praznuje v torek, 21. J marca, krajevni praznik. \ Za to priložnost smo pri-\ pravili obširnejši zapis o i skupnosti, ki ga lahko be-0 rete na 8. in 9. strani. Sejem Alpe-Adria Ljubljana — V torek, 14. marca, je predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Andrej Verbič na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl sedemnajsti mednarodni sejem Alpe-Adria. Na njem razstavlja svoje izdelke 526 podjetij in delovnih organizacij iz petnajstih držav. Največ razstavljavcev je seveda iz Avstrije in Italije. Andrej Verbič je na otvoritveni ^slovesnosti spregovoril najprej o velikem pomenu tovrstnih gospodarskih prireditev. Menil je, da se prav tu lahko izkristalizirajo pogledi na nadaljnje gospodarsko sodelovanje, da se je tu mogoče dogovoriti o marsičem, skratka, da je ta tradicionalna sejemska prireditev kot nalašč za krepitev vezi med sosednjimi deželami. Znano je, da so prav Avstrija. Italija in Madžarska pomemben partner jugoslovanskega gospodar stva in da imamo z njimi že zdaj dobre stike. Željo po še tesnejšem sodelovanju so izrazili tudi predstavniki gospodarskih zbornic z avstrijske Koroške, Furlanije-Julijske krajine ter Hrvatske. Sejem Alpe-Adria na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo odprt do nedeljo. 19. marca. -jg Kandidati za funkcije v republiki in zvezi Na sejah temeljnih in občinskih kandidacijskih konferenc, ki so bile ali še bodo v teh dneh, bodo razpravljali o predlogu možnih kandidatov za funkcije v republiki in v zvezi. Tako naj bi se odločili za možne kandidate za predsedstvo SRS, za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine SRS, za funkcije v skupščini SRS, za funkcije v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v republiki, za delegate iz Slovenije v zveznem Obveznice organizaciji slepih Več delavcev v organizacijah združenega dela v Kranju in tudi drugod se je v zadnjem času odločilo, da namenijo obveznice od republiškega posojila za ceste v humanitarne namene. Tako je Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Kranj prejela večje število obveznic, ki jih bodo namenili za večjo socialno varnost slepih in slabovidnih članov. Obenem se vsem darovalcem obveznic toplo zahvaljujejo. L. M. zboru skupščine SFRJ in za člane slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. Možni kandidati za predsedstvo so: predsednik Sergej Kraigher, člani Tone Bole, Viktor Avbelj, Marijan Brecelj, Anica Kuhar, Vida Tomšič in Josip Vidmar. Funkcije v skupščini SRS: predsednik skupščine Milan Kučan, podpredsednika Ludvik Golob in Jože Globačnik, predsednik zbora združenega dela Emil Tomažič, predsednica zbora občin Silva Jereb in predsednica družbenopolitičnega zbora Valentina Tomlje. Za družbenopolitični zbor so med drugimi kandidati evidentirani Gorenjci: Jože Božič, predsednik komisije za volitve in imenovanja ter administrativna vprašanja skupščine SRS, Srečko Mlinaric, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije, Ciril Sitar, tekstilni tehnik iz Kranja, član sekretariata predsedstva republiške konference ZSMS. Za zvezni zbor skupščine SFRJ so evidentirani z Gorenjske Jože Božič, Mara Jelovšek in Slavko Za-lokar, za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ pa Marjan Markovič, namestnik zveznega javnega tožilca. Planica 78 PLANICA — »V soboto in nedeljo si želimo samo še lepo vreme, pa bo planiška prireditev spet navdušila številne ljubitelje Planice«, je dejal v četrtek ing. Janez Gorišek, vodja tekmovanja za IX. memorial Janeza Polde. V Kranjsko goro že prihajajo prve ekipe držav udeleženk letošnje prireditve na stari velikanki. Večina skakalcev bo prispela danes zvečer, kajti jutri je na sporedu uradni trening za nedeljsko glavno prireditev. Planica je spet praznična, kot je bila doslej v vseh 45 letih. Letos namreč poteka 45 let, odkar so začeli graditi sedanjo 120-metrsko skakalnico. Poleti 1933 so na tem mestu zapeli krampi in lopate, padali so macesni in smreke, na rebri pa je rastla nova skakalnica, večja od vseh dotedanjih na svetu. Gradil jo je stavbenik Janez Rozman in ko je zmanjkalo denarnih sredstev, je na lastne stroške dokončal gradnjo. Marca 1934 je bilo veliko delo končano. Sredi temnozelenih gozdov na vznožju Ponc je zablestela dolga bela lisa, ki se je proti vrhu vedno bolj zoževala in se izgubljala med mogočne smreke. Planica je pričakovala svoje prve množice občudovalcev. To je zapisal kronik o zgodovini Planice. Planica — zibelka smučarskih poletov tako v teh dneh spet sprejema svoje goste, pogumne skakalce, ki bodo v nedeljo, 19. marca, tekmovali na stari Bloudkovi velikanki, več tisoč gledalcev, ki bodo lahko uživali ob pogledu na vrhunske športne dosežke in na čudovito planiško dolino. Več kot 4 desetletja se že piše zgodovina Planice. V tem času so se pod Poncami tako rekoč brez izjeme zvrstili vsi najboljši skakalci sveta. Tudi ob letošnji že deveti prireditvi v spomin na našega nepozabnega skakalca Janeza Poldo je naša Planica upravičeno ponosna na to, da je prav ona zibelka nove smučarske panoge — poletov, ki zahtevajo od slehernega tekmovalca največje tehnično znanje, smelost in borbenost. Prav tako pa je počaščena, ker sprejema v teh dneh okoli 50 skakalcev iz večine skakalnih držav, ki so se tudi tokrat z veseljem odzvali njenemu vabilu. Planica je bila vsako leto naš narodni smučarski praznik. Tako naj bi bila tudi letos in vsa naslednja leta. Planiški dan je pač praznik, ki človeku ostane vedno v spominu. Planica je vedno slavje, nepopisna sreča in ponos, da se je vse to za razvoj poletov zgodilo pri nas, v našem najzahodnejšem koncu Gorenjske. Planica je poosebljanje enkratnih, veličastnih in nepo-novijenih športnih prireditev in tekmovanj. Ko se bomo ob koncu tedna spet zbrali ob vznožju prve velikanke na svetu, se zazrli v nebo v pričakovanju novega zmagovalca in junaka Planice, se nam bo misel ustavila pri vseh tistih, ki so ustvarili Planico in jih žal ni več, in tistih, ki jo doživljajo z nami. Vsi so pravi možje Planice! Upajmo, da botudi letošnjiIX. memorial Janeza Polde dostojna prireditev tako v športnem, kakor tudi organizacijskem oziru planiških tradicij. J. Javornik Spominski pohod na Stol Jesenice — 17., 18. in 19. marca bodo v jeseniški občini organizirali že trinajsti spominski zimski pohod na Stol. V dosedanjih dvanajstih pohodih je sodelovalo kar 12.500 ljudi. V petek, 17. marca, bo pohod šolske mladine po poteh Cankarjevega bataljona iz jeseniške in iz radovljiške občine do Valvazorjevega doma pod Stolom. Odhod bo ob 8. uri izpred osnovne šole na Koroški Beli in izpred spomenika talcev v Mostah. Ob 11. uri bo pred Valvazorje-vim domom proslava, udeleženci pa bodo prejeli posebne spominske značke. V soboto in v nedeljo pa bodo udeleženci krenili na Stol. V nedeljo bo ob Prešernovi koči na malem Stolu proslava, ob slabem vremenu pa bodo udeleženci krenili prek planin pod Stolom in pripravili proslavo pri Valvazorjevem domu. Vsi udeleženci pohoda bodo prejeli spominske značke in izkaznice, za večkratno udeležbo pa tudi diplome. Prenočišč ni, zato naj bi udeleženci pohod opravili v enem dnevu. Organizatorji, ki so skupaj z alpinisti in planinci poskrbeli za varen in zavarovan vzpon, opozarjajo, da je zimski spominski pohod na zasneženi Stol zahteven vzpon in da morajo biti udeleženci nanj primerno pripravljeni. D. S. 17. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM KRANJ 7. — 16. aprila Naročnik: 2. stran — Glas Kongres ZKJ od 20. do 23. junijd Na 36. seji predsedstva C K ZKJ so obravnavali predlog o datumu 11. kongresa ZKJ in predlogu dnevnega reda zanj. predosnutek poslovnika o delu 11. kongresa ZKJ in predosnutek splošnega razporeda dela in sej tega kongresa. Predsedstvo bo predlagalo centralnemu komiteju, naj bo 11. kongres ZKJ od 20. do 23. junija letos v Beogradu. Naval ameiških turistov Letos teče že tretje leto, odkar je agencija Kompas v ZDA odprla svojo turistično poslovalnico. Z dveletno bilanco podružnice so pri Kompasu kar zadovoljni. Leta 1976 je Kompas pripe Ijal v Slovenijo oziroma Ju- i goslavijo in Evropo okrog 7000 ameriških turistov, lani pa že več kot 10.000. Raču- i najo. da se bo letos število povzpelo na 17.000. Tomosove kosilnice Pred s tavn i k i k oprskega , Tom osa in italijanske firme BCS iz Milana so podpisali j kooperacijsko pogodbo o i proizvodnji 4000 motornih j kosilnic na leto. Kosilnice, ki j smo jih doslej uvažali, bodo izdelovali v Kmetijski mehanizaciji v Brežicah. Poudariti velja, da je to prva ko-operacijska pogodba, sklenjena v duhu določil osim-skega sporazuma. Intergrafika 78 Na zagrebškem velesejmu se bo jutri zaprl četrti mednarodni sejem grafične in papirne industrije Intergrafika 78, ki se ga udeležuje okoli 300 razstavljavcev iz 16 držav in Jugoslavije. Predstavljajo sodobne dosežke v grafični industriji, papirni industriji, opremi, surovinah in podobno. Cement iz uvoza Gradbena podjetja se večkrat otepajo s pomanjkanjem raznih surovin, zato kasnijo tudi pri izdelavi stanovanj ir. drugih objektov. Lani je bilo na primer največ težav s cementom, ki ga je bilo treba navsezadnje uvoziti. Tudi letos ne kaže bolje. Medtem ko naj bi za številna stanovanja in industrijske objekte ali ceste letos v Jugoslaviji potrebovali 10 milijonov 300.000 ton cementa, ga bo na domačem trgu ostalo le 9,110.000 ton. Zato ga bo verjetno nujno uvoziti okoli 300.000 ton, slišati pa je že tudi o 600.000 tonah. Kavo bomo pili Napovedi o pomanjkanju kave je konec. To je potrdila zvezna direkcija za rezerve živilskih proizvodov na zahtevo sekretarju slovenskega odbora predelovalcev in uvoznikov kave. Ze tu teden je prišlo na jugoslovanski trg več vrst surove kave iz uvoza, konec tega in v začetku pri hodnjega meseca pa pričaka jejo 1500 ton kave iz Indije in nekaterih afriških in južno ameriških držav. TRŽIČ Aktiv KokrSkega odreda v Begunjah Skorja Loka — Na zadnji seji vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine so prejeli odlikovanja predsednika republike Josipa Broza-Tita štirje požrtvovalni delavci občinske uprave. Predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar jih je predal Janezu Kosu, Cirilu Jolovšku, Ferdinandu Ruhu in Milanu Cadežu. (jg) — Foto: F. Perdan Odlikovanje predsednika republike Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval družbenopolitične in upravne delavce, ki so s svojim delom prispevali k boljšemu delu občinske skupščine Škofja Loka in njenih upravnih in drugih organov. Poleg tega imajo velike zasluge pri družbenoekonomskem razvoju občine. Ferdinand Buh iz Podiubnika v Skofji Loki je prejel red republike z bronastim vencem za dolgoletno prizadevno delo v organih državne uprave in za družbenopolitično delo. V politično delo se je vključil že kot mladinec, ko je bil leta 1944 sprejet v SKOJ v Smederevski Palanki, kamor je bil izseljen leta 1941. Član ZK je od leta 1949. V organih ljudske oblasti je zaposlen že 30 let in od leta 1963 dalje kot sekretar občinske skupščine Škofja Loka. Vsa leta je tudi aktiven družbenopolitični delavec. Red republike z bronastim vencem je prejel tudi Milan Čadež iz Partizanske ceste v Skofji Loki za dolgoletno prizadevno delo v upravnih organih škofjeloške občinske skupščine in za delo na družbenopolitičnem področju. Odlikovanec je udeleženec NOB in se je po osvoboditvi zaposlil v organih za notranje zadeve. V teh letih se je tudi izobraževal in se leta 1957 vključil v delo upravnih organov škofjeloške občinske skupščine, od leta 1968 dalje je načelnik davčne uprave. Leta 1976 je bil izvoljen za člana izvršnega sveta občinske skupščine. Čadež Milan je izredno vesten delavec in je veliko pripomogel k bolj- šemu delu davčne uprave in je tudi avtor odlokov, ki jih s tega področja sprejema občinska skupščina. Je tudi aktiven družbenopolitični delavec in član ZK od leta 1948. Ciril Jelovšek iz Podiubnika v Skofji Loki je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo za dolgoletno družbenopolitično delo, za delo na področju družbenih služb, predvsem vzgoje in izobraževanja ter za delo v upravnih organih škofjeloške skupščine. Aktiven je bil že kot mladinec in je bil leta 1946 sprejet v SKOJ, dve leti kasneje pa v ZK. Opravljal je vrsto družbenopolitičnih funkcij. Med drugim je bil sekretar občinskega komiteja ZK Železniki, predsednik OK SZDL Škofja Loka in poslanec kulturno-prosvetnega zbora skupščine SRS. Je tudi član izvršnega sveta in od leta 1967 dalje načelnik oddelka za družbene službe in občo upravo občinske skupščine. Red dela s srebrnim vencem je prejel Janez Kos iz Podiubnika v Skofji Loki za dolgoletna prizadevanja na področju socialnega varstva in za delo na družbenopolitičnem področju. Bil je vodja socialne službe na občini. Od leta 1975 dalje je tajnik skupnosti socialnega varstva. Pri svojem delu si prizadeva za varstvo otrok in družine ter varstvo ostarelih in invalidnih oseb. Je tudi aktiven družbenopolitični delavec in med drugim opravlja funkcijo podpredsednika občinske skupščine. Pomembno je tudi njegovo delo na področju obrambnih priprav. Teden komunista v Kranju Tako kot v drugih občinah se tudi v Kranju pripravljajo na letošnjo akcijo Tedna komunista. Vrsta akcij, ki je v pripravi, je sicer zamišljena kot predkongresna aktivnost, več akcij pa si je komite občinske konference ZKS Kranj oziroma njegov odbor za pripravo akcij zamislil kot celoletne naloge. Konec marca, točen datum še ni določen, bo organiziran ustni časopis s sodelovanjem uredništva Komunist z vidnejšimi družbenopolitičnimi delavci, novinarji, kulturnimi delavci in gospodarstveniki. Kot posebno nalogo pa si je zadala komisija za informativno in propagandno dejavnost pri komiteju, ki bo za objavo v Komunistu v predkongresnih dneh pripravila več člankov o gospodarskem razvoju občine, o delovanju ZK, o delegatskem sistemu ter kulturnem in športnem življenju v občini. Ne najmanj važna naloga pa je tudi okrepiti dopisniško mrežo Komunista v občini Kranj, saj je prav iz te občine dokaj malo člankov, enako pa velja tudi za V tržiški občini potekajo priprave na kongresa ZKS in ZKJ po programu. )el teh priprav je bil tudi ponedeljkov posvet odgovornih za obveščanje v .snovnih organizacij«h /.K tn poverjenikov Komunista. Posvetovanja se je deležil tudi odgovorni urednik slovenske izdaje Komunista Vlajko Krivoka-»iČ, ki je fe posebej opozoril na pomen pisane besede pri idej n opol i tirne m isposabljanju članstva ZK in na pomembnost obveščanja pri krepitvi ikcijske enotnosti partije. Pospešiti je treba uresničevanje zakona o druženem delu in oblikovanje dohodkovnih odnosov, je med drugim na togovoru poudaril Vlajko Krivokapič. Danes bo v Tržiču seja predsedstva občinske konference Zveze sociah-tiČne mladine Slovenije, na kateri bo govora o akcijski in idejnopolitični notnosti ter aktivnosti mladinske organizacije. Na seji bodo med drugim azpravljali o aktivnosti članov predsedstva občinske konference ZSMS, o u meseca mladosti in o sodelovanjj ter udeležbi mladih pri »raznovanj olitvah J. Kepic večje kranjske delovne organizacije in krajevne skupnosti. V okviru akcije »Človek, znanje, produktivnost« bo v juniju občinsko posvetovanje o bodočem srednjeročnem in dolgoročnem razvoju, ki naj bi zajelo razvoj no-raziskoval no dejavnost in inovacijsko politiko, investicijsko politiko, elemente produktivnosti, vpliv samoupravljanja na razvoj znanosti itd. Ob tem pa bo seveda treba še spodbujati razvojno in inovacijsko dejavnost v združenem delu ob poudarku na domači tehnologiji in znanju. Stalna naloga te akcije naj bi bilo v letošnjem letu tudi sodelovanje pri oblikovanju razvojnih programov v združenem delu in KS. V pripravi je še ena akcija in sicer »Družba in knjiga«. Zagotoviti je potrebno več možnosti, da bi se dejavnost Osrednje knjižnice Kranj razširila tudi v krajevne skupnosti, kjer ni knjižnic, kjer pa so že, pa je treba obogatiti njihovo dejavnost. Z ustrezno kulturno politiko naj bi spodbujali zanimanje za knjigo kot osnovno kulturno dobrino našega časa. Vzporedno s tem pa je treba širiti marksistične knjižnice, popularizirati marksistično in družboslovno literaturo med članstvom ZK in drugimi delovnimi ljudmi in občani. Knjižnice bi se bolj kot so sedaj morale razširiti tudi v organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, kjer bi kazalo občasno organizirati tudi knjižne razstave. Obogatiti pa bi bilo treba tudi dejavnost in vlogo šolskih in pionirskih knjižnic, poiskati pogoje za njihovo boljše delo ter njihovo marakistično usmeritev ter obenem strokovno usposobiti kader na tem področ-ju. Begunje - V Kranju, v Tržiču in v Žirovnici so borci Kokrškega odreda že ustanovili svoj aktiv. Tudi borci Kokrškega odreda iz radovljiške občine, ki so se borili na levem bregu Save, so se zbrali v družbenih prostorih v Begunjah. Ustanovili so aktiv Kokrškega odreda, ki bo odslej delal pri združenju krajevne organizacije Begunje. Na aktivu so izvolili izvršni odbor in za njegovega predsednika Rudija Hrovata, ki je hkrati tudi predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Begunje. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki občine Radovljica, Stane Prezelj, komandant Kokrškega odreda, in Jože Rebolj, namestnik odreda. Udeleženci zbora so sprejeli program dela za leto 1978. ki predvideva srečanje borcev, 25. maja pohod^ iz Begunj prek Poljske planine v Završnico. Sodelovala bo tudi šolska mladina iz Radovljice, Begunj in Žirovnice. 22. julija bo srečanje borcev v Dragi, kjer bodo pripravili kultur- JESENICE no manifestacijo. Obiskali bodo tuds spominska obeležja ter odkrili spominsko obeležje v Podgori padlur članom VOS. Uspešnost dela in aktivnost bosta opravičila ustanovitev tega aktiva, ki bi prijateljsko povezoval borce is aktiviste, le-ti pa bodo sodelovali z mladimi in prenašali tradicije ii NOV na mlade. j Kejžar Slušatelji političnega tečaja v železarni Jesenice — Jeseniško železarne so obiskali slušatelji 14; dvomesečnega političnega tečaja, ki ga organizirata zveza sindikatov Slovenije in zveza socialistične mladine Slovenije. Najprej so si ogledali obrate plavža in jeklarne, potem pa še Tehnični muzej železarne. Kasneje so se sestali še s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in uprave kolektiva. Za ponedeljek, 20. marca, je sklicana redna seja predsedstva občinske konference SZDL Jesenice. Na seji bodo obravnavali priprave na drugo sejo občinske kandidacijske konference, imenovali kandidate za drugo občinsko kandidacijsko konferenco, razpravljali o predlogu programske usmeritve časopisa Glas, oblikovali problemsko konferenco o problemih zaposlovanja žensk na Jesenicah, preimenovali koordinacijski odbor za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB ter spomeniško varstvo. D. S. S Gorenjski sejem Kranj Cesta Staneta Žagarja 27 objavlja javno dražbo osnovnega sredstva: garažni objekt (možnost garažiranja 3x2 avtomobila) ria zemljišču parcel 938/43, 44 in 45 k. o. Kranj ob Cesti Staneta Žagarja 19 Kranj (za sodiščem), za izklicno ceno 360.000 din. Pred pričetkom javne dražbe mora vsak interesent položiti 10 % poloe od izklicne cene. Javna dražba za družbeni in privatni sektor bo 20. marca 197$^ 0^ 8. uri v upravnih prostorih Gorenjskega sejma na Cesti Staneta ,2a ga rja 27. Interesenti si lahko ogledajo dražbni objekt na dan javne dra&be na Cesti Staneta Žagarja 19 ali po predhodnem dogovoru. Podjetje za PTT promet Kranj - DSSS b.sol.o. Kranj, Poštna 4 objavlja prosta opravila in naloge: KV kuharice . za okrepčevalnico pomožne kuharice Poskusno delo traja i mesece Kandidatke naj naslovijo prošnje za sprejem na komisijo za medsebojna razmerja DS SS Podjetja za ptt promet Kranj. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. CD Razpisna komisija Gozdnega gospodarstva Kranj n. sub. o. Temeljne organizacije gozdarstva Preddvor n. gub. o., na podlagi določil 81., 86. člena statuta Temeljne organizacije Gozdarstvo Preddvor in v skladu z družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa - vodje Temeljne organizacije Preddvor k-..............•» »•riOT^^&t'« razmerja m pogojev, predpisanih v ■>"• "*,,u nem delu. izpolnjevati še naslednje pogoje: ■ , i . vla;,.šolsko izobrazbo gozdarske smeri - da ima visokošolsko ali visjt - da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj - da je moralnopolitično neoporečen Kandidati naj prijave z dokaziliI c' £gŽ3 pošiljajo v 15 dneh p« ob\*ZJV?nrilv GOZDNO GO* z oznako »za razpisno komisijo« na n ORGANIZA-SPODARSTVO KRANJ nT« Hrib 2, Pred CIJA GOZDARSTVO PREDDVOR n. sub. o. tirio i, rred- dvor. , »m j . O r«ulutih ra.pi.a bodo kandidati »bv^en, v 15 dn.h p« izbiri kandidata. _______- Petek -17. marca 1978 Glas — 3. stran Kmečke žene organizirane Naklo — Zene zadružnikov v temeljni zadružni enoti Naklo so lani ustanovile aktiv kmečkih žena. S tem se je uresničila njihova želja obiskovati najrazličnejše razstave, organizirati izlete in strokovna predavanja. Zakaj zgolj garati od jutra do večera? Tudi za druge oblike, ki potrjujejo drugačen položaj kmečke žene v družbi, je treba najti čas ... Predsedstvo aktiva je prevzela Pavlinova Štefka s Police. »Tudi me bomo pokazale, kaj znamo. Če pride 100 žensk na Triglav, bomo imele se me za simbol številko lfO akcij,« je dejala. Jeseni so pripravile izlet, med katerim so obiskale vrtnarijo v Čatežu, muzej v Kostanjevici in tovarno »Labod«, v Novem mestu. 150 žena se ga je udeležilo in vse so bile zadovoljne. Razeh tega so članice aktiva pripravile še dve predavanji o zmrzovanju prehrane in uporabi zmrzovalne skrinje. Nič čudnega ni, če jim zadruga tudi za naprej obljublja strokovno in finančno pomoč. Marca pripravljajo ogled kranjske mlekarne, sledila pa bodo predavanja o kmetijstvu, prehrani in zdravstvu. Jesenski izlet bo namenjen kmečkemu turizmu v Savinjski dolini in vrtnariji v Velenju. Letošnji delovni program je bil narajen že novembra. Januarja in februarja so ga z dvema predavanjema že začele uresničevati. Pozornost so namenile proizvodnji mleka. Na predavanjih po vaseh je sodelovalo kar 197 žena! To je rezultat dobre organizacije aktiva. Članice odbora so iz vseh vasi in one imajo glavno nalogo razširjati zadružno miselnost med zadružnicami. To terja veliko dela, vendar so uspehi lepo plačilo za delo. Izrednega pomena je torej organiziranost kmečkih žena. Obilo priložnosti za pogovore o vsakdanjih stvareh, ki prihajajo na kmečke domačije, nudi, krepi človeške odnose in prispeva k prijateljstvu. Tudi njim čestitke ob prazniku! S. M. m TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalnah Triglav konfekcije v Kranju, ' Tržiču in Kamniku tri g 1 a v Graditelji! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj bo. o., Stražišče, Pševska c. 18 Vam nudi na enem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo^ in sicer: opečne in betonske zidake, opečni montažni strop »NORMA«, dimnike TO-MO-DI in strešnike NOVOlt-Kh Prednosti NORMA stropa so: - je montažen, fas parlnje minimalen: - je lahek in enostaven za montažo: - je v modularnih merah: - je kvaliteten in poceni: - dobra toplotna in zvm'na izolacija: - spodnja površina stropa je v celoti opečna L. V ft' Kupci, pravočasno si nabu. gradnjo ne bo zastojev. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna, Kranj, Stražišče, Pševska 18, telefon 21-140 ali 24-857. Se priporočamo. tfr\ alples Industrija pohištva Železniki, 64228 Železniki objavlja na podlagi 10. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja dela in naloge: v TOZD Promet blaga » skladiščenje repromateriala Pogoji za zasedbo: - K V ključavničar, • . ~. - 1 leto delovnih izkušenj na K V opravilih širokega prolila v kovinski stroki evidenčna opravila materiala Pogoji za zasedbo: - dokončana srednja šola ekonomsko smeri ali administrativne smeri, . , . - . • , - 2 leti delovnih izkušenj srednje ravni na administrativno evi- dentičnih opravilih. V TOZD Fonsko in garniturno pohištvo električarska opravila I. Pogoji za zasedbo: - KVeJektrikar, - 1 leto delovnih izkušenj na K V opravilih elektro stroke. Za vsa navedena opravila in naloge je predvideno poskusno delo. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati V 15 DNEH po objavi delovnih mest na naslov Alples Industrija pohištva Železniki, 64228 Železniki, Kadrovsko socialni oddelek Poprečna pokojnina 4007 din V letošnjem januarju je znašala poprečna starostna pokojnina v SR Sloveniji 4007 din, poprečna invalidska pokojnina 2550 din, poprečje vseh pokojnin pa 3397 din. V Sloveniji je 48 odstotkov vseh pokojnin starostnih, vendar pa se po občinah delež starostnih pokojnin spreminja: tako je na primer v Kranju 54 odstotkov uživalcev starostnih pokojnin, v Tržiču 56 odstotkov med upokojenci itd. Prav tako se razlikujejo poprečni zneski pokojnin tudi po občinah, saj so pokojnine tudi odsev ekonomskega stanja posamezne občine, odvisne so namreč od osebnih dohodkov in narodnega dohodka. Na Gorenjskem je najvišja poprečna pokojnina (starostna, invalidska in družinska) v radovljiški občini — 3529 din, na Jesenicah je 3451 din, v Kranju 3421 din, v Tržiču 3402 din in v Skofji Loki 3280, kar je pod republiškim poprečjem. V Sloveniji je v januarju prejelo pokojnino — od družinske do starostne — 201.479 uživalcev pokojnin, od tega v gorenjskih občinah 22.281. CD Razpisna komisija Gozdnega gospodarstva Kranj n. sub. o., Temeljne organizacije kooperantov Preddvor n. sub. o., na podlagi določil 113.-118. člena statuta Temeljne organizacije kooperantov Preddvor in v skladu z družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — vodje Temeljne organizacije kooperantov Preddvor za dobo 4 let. Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri - da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj - da je moralnopolitično neoporečen Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sub. o. - TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV PREDDVOR, Hrib 2, Preddvor. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata. Javne razprave Spodbuda inovacijam Radovljica — Koordinacijski odbor za družbeno planiranje pri občinski konferenci SZDL Radovljica je te dni razposlal v organizacije združenega dela in krajevne skupnosti 8000 brošur s povzetki dopolnil k samoupravnim sporazumom o . temeljih planov srednjeročnih načrtov za leto 1978 vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in celotne skupne in splošne porabe v radovljiški občini. Razprave bodo trajale na zborih delavcev in zborih občanov do 23. marca, pripombe na predloženo gradivo pa bodo nato obravnavale vse skupščine SIS na prvih sejah od 27. do 29. marca, 30. marca pa še delegati zbora združenega dela občinske skupščine. JR Tržič — Inovacijska in izumiteljska dejavnost je področje, o katerem se je v tržiški občini v preteklosti premalo govorilo, temu primerni pa so bili tudi rezultati. Preveč je delovnih kolektivov, V katerih le redko spregovorijo o inovacijah, marsikje pa je ta dejvansot le bežno omenjena z nekaj stavki v samoupravnih aktih, organi, ki bi trajno skrbeli za to področje in ga urejevali ter usmerjali, pa so prav tako izjema. To sicer ne pomeni, da se v tržiški občini pomena te dejavnosti ne zavedajo. Preredke so bile le vzpodbude za oblikovanje pogojev, v katerih bi ustvarjalnost delavca na tem področju zaživela. Zveza komunistov želi v Tednu Komunista in v pripravah na kongrese dati temu področju več svežine. Sekretarji osnovnih organizacij ZK so zadolženi, da z anketo ugotovijo položaj v delovnih kolektivih in urejenost ter razširjenost Jenšterle Nepričakovano je sredi dela ugasnilo življenje Jožeta Jen-šterla, vodje oddelka za analize pri SDK, podružnici 51500 Kranj in priznanega družbenopolitičnega delavca. Za njim je ostala ne samo v delovni ampak tudi v širši družbeni skupnosti praznina, ki je ne bo lahko nadomestiti. Rodil se je 14. marca 1922 v Zgornji Sorici v bajtarski družini. Čeprav je nameraval študirati, je že skoraj na začetku moral odnehati, ker se ni imel h čim preživljati. Potem je ostal doma do leta 1939, ko se je zaposlil pri podjetju Tra-tamlin v Skofji Loki kot pomožni in kasneje kot pisarniški delavec. Med okupacijo ga je takratni nemški delovni urad v Kranju mobiliziral za progovnega delavca na železnici v Beljaku. Zaradi sodelovanja z OF je bil marca 1945 aretiran in odpeljan v taborišče Dachau. Po osvoboditvi se je najprej zaposlil na OLO Kranj, nato na okrajnem sodišču v Kranju, od 1. 11. 1959 dalje pa pri narodni banki — pozneje SDK v Kranju. Zelja po znanju ga je spodbudila, da je že leta 1951 začel s privatnim študijem na gimnaziji, opravil leta 1958 maturo in leta 1970 diplomiral na pravni fakulteti. Pokojni Jože Jenšterle se je že leta 1943 aktivno vključil v OF ter bil član odbora OF za mesto Beljak, kjer je bil decembra leta 1944 sprejet v KPS. Po odsluženju vojaškega roka se je aktivno vključil v politično in družbeno življenje v Kranju in vse do smrti opravljal najrazličnejše funkcije v sindikatu, SZDL, ZK in samoupravnih interesnih skupnostih. Med drugim je bil predsednik republiškega sveta SDK za SRS, podpredsednik delavskega sveta pri podružnici SDK v Kranju, predstavnik družbe v delavskem svetu kranjskega zdravstvenega doma, predsednik SZDL v Kranju — Zlato polje, predsednik sindikata, član sekretariata ZK Vodovodni stolp, član republiškega aktiva za SDK v SRS, predsednik delegatske konference za ZZD občine Kranj in tudi sekretar partijske organizacije kranjske podružnice SDK. Povsod, kjer se je udejstvo-val, je dosledno spoštoval programe in naloge delavskega razreda pod vodstvom ZK, povsod je razdajal svoje moči in pri tem dostikrat pozabljal, da te moči niso neizčrpne. Vedno je bil pripravljen pomagati, sodelovati in premagovati skupne težave. V delovni skupnosti ostaja za njim boleča praznina, Čeprav ji je zapustil svoje delo in svoje bogate delovne izkušnje. Dosledno je ponavljal, kako je važno zadovoljstvo pri delu in razumevanje v delovni skupini. Temu cilju je posvečal veliko časa in njegova prizadevanja so rodila uspeh. Pri tem ni nikdar pozabil svoje mladosti, ki jo je preživel v Sorici. Težko bi našli človeka, ki bi mu rojstni kraj toliko pomenil kot njemu. Ko ob njegovi prerani smrti iskreno sočustvujemo z njegovo družino ter se ga spominjamo kot iskrenega, poštenega, nesebičnega in požrtvovalnega sodelavca in komunista, nam je hudo, ker ne bo več med nami človeka, ki nas je s svojo življenjsko vedrino bodril in krepil v nas zavest, da smo na pravi poti. Sodelavci inovacijske dejavnosti. Ze spoznanje, kje je inovacijska dejavnost upoštevana v samoupravnih aktih, kje imajo že pravilnike, kje so predloge že uresničili in jih mogoče nagradili, kolikšne nagrade so predvidene, bi bilo pomembno akcijsko napotilo. Partija na tem področju izvršnega sveta občinske skupščine Tehtanje in bolj poglobljeno kot doslej pa kaže o inovacijah spregovoriti tudi na zboru združenega dela. Vsi našteti bi morali o inovacijski dejavnosti razpravljati vsaj enkrat letno. -jk Delegati — zapečkarji ŠKOFJA LOKA - Kaže, da je škofjeloškim delegatom v skupščini izobraževalne skupnosti kaj malo mar, kako se uresničuje program izobraževalne dejavnosti v njihovi občini in kam gre denar, ki ga v ta namen odvajajo iz svojih osebnih dohodkov. V začetku marca je bila namreč sklicana prva letošnja — in verjetno zadnja v tem mandatnem obdobju — seja skupščine. Morali pa so jo preložiti, ker zbor uporabnikov ni bil sklepčen. In to tisti del, ki ga sestavljajo delegati iz združenega dela! Le za malenkost bolje je bilo nato ta teden v sredo, ko so se delegati ponovno zbrali, čeprav so obravnavali pomembna vprašanja kot so finančno poročilo izobraževalne skupnosti za leto 1977, višino prispevnih stopenj za letos, delo vzgojno izobraževalnih organizacij Škofje Loke v preteklem letu in drugo. Zanimivo je, da se je podobno lani zgodilo kar dvakrat zapored; prvič, ko je bila skupščina sklicana za začetek julija, drugič pa v začetku septembra. Takrat so bili delegati posebej opozorjeni, naj svoje poslanstvo vestno opravljajo. O tem so govorili tudi na — končno sklepčni — seji skupščine konec novembra lani. Videti pa je, da prošnje in opozorila niso kaj prida zalegla. Delegati zbora uporabnikov še naprej ostajajo doma in kaže, da jih prav nič ne skrbi, kako bodo upravičili zaupanje sodelavcev, ki so jih izvolili. Nepošteno pa ravnajo tudi do tistih, ki na seje prihajajo — zastonj. H. J. Posvetovanje o higieni turizma Kranj — Včeraj in danes je bilo v organizaciji Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske posvetovanje o higieni turizma. Na posvetovanju, ki so se ga udeležili predstavniki ostalih slovenskih Zavodov, zdravstvenih domov, sanitarni inšpektorji in turistični delavci iz vse Slovenije, so obravnavali zdravstveno varstvo turistov, higiensko tehnično ureditev turističnih objektov ter organizacijo zdravstvenega nadzora nad gostinskimi in drugimi turističnimi obrati. V posvetovanje je bila vključena tudi strokovna ekskurzija na celovško razstavo Gast 78. L M. Lastni učbeniki Učbeniki za učence Tekstilnega in obutvenega centra so zaradi specifičnosti šol in s tem učnega programa prava nadloga. Kje jih dobiti? V centru so zato že pred leti ustanovili uredniški odbor, ki pripravlja in izdaja učbenike strokovnih predmetov. Pripomniti je Še treba, da za to delo ne dobijo nikakršne družbene oomo-či. V centru imajo tudi bogato šolsko knjižnico. Učenci si lahko izposojajo leposlovne knjige, veliko pa imajo tudi strokovne, predvsem tuje, literature. Prodali 404.000 ton izdelkov Jesenice — Lani so jeseniški žele-sarji izdelali in prodali za 404.000 'on proizvodov osnovne dejavnosti. Realizacija ni dosegla planirane ne količinsko in ne vrednostno, za tržišče so v primerjavi s pianom izdelali '.a 19.000 ali 4 odstotke manj. Celot-li prihodek je bil lani nižji od plani-anega, tako tudi izvoz, ker so več >rodali na domačem tržišču. Vendar >a se je prihodek v primerjavi z lan-kim letom povečal za 17 od-totkov. Materialni stroški niso naraščali ako, kot so predvidevali. Se najbolj »o se povečali stroški proizvodnih •toritev, amortizacija pa je bila v ►kviru zakonsko predpisana. Cisti lohodek organizacije je bil za 28 od-totkov višji od planiranega. Magister Peter Kunstelj, vodja selekcijske službe Živinorejsko-vetirinarskega zavoda Kranj — Foto: F. Perdan Domača krma najcenejša Kranj — Živinorejskoveteri-narski zavod iz Kranja ima organizirano močno pospeševalno službo, katere del je tudi služba za selekcijo goveda. Vodi jo magister ekonomije Peter Kunstelj, rojen leta 1942 na kmetiji na Bohinjski Beli. Domače okolje in veselje do kmetovanja ga je navdušilo za agranomijo. Čeprav stanuje v Gorjah in mu poklic ne dovoljuje veliko prostih uric, jih vseeno najraje posveti kmetovanju in kmečkim opravilom na domu na Bohinjski Beli. Posestvo ni veliko. Zanj skrbita oče, ki ga ljudje poznajo kot naprednega kmetovalca in navdušenega zadružnika, in brat, ki se je bil zaradi majhnosti kmetije prisiljen zaposliti. »Dve glavni nalogi uresničuje služba za selekcijo goveda pri 2irinorejskoveterinar-skem zavodu v Kranju,« pripoveduje magister Peter Kunstelj. »Sprotno ocenjujemo proizvodne lastnosti krav, mlečnost in plodnost, razen tega pa sodelujemo pri izvajanju selekcije bikov za osemenjevanje. Za Slovenijo velja enoten program. Mi smo odgovorni za del, ki obsega Gorenjsko. Enajsto leto sem privezan na selekcijski poklic. Podatki govore, da smo v sodelovanju z živinorejci marsikaj spremenili v naši čredi in njeni proizvodnosti. Leta 1967 je bila dobra polovica gorenjskih krav križank, precej pa je bilo tudi cik. Lani so imeli gorenjski živinorejci že 75 odstotkov krav Direktor Tekstilnega in obutvenega centra Janez Sušnik Ustanovitev tehniške tekstilne šole v Kranju pred oseminštiride-setimi leti je narekovala močna tekstilna industrija, ki se je začela razvijati v Kranju po letu 1920. Danes pa je ta le ena izmed številnih šol, ki so združene v edinem kompletnem centru za tekstilno in obutveno stroko v Sloveniji, v Tekstilni in obutveni center Kranj. Najpomembnejša pa je vseeno še vedno prav tekstilna tehniška šola, ki vsako leto lahko sprejme 150 učencev iz vse Slovenije. Zal pa je zanimanje za ta poklic tako skromno, da se jih običajno prijavi le okrog 130. In še teh je skoraj tretjina takih, ki po sili razmer prestopajo z drugih srednjih šol. ker jim niso bili kos. Zato je razumljivo, da poprečen uspeh ni preveč blesteč, posebno v prvih dveh letnikih. Posledica tega je tudi močan osip. Velika ovira za normalen pouk v prvih mesecih prvega letnika je poleg tega še različna stopnja znanja učencev v splošnih predme NA DELOVNEM MESTU lisaste pasme in le nekaj cik, ki jih je še posebno v kranjski in škofjeloški občini težko najti. Spremenil se je način krmljenja, živali p« so ve*je, težje in sposobne proizvajati već. Leta 1967 so na primer gorenjski kmetje oddali 6 milijonov litrov melka, lani pa 23 milijonov litrov.« Kmetijski pospeševalci, kamor sodijo tudi strokovnjaki za selekcijo, skušajo za umetno osemenjevanje odbirati čim boljše bike, kar je osnova za rast proizvodnje mleka in prireje mesa. Seveda pa so ta prizadevanja neuspešna, če se vzporedno ne zboljšuje prehrana živali. Kmetje to spoznavajo in iz leta v leto kosijo god-nejšo krmo ter uvajajo sodobne načine spravila. »Naii službi, ki jo financira živinorejska poslovna skupnost s prispevki od mleka proizvajalcev in mlekarn, je omogočeno normalno delovanje. Radi pa bi okrepili službo, ki bo anala spoznanja strokovnjakov presajati v prakso in s tem še neposredneje pomagati kmetu. Trdnejša mora postati vez med nami in službami za krmljenje, ki delujejo pri zadrugah. Ugotavljamo, da amo stalež govedi na Gorenjskem dvignili na zavidljivo raven, ki se ne more samo zviševati in zviševati, temveč kale posvetiti več pozornosti kvaliteti in produktivnosti. Predvsem moramo doma pridelati več kvalitetne krme in izkoristiti motnosti, ki se nam ponujajo. Oboje je na primer pogoj za ceneno meso in mleko. Premalo poučeni neracionalno uporabljajo umetna gnojila in pretiravajo a krmili, kar proizvodnjo mleka in mesa draži,« meni magister Peter Kunstelj. »Zato bomo morali pospeševalci več na teren. Se vedno smo preveč obremenjeni s pisarniškim delom, ki ga bo treba poenotiti in poenostaviti, de posebno velja to za pospeševalce pri zadrugah, ki so prisiljeni popisati na kupe papirja ob prošnjah za posojila, davčne olajšave in podobno. Nujno bo vključevati v našo službo specializirane pospeševalce, recimo za krmljenje, za'poljedelstvo in za druga znanja. Nemogoče je biti strokovnjak na vseh področjih in vedeti o vsem vse. Seveda pa je zato pogoj kadrovsko močnejša pospeševalna služba. Kmetijstvo je namreč še vedno panoga, ki za strokovnjake ni vabljiva ...« J. Košnjek Tekstilni in obutveni center Kranj tih kot so matematika, fizika, kemija, slovenščina, tuj jezik. Učenci prihajajo iz vse Slovenije; različne osnovne šole pa seveda dajejo tudi različno raven znania. Šola usposablja tekstilne tehnike v petih usmeritvah; predilski, tkalski, pletiljski, tekstilno-kemijski, konfekcijski. Najmanj privlačita Eredilska in tkalska smer, medtem o nasprotno velja za mlajšo in obetajočo konfekcijsko smer. Poleg rednega pouka na tehniški šoli se lahko izobražujejo tudi odrasli ob delu. Oddelki te šole so b Kranju, v tovarni Beti v Metliki, v Murski Soboti ter pri delavskih univerzah v Domžalah in Žalcu. Poklicna tekstilna šola usposablja učence v starih obrtnih poklicih: šivilje, krojače, pletilje, vendar pa nameravajo v prihodnje dati večji poudarek poklicem širokega profila kot so predilec, tkalec, konfekcionar, barvar in podobno. Za tiste učence, ki nimajo dokončane osemletke, pa je dokaj zanimiva »mlada« šola za tekstilne delavce, ki izobražuje za poklice ozkih profilov. V okviru centra deluje še delovod-ska tekstilna šola, v kateri pa se lahko izobražujejo le tisti, ki so že dokončali poklicno šolo in imajo za seboj najmanj tri leta prakse v tekstilni stroki. »Se vedno velika večina ljudi meni, da tekstilna šola ni potrebna, da se delavci pač lahko učijo pri delu,« pravi direktor centra Janez Sušnik. »To pa še zdaleč ni res. Tekstilna industrija se tehnično hitro izpopolnjuje, kar pa zahteva tudi drugačen kvalifikacijski sestav zaposlenih; to je manj nekvalificiranih delavcev in več s širšo strokovno in splošno izobrazbo. Prav pri izobrazbi pa še vedno močno šepamo v primerjavi z dragimi gospodarskimi panogami. V slovenski tekstilni industriji je zaposlenih okrog 50.000 delavcev, ki so večinoma nekvalificirani. V primerjavi z drugimi panogami ima tekstilna približ- Praktični pouk v čevljarski šolski delavnici. no polovico manj delavcev s srednjo izobrazbo in kar trikrat manj z visoko izobrazbo, čeprav obstoja šola za tekstilne inženirje. Res pa je, da šele od 1958. leta.« Prav to je tudi, med drugim, razlog, da se delavci tekstilne industrije s svojimi poprečnimi osebnimi dohodki zvesto držijo na repu vseh gospodarskih panog v Sloveniji. Posledica teh razmer je, da se mladi ne zanimajo za vpis na tekstilne šole, čeprav strokovno izobraženi delavci tudi v tekstilni stroki na zaslužijo slabo. »Pravo škodo nam že nekaj časa dela Zavod za zaposlovanje, ki o možnostih vpisa na tekstilne šole osmošolce slabo oziroma celo netočno seznanja. V brošuri Poklici in šole, ki jo je letos izdala Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije, je zapisano, da je delavcev z dokončano tekstilno šolo preveč, čeprav vemo, da jih manjka,« ugotavlja Janez Sušnik. »Zato vsi, naš center in tekstilne organizacije združenega dela, želimo, da čim bolje zaživi delo posebne republiške izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko.« Toliko o tekstilnih šolah. Zdaj pa še nekaj besed o obutvenih. V tei stroki razmere niso tako pereče kot v tekstilni. Učencev je dovolj, saj je redna tehniška čevljarska šola v Kranju edina tovrstna na Slovenskem. Ustanovaljena je bila 1968. le- Pet glavnih nalog Tržič - V tržiški občini bodo letos predvidoma zbrali za negospodarske investicije okrog dveh milijonov dinarjev. Večino bodo prispevale organizacije združenega dela z dvoodstotnim prispevkom od ostanka dohodka. Dobrih 300.000 dinarjev nameravajo potrošiti za obveznosti iz preteklih let in za posredovanja v kmetijstvu, drugi dinarji pa bodo namenjeni za pet glavnih nalog. Prostorski plan tržiške občine bo treba izdelati letos, kar je obveza iz republiške resolucije in bo najverjetneje podkrepljena še z zakonom. Za izdelavo prostorskega plana je namenjenih 150.000 dinarjev. Oblikovanje razvoja malega gospodarstva je druga naloga, kar je bilo že v lanskem delovnem programu skupščine. V prizadevanja skupščinskega organa se vključuje tudi Združenje samostojnih obrtnikov. 40.000 dinarjev ali dobro tretjino sredstev zagotavlja letos skupščina z denarjem za negospodarske investicije, dve tretjini pa bi bilo treba zbrati v obrtništvu in malem gospodarstvu družbenega in zasebnega sektorja. Ne gre le za program razvoja obrti in malega gospodarstva, menijo v Tržiču. Pred- IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ •PRESEKI »iffio soovn ssr\o0sns PREDLOG ZA NAGRADO BLED - Terenski mehanik Franci Poje tehnično izboljšal tribobenshi vitel. Tako lahko lasje upravljajo, menjajo leteie na terenu in nasploh tribobenski ▼ttrf razbremenjuje strojnika. Stroški tehnične izboljšave znašajo hh.000 dinarjev, strojnik pa je potreboval 3s1 ur. Tehnično izboljšavo bodo primerno nagradili. NAHKL.IK DKLAVCEV BLED - Pred tremi leti so vse temeljne organizacije združenega dela podpisale sa-moupnvni sporazum o življenjskih in delovnih pogojih delavcev v gozdarstvu, leta IS7t naj bi uredili bivališča in delovne pogoje delavcev. Delavcev ni mogoče več nastaniti v lesenih barakah, ampak morajo biti objekti iz trdnega materiala. Le v primeru, ce delo traja manj kot 6 mesecev, lahko prebivajo v baraki. Temeljna organizacija gozdno gradbeništvo bo zato morala skrbneje urediti delovne in ftiv- Wke pogoje delavcev, ki se vedno rajo v neustreznih prostorih ns tere- vsem kaže tu upoštevati tudi oblikovanje obrtniške cone v okviru revitalizacijskega načrta starega mestnega središča. Tretja in četrta naloga sta nadaljevanje uresničevanja tržiškega revitalizacijskega načrta, za kar je namenjenih 80.000 dinarjev, potrošili pa naj bi jih za dokumentacijo in urejevanje nektaterih poslopij na Trgu svobode, in izgradnja vpadne ceste. Peta in zadnja negospodarska naloga so krajevne skupnosti. 284.521 dinarjev nameravajo letos nameniti zanje in to predvsem za tiste, ki so že potrošile dogovorjeni del iz skupnega samoprispevka. Gre le za najnujnejša komunalna dela. Sicer pa bodo najverjetneje letos krajevne skupnosti spet prejele iz samoprispevka okrog 1,8 milijona dinarjev. J. Košnjek Izvenšolska dejavnost Center vsako leto septembra organizira za učence Četrtih let nikov šolo plavanja v Medulinu pn Pulju, februarja pa šolo smučanja za tretje letnike. Ornemu velja tudi dvodnevni planinski pohod maturantov. Med »čisto« izvenšolsko dejavnost pa sodi šolsko športno dru štvo. Učenci vadijo in tekmujek, v košarki, odbojki m atletiki Vsako drugo leto se udeleiu;er tudi tekstiliade, srečanja ^ojf T vse Jugoslavije. Pomerijo^ v športu in znanju, medtem ko n davatelji ta čas izkoristijo 2a svete in izmenjave izkušenj. V centru je tudi kulturna dejavnost (literarno-glasbeni večeri proslave), člani kluba OZN in od bora rdečega križš pa pripravli*. jo občasna predavanja. J Omeniti velja še šolsko glasju Mezlan (ime ima po tkanini)!/ izide dvakrat na leto. Vsebu ' prispevke o delu učencev centra odrask ta, medtem ko je šola za obstajala že devet let prej. Tudi v tej stroki se lahko učena ki so dokončali vsaj šest razrede osnovne šole, usposobijo za razlkV industrijske čevljarske poklic« v šoi: za čevljarske delavce. Šolske učne delavnice so dobre opremljene za učence tekstilnih *x medtem ko so bodoči »čevljarji« si praktični pouk v šoli znatno prikri šani. Trenutno imajo samo delr nico za izdelovanje zgornjih .o litra, mleka pred desetim, leti 22,6 htra |M£bi!!::, ,e l« 1)1 * 1 "u" , t lr^» i- - ,">..' u.«-,.».....h» < ■■■».. :^:r;s^^^ se v .Jugoslaviji dogovorili, da bomo pospt m "<> . d;nar~;a^ ne in zato pri vsakem ki.ogr....... ^^P^^lZ gradnjo tovarne Po mnenji, gospoda.s.w J £ mo- ral razbremeniti ceno oziroma se cena sladila ne h v*aj 'killUl < :.. ,....... .,.„ i«mu; smo s. jo za enodnevni zash*. Še bolj se je dražila kava. Leta 196« ^Vi^moV Kelt privoščili lil kilograma, predla,,. ^^^SSSSJm d l/.datki za hrano so leta 1966 pri Štiričlanski jugo i znašali skoraj ll> odstotkov vseh odhodkov, leta i*< v druiini 35 od- sti 11 kov Petek -17. marca 1978 Glas — 5. stran Odčarani Rokovnjači na Visokem Zaradi vnaprejšnje najave (glej Glas z dne 24. februarja t.l. na strani 5) in poročila o pripravah za uprizoritev Luianove priredbe Jurčič — Kersnikovih Rokovnjačev na Visokem pri Kranju, mi uredništvo nič-kaj rado ne daje prostora še za oceno predstave, ki sem jo gledal preteklo soboto, ko je stekla premiera. Zato mi, dragi Visočani, ki ste me povabili, da bi ocenil vašo predstavo, ne zamerite, ker moram vse bolj na kratko povedati: Najprej me je osupnil pogum, s katerim je dramska sekcija KUD Valentin Kokalj z Visokega postavila na oder toliko amaterskih igralcev — kar 34 jih je bilo, če ne štejem zraven še štiri sodelavce za sceno. Taka kulturna mobilizacija mladih ljudi na vasi (ki je celo šolo odrekajo!) zares imponira. Tembolj, ker »pričo različnih delovnih časov. izmen in drugih zadržkov, malokje zmorejo tako množično igro. — Tu velja takoj omeniti predsednika društva tovariša Lovra Kustra, ki ni le organiziral in vodil vsa dela pač pa tudi nastopal v vlogi na odru. V zvesto pomoč mu je bila hčerka "Valči (na odru Polonica). Seveda ne gre amaterje — od teh jih je bilo več od polovice prvič na odrskih deskah! — ocenjevati tako kot profesionalce. Le-tega stroga kritika vzgaja, vzpodbuja — amaterja pa sleherna bolj trda beseda potre, mu vzame veselje do igranja in za prosvetno delo na vasi je več ali manj izgubljen. Kritizirati ni težko, težko je graditi, podpirati, navduševati. — Ce kje — tudi v športu — je treba tudi pri podeželskem prosvetnem delu vsaj sodelovati. Pa četudi ne dosežemo kakih vrhunskih stvaritev. Zvezde so le visoko ... DOBRODELNA PRIREDITEV NA BLEDU V okviru akcije za najboljšo ženo v Jugoslaviji, ki jo vsako leto organizira ženska revija Praktična žena, bo drevi ob 20. uri v festivalni dvorani na Bledu koncert, na katerem se bodo predstavili člani znanega srbskega instrumentalno-vokalnega ansambla Sedem mladih. Celotni izkupiček bodo organizatorji odstopili za dobrodelne namene v radovljiški občini. Vstopnice prodajajo v turistični poslovalnici Generalturista na Bledu, na voljo pa bodo tudi uro pred koncertom v festivalni dvorani. JR NA8TOP CERKLJANSKIH PEVCEV V KRANJU Kranj — Jutri zvečer bo ob 19.30 v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju koncert moškega pevskega zbora Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika. Cerkljanski pevci se bodo predstavili v bogatem glasbenem programu s skladbami Jakoba Gallusa, de Vitorie, Ipavca, Fbrsterja, Ježa, Jenka in drugih; kulturni program pa bo povezovala Tina Štern. Lahko trdimo, da cerkljanski pevci po ocenah strokovnjakov sodijo med najboljše na Gorenjskem, ta koncert pa sodi tudi v sklop priprav za letošnje republiško tekmovanje amaterskih pevskih zborov, ki bo 8. in 9. aprila v Mariboru. J. Kuhar LITERARNO-GLASBENA PRIREDITEV V KROPI IN V RIBNEM Kropa — Redka priložnost za vse ljubitelje žlahtne slovenske pesmi in glasbe se bo ponudila delavcem in občanom Krope in Ribnega, ko jih bosta obiskala gledališki igralec Boris Kralj in znani glasbenik na elektronski harmoniki Silvo Mihelčič. Prireditvi sodita v okvir kulturne akcije za delovne kolektive v ra-dovljiški občini. Umetnika se bosta predstavila najprej v soboto, 18. marca, ob 17. uri v dvorani sindikalnega doma v Kropi, še isti večer pa ob 19.30 uri v zadružnem domu v Ribnem. Na sporedu bodo narodne Prešernove, Zupančičeve, Cankarjeve. Kettejeve in Borove pesmi in priredbe skladb za elektronsko harmoniko. Oba umetnika sta se že precej uveljavila na številnih gostovanjih po vsej Sloveniji. Posebno ugoden odmev sta doživela zlasti po šolah, zato bodo najbrž tudi učenci in mladina v radovljiški občini z zanimanjem izkoristili to lepo priložnost. JR GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje- savski dolini. . . . . . V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej m Jenkova soba V galeriji v pritličju je odprta razstava del mojstra fotografije EFIAP TIHOMIRJA PINTERJA. Razstava bo odprta do 2. aprila. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava ZVEZE MED NOB NA GORENJSKEM. Odprta bo do 2. aprila. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji v galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava del akad slikarke GABRIJELE ZUGEL. Razstava bo odprta do 10. aprila. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. d« 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavnrani poznosred-njeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. KONCERT ZBORA A. T. LINHART moški zbor A. T. Linhart Radovljica prireja ob svoji Komorni . 25-letnici uspešnega delovanja slavnostni koncert v soboto. I«, marca, f>b 19. uri v avli osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici. Razen članov - »lavljencev komornega zbora A. T. Linhart bodo nastopili moški pevski zbor iz Sveč na Koroškem, ženski pevski zbor iz Jesenic in godba na pihala iz Gorij. Na slovesnosti bodo podelili jubilejna priznanja zaslužnim članom zbora in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in Krajevnih skupnosti. Program bo povezovala TV napovedovalka Metka Cent rih-Vogelnikova. J. R Ze pri poklicnih gledališčih so težave z velikimi ansambli, tudi tam navadno le nekateri igralci izstopajo. Tako je bilo tudi to pot na Visokem: izvrsten je bil hlapec France (Lojze Blažun), prav tako se je razvnel Blaž Mozol (Janez Zalar); čevljar Boječ (Ivan Kepic), doktor Bur-ger (Lovro Kuster) in krčmar Medved so bili dovolj prepričljivi Ostali, izvzeti moram košato Mozolko (Olga Kepic), so bili kar preveč plahi, nevživeti v svoje vloge — najbrž je bila temu kriva le premier-ska trema? Hudo mi je, kot kava-lirju — da niti deklet ne morem hvaliti. Tako prijetne pojave — pa taka togost, negotovost, morda celo sram? Najživahnejše — tako na odru kot v dvorani — je bilo v prizorih s pretepi in napadi. No, tu so se pa visoški igralci res izkazali! Nekajkrat je kazalo, kot da gre zares in da ni vse le prizor iz igre. — Kaže, da ima režiser posebno za skupinsko igro zanesljivo roko. — Zal pa ne morem reči dobre besede o odrski garderobi. Bilo je preveč Časovnih nelogičnosti — poleg stilnih noš vsakdanja sodobna obleka. — Motila je tudi ona vsiljena »Madona« iz Mozolovih ust, zvenela je kot ana-hronizem, saj je beseda pripotovala k nam šele po prvi svetovni vojni, po letu 1918. A ne glede na vse to, moram poudariti svoje veselje nad tako živo prosvetno dejavnostjo na Visokem. — Vrniti pa se bom še moral k pogovoru o tem kulturnem žarišču, ki ga vse premalo poznamo. In vse premalo cenimo — čeprav nam je Visoko takorekoč pred očmi. In raste in se razvija v vseh smereh. Še besedo o priredbi: Ne režiser (Tone Dolinar), ne igralci niso mogli spreminjati niti, ki so jo jim dale iztočnice. Na rokovnjaštvo, ki se je v preteklem stoletju pri nas pojavljalo, bo prej ali slej treba gledati drugače. To niso bili rojeni, niti kaki okoreli kriminalci — bili so v glavnem le vojaški begunci, ki so se kot kmečki fantje hoteli izogniti takrat veljavni 12-letni vojaški službi Skrivali so se po gozdovih in ker so bih lačni, so pač jemali tam, kjer je bilo preveč. Po tradiciji pa revežem niso nikoli kaj vzeli — še dali so! To razvpito famo, o strašnih možeh, ki čarajo z otroško roko, ki so neki tako okrutni in neusmiljeni — je razširjala med ljudmi predvsem duhovščina, cesarska oblast, grajska gospoda in bogati kmetje. Pripovedi domačinov o G rogovih in o Dimežo-vih rokovnjačih pa so vse drugačne od zgodb, ki so bile »uradno« širjene in napihovane. — Zato mi priredbe Jurčič — Kersnikovih Rokovnjačev, pa naj bodo stare ali nove, niso všeč: nobena rokovnjačev ne prikazuje objektivno, v pravični zgodovinski luči in kot rezultat bridkih človeških stisk onih brezpravnih časov. No. zato sem zapis naslovil tako, kot sem ga. C*. 7 Ugodna ocena kulturne akcije za delovne kolektive Radovljica — Komisija za kulturo pri predsedstvu občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica je na zadnji seji ugodno ocenila uresničevanje in vsebino lanskoletne kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini. Program kulturne akcije že več let uspešno uresničujejo sindikati. Zveza kulturnih organizacij in kulturna skupnost, pri čemer lahko služijo za zgled. Na seji so ugotovili, da si je 34 gledaliških predstav v raznih krajih občine ogledalo 11.832 obiskovalcev ali 348 poprečno na eno prireditev. Štiri glasbene koncerte je poslušalo 11.664 ljudi ali 416 obiskovalcev na koncert. Sest likovnih razstav v delovnih kolektivih si je ogledalo 2880 obiskovalcev ali .'380 na razstavo. Vseh prireditev, ki jih je bilo lani 54, si je ogledalo skupaj 18.376 delavcev in drugih občanov, kar je v poprečju 340 udeležencev na eno prireditev. Za letos načrtujejo 46 gledaliških predstav, 8 koncertov. 8 likovnih razstav, 6 literarnih ali filmskih večerov in 3 kulturne prireditve za delavce iz drugih republik. Po predlogu, ki je še v razpravi, bo kulturna skupnost namenila za izvedbo programa 250.000 dinarjev. Sindikalne organizacije pa bodo po družbenem dogovoru letos namenile v kolektivih do 100 zaposlenih po 7 dinarjev, do 2IK) zaposlenih 6 in nad 2?M) zaposlenih po T> dinarjev na posameznika. JR UKAJNVESr ^""—^ LOKAINVEST P. O. Podjetje za gradbeno komunalni in stanovanjski inženiring, Škofja Loka, Titov trg 3/a razpisuje: skladno z zakonom in odlokom Skupščine občine Škofja Loka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča javni natečaj za oddajo komunalno opremljenega zemljišča na Podlubniku — Škofja Loka, 9 lokacij s tipskimi projekti za gradnjo vrstnih zidanih stanovanjskih hiš, površine 217 do 472 kv. m za izklicno ceno 74.616,80 do 120.498,40 din. Ustni javni natečaj bo v torek, 4. aprila 1978, ob 10. uri v sejni dvorani, Poslovne hiše Škofja Loka, Titov trg 3/a. Na tečaj ni pogoji bodo od 20. marca 1.1. dalje objavljeni na oglasni deski občine Škofja Loka in v avli »Poslovne hiše«, kjer so interesentom na voljo tudi podrobnejše informacije. lb filbo Odbor za medsebojna razmerja delavcev delovne organizacije Filbo Bohinjska Bistrica Triglavska 35 64264 Bohinjska Bistrica objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. pripravnika v tajništvu delovne organizacije 2. 5 KV ključavničarjev ali kleparjev 3. 5 učencev v gospodarstvu za izučitev poklica: ključavničar, strojni ključavničar, klepar in varilec 4. NK delavca za opravljanje del in nalog čistilca proizvodnih prostorov Pogoji: pos 1.: srednja izobrazba ekonomske smeri z znanjem strojepisja in s smislom za delo priprave gradiva za samoupravne organe ter tajniških del; pod 2.: poklicna šola ustrezne smeri, zaželene delovne izkušnje, 2-me-sečno poskusno delo; pod 3.: uspešno zaključena osemletka in fizična sposobnost; pod 4.z popolna ali nepopolna osemletka, lahko brez delovnih izkušenj Vloge z dokazili o strokovnosti sprejema tajništvo DO Filbo Bohinjska Bistrica 15 dni od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v tridesetih dneh po preteku roka za pošiljanje prijav na prosta dela in delovne naloge. LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV Škofja Loka objavljajo naslednja prosta dela in naloge v PROJEKTI VI: projektanta I za projektiranje klimatskih naprav Pogoj: končana strojna fakulteta II. stopnje energetske smeri, projektanta III za projektiranje hladilnih in klima naprav Pogoj: končana srednja tehniška šola strojne smeri, projektanta III za projektiranje elektro inštalacij Pogoj: končana srednja tehniška šola šibki ali jaki tok, tehničnega risarja Pogoj: tečaj iz tehničnega risanja; VZDRŽEVALNIH OBRATIH: preskuševalca strojev in naprav Pogoj: končana tehniška srednja šola strojne smeri s 3-letno prakso na vzdrževanju strojev, instalaterja za ogrev, zrak in vodo Pogoj: poklicna šola z 2-Ietno prakso vodje gradbenega oddelka Pogoj: tehniška srednja šola (gradbeni odd.) s 3-letno prakso zidarja .Pogoj: poklicna šola z 1-letno prakso K j SERVISU: korespondenta I na servisni postaji LTH Ljubljana za določen čas (1 leto) Pogoj: ekonomska srednja šola ali 4-letna upravno-administra-tivna šola ORODJARNI: vodje tehnološke grupe I Pogoj: končana strojna fakulteta II. stopnje z 2-letno prakso TEHNIČNI UPRAVI: tehnologa II Pogoj: višja i/obraz ha strojne smeri TOZD ELEKTROSTROJI v Poljanah več delavk in delavcev v navijalnici elektromotorjev in montaži. I oskusnodelo za navedene delovne naloge je 3 mesece Ponudite sprejema kadrovsko socialna objavi, oziroma lo izbora kandidatov služba LTH 15 dni 6. stran - Glas Petek - 1, marcu 1 zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj Vse občane in zavarovance obveščamo, da je preneseno sklepanje obveznih zavarovanj avtomobilske odgovornosti iz uradov občinskih skupščin za registracijo vozil na mesta, kjer se vršijo tehnični pregledi motornih vozil, in sicer: ITehnična baza Alpetour Labore: - uradne ure vsak dan od H. do 21. ure - vsako soboto od H. do 14. ure Tehnična baza AMD Kranj: - uradne ure od 7. do 18. ure - vsako soboto od 7. do 12. ure Tehnična baza Viator Jesenice: - uradne ure od fi. do 14. ure - ob sredah od 6. do 16. ure — v soboto ni uradnih ur Na navedenih mestih bodo sklepali zavarovanja in nudili zavarovalni servis delavci Zavarovalne skupnosti Triglav. Poleg obveznih zavarovanj avtomobilske odgovornosti boste lahko sklenili tudi nezgodno zavarovanje voznika in sopotnikov, ka-sko zavarovanja in dvignili zeleno karto. Zavarovalni delavci vam bodo lahko posredovali tudi informacije o drugih vrstah zavarovanj. Da na omenjenih okencih ne bi prišlo zaradi velikega števila strank — zavarovancev do zastojev, vam svetujemo, da se za sklepanje obveznih, ostalih zavarovanj ter dviga zelene karte še naprej poslužujete zavarovalnih uslug poslovalnice v Radovljici, Skofji Loki ter poslovne enote na Jesenicah in območne skupnosti v Kranju, Oldhamska c. 2. Poleg zavarovalnih storitev boste lahko na okencih opravili tudi vsa ostala dela vezana z registracijo (cestna taksa, tehnični pregled). Sporočamo, da v bodoče ob sredah popoldne ne bo več dežurne službe na območni skupnosti Oldhamska 2, ker boste lahko dobili ustrezne informacije na zgoraj navedenih mestih. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo! Zavarovalna skupnost TRKI LAV Gorenjska območna skupnost Kranj TO — Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj Kranj, Kidričeva 38 a vabi po sklepu pristojne komisije k sodelovanju <. delavce za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: 1. medicinske sestre pediatrične smeri (otroške sestre) 2. medicinske sestre ginekološko porodniške smeri (babice) 3. višje medicinske sestre (za delo v operacijskem bloku) 4. višje medicinske sestre za delo na oddelku za intenzivno nego za delo v kuhinji za delo v pralnici za delo v vratarnici za delo v upravi — analitik pravnik blagajnik za strežniško delo 5. 6. 7. 8. 9. (strežnica — snažilka) Za opravljanje del in nalog se poleg splošnih pogojev za delo zahtevajo naslednji pogoji: pod 1.: šola za srednje medicinske sestre pediatrične smeri; pod 2.: šola za srednje medicinske sestre ginekološko porodniške smeri; pod 3. in 4.: šola za višje medicinske sest re; pod 5.: K V kuharica ali kuhar; . pod 6.: PK perica ali likarics; pod 7.: K V delavec - posredovanje telefonskih pogovorov; pod 8.: analitik - višja šola ekonomske smeri; pravnik — diplomirani pravnik; blagajnik — srednja ekonomska šola; pod 9.: PK delavka Pod točko 1. do 4. se zahteva strokovni izpit. Na vseh delih oziroma nalogah je uvedeno poskusno delo treh mesecev, na *top dela pa je mogoč takoj ali po dogovoru. Stanovanj boluišhica nima. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela komisiji za delovna razmerja Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, v Kranju - Kidričeva 38 a v 15 dneh od objave. Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije "PO VfcOCfčV TTRfH »Tudi naše ženske se osveščajo in hočejo svoje ena kopravno mesto v italijanski družbi. Nočejo le po nepotrebnem sedeti doma ali opravljati sezonskih del. Nočejo samo vzgajati otrok, kuhati, sežigati grmičevja ali pleti. Nočejo. Hočejo pravo delo, kakršnega imajo moški!« Pripoveduje nam o svoji prijateljici, štiridesetletni Pini Galletto, ki je vodila ta upor. Pametna in pridna ženska. Z rdečo ruto na glavi, v žametnih hlačah in z debelimi rokavicami, da si zavaruje roke. S trdim delom hočejo izbrisati stereotipno mišljenje Sicilijancev, za katere je znano, da nočejo ničesar slišati o kakršnikoli enakopravnosti žensk. Tovarn tu ni oz. v manjših kooperativnih obratih že moški težko dobijo delo. Brezposelnih postane okrog tri tisoč Sicilijancev vsak mesec. Z upori hočejo prisiliti vlado, da bi se zganila in začela pomagati temu zaostalemu delu Italije do gospodarskega in družbenega razvoja. V teh predelih so bile ženske že od nekdaj revolucionarne. Ze po vojni so na primer sodelovale pri zavzetju nekdanjih fevdalnih polj in plantaž veleposestnikov. In ker je industrijski razvoj obšel ta nekdanji sadovnjak in žitnico države, se je veliko ljudi izselilo . . . Srhljive zgodbe bi lahko stresala iz rokava . . . Bela vdova. Sest otrok ima. Štiri sinove. Hčera ne omenja. Tke preproge za veleposestnika z bližnje plantaže mandarin in limon. Da preživi lačna usta. En vozel — ena lira. In če je spretna, jih naredi okrog pet tisoč na dan. Deset ur težaškega dela. En vozel za sedem sekund! Torej je plača — stari jur na uro!? Toliko, da preživi. Dlan, polna sonca. Razčlenjena obala KALABRIJE na drugi strani Messinske ožine. Pusta, s peščico kt>palcev. Turistov semkaj še nekaj časa ne bo. Zraven pa že kaže zobe požrešna jeklarna, ki stoji na 800 hektarih uničenih oljčnih gajev in nasadov pomarančevcev. Strokovnjaki pa že danes pravijo, daje zgrešena investicija . . VLAKA NI OD NIKODER »Je kaj narobe?« »Niti ne. Samo tale monolog me Novi del NEAPLr/A z Piazzo Municipio, sredi kote leži tudi razvpita železniška postaja, kjer so trtmspo' ni delani štirinajst dni gladovno stavkali ljjuj*Tr" ker je več njihovih tovarišev bilo odpuščenih *afc#V Enkrat je mimo prihlačal raztrgan berač, maicr a bre volje, in ženskam svetoval, naj zakurijo slamo«* njihovimi vampi, da bodo osli takoj poskočili Tak:-' tudi naredile in ko so prvi zublji ogreli osle. so jih *i jarjene babnice do večera lovile po mestnem bregu Z MISLIMI - V RIMU Dremuckamo in prenavljamo večerjo. Sve: k kazalci na uri nevarno drsijo že globoko čez os» Vlaka ni od nikoder. Ležeč na prijetno toplem betonu, s hrbtom i? njen na zasvinjan in raztrgan nahrbtnik tro" ne1 odneslo že v PIŠI), s kapo, potisnjeno globoko ria spini in sanjarim. O dnevih, ko sta dvojčka R Rem tiho drsela v pleteni košari po Tiberi, na m°w otočku sredi Rima pa jih je usoda potegnila v m^" rimske volkulje, ki. postavljena v kapitolskem še sedaj hoče dati tej legendi nadih resničnosti n " Spet RIM. Še s toplimi spomini. Stevilčnjt. se mi kar sama zarine za nekaj dni nazaj. Prebijam se skozi šope cvetja na Španskih s cah. Z žabje perspektive mežikam cerkvi Santa T -dei Monti. pa šelestenju kostanjev in cipres Borghese. Zdi se mi. da sem stopil v posladkan^ . ^a nic menoj. »rgnese. aco se mi, un sem > H"^ii bilo nič čudnega Dim se suklja iz razpadajoče valjaste odprtine Tišina. Ropot a nje korakov. Železniška postaja Bakhcria Pusta. Sploh tukaj ustavljajo vlaki? Karavana do vrha naloženih mul. da so nekatere nevarno kleelajoče opletale z nogami, drsi mimo. Spomnim se . . . la, kdo mi je že pripovedovat*/ Spomnim se žensk, ki so ob setnanjih dneh prignale z Gorjancev trop oslov, naloženih n pšenico, v in I in Mislim, da se jim je reklo po domače Stuparjevi Tam kaj st> počakale, da je mlinar žito razložil, poleni pa so osle otovorile z moko in jih gnale nazaj \ Žužemberk Da pa so osli včasih malce trmast i. vam verjetno m treba posebej pripovedovati. No. in velikokrat seje /go dilo, da so osli sredi mesta obstali in niti dolgi ženski jeziki jih niso mogli spraviti ali vsaj premaknili / niesla NASILJE. ROPI. UMORI. UGRABITVI? TERORIZEM. * fc Lanskoletni podatki (za leto 1977) o terori^m«, • so zgovorni in vzbujajo skrb. Šestdeset no h K v naše razbo- l,o Stare ruševine TAOKMI\K t ozadju RTNA td - " "*^,,llJ ! atentatov s sedmimi smrtnimi izidi (od leta ~-^'jr je pod streli padlo šestindvajset (26) žrtev) :: tisoč bombnih atentatov na šole. trgovin V časopisov, na sedeže strank, v Rimu. Torinu* V^"' Italijanski politični terorizem je na v skraine levičarie. vodili, spodbujali in finanV pirah pa s,, ih danes še ne povsem pojasnjene -, \ Hojue enote skrajne levice, imenovane »rdeči gade«, in »oborožena proletarska jedra«, so S1 \). za tarčo predvsem funkcionarje krščanske de:r,,>" Pialove uslužbence kot predstavnike Največje italske večnacionalne družbe in sodnike 'er «>asn jfc t'.' glasnike oblasti S simbolnimi streli v noge so presekali noge kapitalizmu. Današnji terorizem je usnierj-n v indiv idu i In je. Nedavna smrt dveh mladeniče v na ETN| no opozorila javnost, da obstajajo fašistične skupiis ' pripravljajo dinamit ne atentate, in le nespiet n0V fašistov se je treba zahvaliti, da ni morda /letel , žičnicami la znameniti, še delujoči ognjenik Izraz, s katerim najpogosteje sredstva |;tv,Uv ščanja v Italiji označujejo sedanjo stopnjo te,-^".' »državljanska vojna,, (seveda v narekovaj jnl N pesimisti gredo v iskanje črnih metafor: da s. „ napetosti, uboji m spopadi podobni tei orisi ir,' . jam lik pred /mago fašizma v Italiji ah tik p,t' i bon, državljanske vojne v Španiji leta v devet let teror./.na v Italiji, ki |e imel . ,t , državo in ustvarit, poboje /a poseg t ide roke. , režim uižiioamei-iškcga lipa. je navkljub čil več tleinokra, lic več icloini lil \eč,„ naprednih množi, S *tr«|rtr V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM IZLET NA PRIMORSKO Kranj - Člani mladinskega odseka Planinskega društva Kranj so začeli organizirati redne sobotne izlete. 25. januarja s«) pripravili prvi izlet na Primorsko s ciljem planino Vremščico. Na Primorskem so namreč že prijetni pogoji za izlet, razen tega pa je Vremščica tudi točka slovenske planinske transverzale. Izleta se je udeležilo okrog 40 članov odseka, pridružili pa so se jim tudi pionirji Obiskali so še Škocjanske jame. Vodja izleta je bil Franci Benedik. D. Maretič ODBOR PREMALO DELAVEN . Rateče — V Četrtek, 23. februarja, so se zbrali na občnem zboru člani planinske sekcije Planinskega društva Jesenice v Ratečah, ki združuje več kot 80 Članov, kar je nad 10 odstotkov vseh prebivalcev Rateč. Na obenem zboru so razrešili stari premalo delavni upravni odbor in izvolili novega. Okrog 20 udeležencev občnega zbora je nato spremljalo predavanje Jožeta Rožiča o lanskih planinskih izletih. RateŠki planinci štejejo med lanske najuspešnejše akcije planinska in potopisna predavanja, udeležbo na pohodu na Stol. tradicionalne smučarske tekme, na katerih je sodelovalo okrog 40 krajanov, in sodelovanje s planinci RTV Ljubljana, s katerimi so priredili dva skupna izleta. Aktivna je bila postaja Gorske reševalne službe, ki sodeluje z gasilci in civilno zaščito. Dobro obiskane so bile njene izobraževalne akcije, slabše pa izlet na Vršič. Tudi za bolj varna pota bodo morali v prihodnje skrbeti rate-ški planinci in gorski reševalci. Za praznik mladosti so prižgali kres na Mojstrovki, 14 krajanov pa je odšlo skupno na Triglav. Marsikateri akciji so se morali zaradi premajhne zavzetosti članov upravnega odbora, razen redkih izjem, odreči. V prihodnje upajo na boljše. Dosedanje aktivnosti in akcije bodo obogatili še z novimi. Pohvalna pa je vsekakor pomoč matičnega jeseniškega planinskega društva. A. Kerštan JUTRI KVIZ V CERKLJAH Cerklje — Za jutri zvečer ob 19. uri je pripravila mladinska organizacija ZSMS Cerklje v osnovni šoli Davorina Jenka kviz tekmovanje treh mladinskih ekip in sicer Dvorje—Grad, Tekstilindusa iz Kranja in Cerkelj. Ekipe bodo odgovarjale na vprašanja iz politike, dogodkov iz leta 1977, športa in še drugih zanimivih področij. V zabavnem delu pa se nam bo predstavil ansambel Davorin iz Cerkelj, ki se že vse bolj uveljavlja na tem delu Gorenjske. Za člane mladinske organizacije ZSMS Cerklje lahko rečemo, da postajajo vse aktivnejši v svojem delovanju. Zelo uspešno so se vključili v letošnje volitve, saj je bilo volišče v šoli, prav tako pa tudi del Cerkelj lepo urejen, pozabili pa niso tudi na mlaje. J. Kuhar KRVODAJALSKA AKCIJA - PRAZNIK STRUŽEVČANOV Prejšni petek so se tako kot že vrsto let zbrali Stru-ževčani na najbolj množični akciji v celem letu, na krvodajalski akciji. Lani je bila udeležba 253-odstotna. letos pa nič manjša, saj se je za to humano dejanje odločilo kar HO vaščanov. čeprav bi jih po planu zadostovalo že 24. Med krvodajalskimi »veterani« je bilo tudi veliko mladih, ki bodo nadaljevali to lepo tradicijo. Največ zaslug za te uspehe ima odbor RK v krajevni skupnosti, ki so ga v zadnjih letih pomladili, vendar je njegova duša še naprej SUMI JANEZ, ki je letos že šestindvajsetič daroval kri. ■ N. Sladic PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Spočitost in svežina sta pogoj za uspešno učenje V znanju se razodeva narodna osveščenost, v vzgojenosti njegova omika, v zdravju in teeniranosti pa njegova moč. velja za narod, velja za Poaameznjka. Vsak naj bi v skladnem zaporedju dojemal učenost in vzgojne vrednote, oboje pa naj bi dopolnjeval s treniranjem, utrjevanjem, ohranjevanjem osebne in življenjske zmogljivosti. Ta pomeni temelj, na katerem se gradi vse ostalo. Zahteve šole se stopnjujejo, učenci pa so med najbolj zaposlenimi državljani. Poleg dnevnega učenja, pisanja domačih, šolskih nalog, jih pri preverjanju znanja spremlja še nekaj skrbi, negotovosti ali celo •trah. Učenec naj bi bil vsak dan dovolj pripravljen za vse predmete. To pa zmeraj ni, zato je v šolanju potrebno nekaj taktike in načinov obrambnega vedenja. V vsakem primeru pa mora biti učenec dovolj svež, bister in živčno spočit. Vsa izobrazba je v utrjevanju možganskih sledi, zato je potrebno ustvarjati najboljše pogoje za uspešno živčno delovanje. Šolska vadba naj bi potekala bolj v znamenju sprostitve, • žal kdaj pa kdaj tudi vadba mnogim učencem pomeni dodatno skrb in živčnost. Šolsko leto je podobno dolgemu šahovskemu turnirju, na iaterem je več spraševalnih dvobojev, uspehov in neuspehov. Priprava šolarjev je podobna pripravi športnikov na tekmovanje. Dobra kondicija in splošna zmogljivost omogočata večji napredek pri učenju in zagotavljata boljši uspeh. Ali so naši šolarji, če tako rečemo, kondicijsko dobro pripravljeni, da bi uspešno sledili pouku in da bi osvojili kar največ znanja in življenjsko koristnih navad? Zmogljivost učencev niha po vzpenjajoči in padajoči krivulji. V tem času je že čutiti, kako se med počitnicami pridobljena zmogljivost zmanjšuje. Na obrazih je že izginila zagorelost, manj je začetne živahnosti in ukaželjnosti, učenci so že v polnem objemu šolskih skrbi, so pod vplivom manjših ali večjih toda trajnih pritiskov. Stopnjuje se izliv živčne energije, pozornost peša, dojemanje učne snovi se zmanjšuje in prenekateri učenci so podobni pretreniranim ali tekmovanja naveličanim Športnikom. Oglaša se želja, da bi z dopolnilno dejavnostjo obnovili živčno moč in svežino. To pa jim najbolj izdatno vrnejo le zimske in letne počitnice, vendar pod pogojem, če so uspešno napredovali v šoli. Popoldanski čas namenjen učenju bi moral biti posvečen tudi razvedrilu. Ne bi škodil kratek sprehod ali tek v pre-bujajočo naravo. Šola se stežka prilagaja utripu časa in načinu življenja. Značilnost življenja sodobnega človeka je velika živčna obremenitev. Ta je očitna že v šolah, ko živčevje doraščajoče mladine kaj rado slabi. Ob pomanjkanju gibanja in drugih razvedrilnih dejavnosti pa večkrat ni kos naporom časa. Ohranjevanju živčne moči bi kazalo posvetiti prav toliko pozornosti kot izobraževanju. Jože Ažman OD VSEPOVSOD 120-letnu jubiluntku V azerbajdžanski hribovski vasi Kjuman je praznovala 120. rojstni dan Gonča Pendčajeva. Z njo vred so slaviti tudi številni vnuki in pravnuki. Slavenka se dobro počuti. Se vedno plete preproge na starih statvah, le bolj poredko gre s hribov v dolino. Trgovinu z otroki Po nekaj letih je policija v kenijski provinci Njaza le prišla na sled dobro organizirani mreži trgovcev z otroki. Tolpa se je specializirala za zvabljanje in ugrabitve e in zaščite hhzu 40 od stotkov ljudi. Sepa obveščan\e kra janov. Pri Vodovodnem stolpu še naprej zagovarjajo ustanovitev ra- dijske postaje, ki ne bi koristila le kraju, mestu ali občini, temveč bi morala seči tudi drugam. Dopolnjevati kaže uslužnostne dejavnosti ter poskrbeti za večjo prometno varnost. Se posebno nevarna so križišča in dostopi iz krajevne skupnosti na glavno cesto. Krajane je treba bolje informirati »Čeprav smo uspešno izpeljali vrsto akcij, med drugimi vpis posojila za ceste, volitve v delegatske skupščine, javno razpravo o usmerjenem izobraževanju, nekoliko manj se lahko pohvalimo z javno razpravo o zakonu o združenem delu, z aktivnostjo našega terena nismo povsem zadovoljni,« je dejal predsednik konference SZDL v KS Vodovodni stolp EDO JURJEVEC Vzrok za takšno stanje je treba iskati v izredno veliki krajevni skupnosti in z njo povezani organiziranosti organizacije SZDL. Zato so pred nekaj dnevi sprejeli sklep, da bodo organizirali krajevne konference SZDL po mestnih soseskah in organizirali občane tudi po ulicah in blokih ter ustanovili vaško konferenco SZDL na Rupi. Drugi vzrok za premajhno razgibanost terena in preveč forumsko delo pa je v tem, da v krajevni skupnosti praktično ni primernega prostora za delo družbenopolitičnih organizacij. Zato SZDL predlaga, da bi takoj, ko bo zaživela nova organiziranost, pripravili referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, s pomočjo katerega bi zgradili dom za delo KS in družbenopolitičnih organizacij ter uredili otroška igrišča med bloki. V krajevni skupnosti namreč zelo dobro dela društvo prijateljev mladine, ki je izdelalo program rekreacije mladih. Za uresničitev tega programa bo potrebno urediti igrišča. V organizaciji ZK Vodovodni stolp je organiziranih več kot 500 komunistov, na tem terenu pa jih živi več kot 900. Osnovne organizacije ZK so organizirane po teritorialnem načelu in pokrivajo pet večjih okolišev. »Ugotavljamo, da so osnovne organizacije dobro opravljale naloge, vezane na svojo organizacijo,« je povedal sekretar konference ZK MARJAN GANTAR. »Osnovne organizacija so bile pogosto preveč zaprte same vase in so premalo sodelovale z. drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. In prav vključitev v delo na terenu, v razreševanje problemov krajevne skupnosti, je ena od glavnih nalog osnovnih organizacij ZK pred kongresi. V to aktiv nost'se morajo vključiti vsi komunisti, ki živijo na našem terenu, čeprav so organizirani v TOZD. Skratka doseči moramo takšno aktivnost, da se bodo komunisti sestali ob problemu.« Ena od izredno važnih nalog, na katero je opozorila ZK in se Dosedanjega podpredsednika kra jevne konference SZDL Vodovodni stolp Staneta Drak.s/er/a ho včeraj izbrali za novega predsednika kun ference SZDL. Frontna organizira na družbenopolitična organizacija se je še posebej ukazala na nedelj skih volitvah, saj /c bila udeležba kar H2-odstotna. tudi vključila v njeno razreševanje, je informiranje občanov. V okviru SZDL naj bi začeli izdajati poseben informator, ki bi krajane seznanjal z dogajanji in problemi v krajevni skupnosti. Na eni zadnjih sej so komunisti razpravljali tudi o delu subjektivnih sil v krajevni skupnosti in ocenili, da je bilo za tako obsežno krajevno skupnost opravljenega veliko dela. Tako kot je krajevna skupnost najmočnejša po številu prebivalstva v kranjski občini, je tudi organizacija ZZB NOV izredno močna, saj ima 015 Članov. Ne glede na starost, poprečna je 61 let, so borci še vedno pomemben dejavnik v Življenju krajevne skupnosti. Predsednik IGNAC LAHARNAR je povedal, da je v sedanjem mandatnem obdobju kar 02 članov njihove organizacije delegatov, ob sedanjih volitvah pa jih je kandidiralo še 22. V organih ljudske obrambe in družbene samozaščite dela 82 borcev, v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in društvih pa še 165 članov. Iz tega je razvidno, da se v družbenopolitično živliec* vključuje več kot polovica čl.r ZZB NOV. V programu dela z« prihod* so med drugim dali po udar' boljšemu sodelovanju z dmjfc družbenopolitičnimi orsmzdate-jami, utrjevanju tradicij NOI skrbi za varstvo spomenikr NOB in skrbi za zdravstven varstvo članstva. Naj ob tez omenimo, da je pobudo za prsi novanje krajevnega praznika i spomin na tragedijo v Šorlijeves mlinu dala borčevska organizacija. Tudi mladinska organizacija krajevni skupnosti Vodovodni stte je izredno aktivna in je med najba širni v kranjski občini. Lani in Ista so pripravili vrsto pohodov, izlet: in kulturnih prireditev. Dobro deis jo kulturna in foto sekcija in velik mladih je vključenih v športno dru Štvo pri krajevni skupnosti. Mladi >. se zelo uspešno vključili tudi v pr prave na volitve, saj so kot mofc kandidate evidentirali kar 120 m j dih. Občina v malem Krajevno skupnost Vodovodni stolp loči od sosednjih krajevnih skupnosti cesta JLA na severozahodu, Veliki hrib na Kokrici, nato p« zajame naselje Rupo, seže do kokrškega mostu s Partizansko ce»r se sklene na jugozahodu s cesto Staneta Žagarja. Po površini ne med posebno velike, je pa najmočnejša v kranjski občini po številu p>-bivalcev. Na ozemlju krajevne skupnosti živi 7350 ljudi - od teh je 5433 volilnih upravičencev - ki tvorijo prek 2500 gospodinjstev in kot 80 hišnih svetov. »Osebne« podatke krajevne skupnosti lahko dopolnimo še z nekaterimi: na njenem ozemlju je popolna osnovna šola Simona Jenka z okoli 1200 učenci, štirje vrtci, okoli štirideset organizacij združene-dela, ki imajo tu svoje poslovne enote, prostore ali temelja« organizacije, tri trgovine z najnujnejšim potrošniškim blagorn *3 v teh ciljev v največji meri spodkopava Pripravljenost organizacij združenega dela za sodelovanje So ani čutili le pri izgradnji športnih igrišč oh osnovni šoli Simona Jenka to so jim poleg skupnosti otroškega varstva priskočili na pomoč rud Merkur. Veletrgovina Živila. GV Gorenjski tisk. Gradbinec ' delovni ljudje. Uresničitev s prostori. Krajevna skupnost ima le 29 kvadratnih metrov lastrTi^' štorov, v takih razmerah pa seveda delo ne more zaživeti, kot bi hI treba. Akcija za gradnjo nove stavbe, ki naj bi jo denarno pod • krajani, že teče. V delo krajevne samouprave je vključenih okoli 300 delegatov k članov raznih organov krajevne skupnosti. družbenop0Ht3 organizacij, društev in predstavnikov v samoupravnih interes—-skupnostih. Ze »normalno« pa je. da tudi njih tarejo kadrov! težave. Menijo, da bi bil zaradi obsežnosti dela profesionalni tajnik krajevne skupnosti nujno potreben. V krajevni skupnosti pogrešajo tudi tesnejšega povezovarm organizacijami združenega dela na njihovem območju. Korak napret • naredila komisija za varstvo interesov potrošnikov, ki je poslala vseni trgovskim organizacijam osnutek samoupravnega sporazuma o Oftedse-bojnih odnosih, s katerim si bodo potrošniki zagotovili večji vp]tv M ponudbo blaga. Zal pa ga do danes še nobena od njih ni podpisala. Pripravljenost organizacij združenega dela za sodelovanje so kra lani kc Merkur. Zavarovalna skupnost Triglav Kranj. Ze nekaj let pa dobro sodeluj z domom JLA. Vzgojno varstvenim zavodom in osnovno šolo. ki dajejo na voljo prostore in telovadimo za rekreacijo občanov. Omeniti velja še posebei priprav Iicnost krajanov v vrsti akcij t -jih izpeljali v preteklih letih Z lastnini denarjem so asfaltirali cesrc Kupo. Mandeljčevo in Vidma, levo ulico, opravili prva dela v BertOft Ijevi ulici m prva dela za kanalizacijo v naselju IG 65. medtem kos' Rupenčani napeljali javno razsvetljavo. Za ta dela so zbrali pn* 200 milijonov starih dinarjev. prispevali pa so še več kot ,000 ur prost« voljnega dela V srednjeročni plan do leta 1980 so zapisali, da bodo dokončal igrišča pri šoli. nekaj igrišč ob blokih za najmlajše, urediti nameravan Bertoncljevo ulico in asfaltirati Partizansko cesto, medtem ko ureditev spodnjega dela ulice divizije verjetno padla \ ^ izgradnje športnega objekta Stanka Mlakarja. Dokončati namerava kanalizacijo na območju IC «'•"'• l>,v0 ,m>st(> P« ^eda postavljaj, zgraditev prostorov za delo krajevne skupnosti. Družbene pomoči w pričakujejo - za zdaj jim le nikoli m uspeh) dobit. - zato nameravaj* že konec letošnjega leta izpeljat, referendum za samoprispevek. s.c bodo le tako lahko uresničil, načrte režav imajo seveda še več; pomanjkanje parkirišč v starem deli m v novem delu soseske. Varstvi' Kupi imajo seveda s» soseske, želje /.a telefon na otrok na domu. ki varušk iti še bi l.ibk z razumevanjem vse naloge uresničili uji ne morejo izpeljati samo zato. ker ne dobi o našteval. Upajo pa. da bodo s skupnimi močmi i Predstavniki krapvne skupnosti. dtužbcno/>o/iti darju tekmovanj za letos. Sprejeti so statut zveze in poslovnik o dolu konj*, renče ter izvolili nove organe konj****. Delegati so se strinjali, da koleaarski šport v Jugoslaviji v zadnjih letih ai bistveno napredoval. Delao opravičilo za to so skromna finančna •redatva, ki pa se povrhu vsega še nesmotrn— -»'-« jo 50 odstotkov denarja gre za strscijo zveze, ki povrhu vae dela, 30 odstotkov porabijo za stanke, medtem ko jih za razvoj kolesarstva ostane le še 26 odstotkov. To pa je od skupne vsote, letos imajo a« -.fcl i 2*0.000 dinarjev, kaj malo. »aeej« bilo vprašanje, baterih ■^»arodašk dirk naj se jugoslovanski koieaoej, ^ letujejo, razumljivo. Klubom iq roaaaV Nskim zvezam je prepuščena skoraj celotna skrb za tekmoval c* .o j^Tm* Kl.v.ii nosilci itroškov dirk. ki ^ ^ ganizirajo. to celo državno prvoemtve. Marsikaj bi bilo treba •precooad^ as dejali delegati. Kazalo pa je. dtte t-vljajo že nekaj let. • *ej«»»o ootajaje „„ istem. In v^o^a^ slišali mnenje nit enega tokaaovalca Ker niso bili povabljeni. Vendar bi aaor-ds prav oni lahko marsikaj atoeili * ,vojo mladostno zajmanostjo io lete sklepe morda tudi u-Mtjsft. 1 Zrn zveznega kapetana članak* mladinske državne reprezentance j. bil Osnovan Edvard Mb»J.u kooE p. so podelili še Pri""nj* "^Merua dolgoletnim kolessrskim delavcem i» r'Jlas.1. /m«g«»valc- jugoslov^,. « Uh. v letu 1977. Med P*>««me*aiei il %li %«S /-^M-nK»r"k«^ide! LVvič. med .kip.ml paKKSsv, Kp|^ DRUŽINSKI POMENKI POTREBUJEMO: 1/2 l ajdove moke, liter slanega kropa, čebulo in prekajeno slanino za zabelo, parmezan. Ajdova polenta IZDELAVA: V vrel, osoljen krop polagoma stresajte ajdovo moko in jo med neprestanim mešanjem kuhajte pol ure. Polenta mora biti tako gosta, da kuhalnica v njej stoji pokonci. Kuhano polento zajemajte iz posode z žlico, omočeno v kropu ali vroči masti. Zabelite jo s prekajeno, na kocke zrezano slanino, na kateri ste zarumenili drobno zrezano čebulo. Zabeljeno polento potresite s parmezanom. Nezabeljeno ajdovo polento lahko ponudite h golažu ali obari. Otrok in šola (.1) Niso vsi otroci tako navdušeni nad solo kot tale prvošolček, ki je na vprašanje, kako je bilo prvi dan pouka, popolnoma resno odvrnil: »Bilo mi je tako všeč, da bom morda tudi jutri šel v šolo ...« Nadaljevanja te prisrčne zgodbice ne vemo, očitno pa so mnenja o šoli vsaj tako različna, kot smo različni ljudje. Kar nekomu pripravlja užitek in veselje, spet drugemu povzroča prave muke. Prenekateremu odraslemu človeku prav dnevi šolanja ostanejo v najslabšem spominu zaradi neprijetnih doživetij v tem življenjskem obdobju. Poglaviten razlog za izkrivljen odnos do šole in učenja je neuspešnost in ravno v primeru otrokove neuspešnosti navadno čisto nazadnje pomislimo, da se naš šolar morda ne zna pravilno učiti. Zato nikakor ne bo odveč, če bežno preletimo napotke izvedenca, kako naj se otrok uči. Časa bo morda ravno še dovolj, da pomagamo otroku izplavati iz morebitnih težav pri osvajanju učne snovi, kajti šolsko leto se nezadržno približuje svojemu zaključku. Učenje se praviloma prične že pri samem pouku tako, da učenec pozorno sledi razlagi. Će je bila ta podana jasno in razumljivo in je učenec zbrano sledil predavatelju, je prva stopnja učenja — razumevanje snovi — že opravljena. Izrednega pomena za osvajanje pri pouku pridobljenega znanja je v čimprejšnji zopetni predelavi učne snovi. Dolgotrajno odlaganje domačega učenja ima za posledico, da bo učenje z vsako po nepotrebnem zapravljeno uro in dnem težavnejše in napor-nejše. Za vsakršen uspešen študij velja preskušeno pravilo, da spomin učinkovito osvežimo s tem, da na začetku učenja v mislih preletimo razlago iz šole in nato zabeleženo snov najprej na hitro pregledamo. V primeru, da nismo bili pri razlagi in je torej snov za nas povsem nova, pride v poštev prvo, nepoglobljeno branje. Ko smo se tako v grobem seznanili z vsebino snovi, ki jo moramo osvojiti, preidemo k natančnemu branju. Uspešni bomo le takrat, ko se bomo resnično potrudili, da bi prebrano gradivo tudi razumeli. Pri marsikaterem šolarju se učenje z branjem tudi neha, čeprav je v resnici natančno branje šele začetna faza učenja. Razumsko osvajanje snovi je prehod od pasivne na aktivno predelavo učne tvarine, ki zahteva od posameznika določen miselni napor. Največ hranilnih snovi vsebujejo tisti cepiči, ki smo jih narezali takoj, ko je z matičnega drevja odpadlo listje in smo jih zakopali pol metra globoko v suho zemljo na sončnem mestu. Ce smo torej zamudili najprimernejši rok in nismo narezali cepičev še pred na- stopom zime, preložimo to opravilo do jeseni. Uspeh cepljenja bo dvomljiv, če smo prekoračili naslednji primerni rok za rezanje cepičev. S cepiči pri peč-katem sadju bi se namreč morali oskrbeti že do začetka februarja, s cepiči pri koiči-č as tem sadju nekaj prej. Prebavne motnje se stopnjujejo ob koncu tedna Ljubje, ki nagibajo k motnjam pri prebavi, oziroma odvajanju, imajo največje težave ravno ob koncu tedna. Vzroke lahko iščemo v enostranski prehrani, premajhni fizični aktivnosti in spremenjenem, bolje rečeno, napačnem poteku dnevnih opravil. Ob delavnikih jemo pretežno črn kruh, ki pospešuje odvajanje. Ob koncu tedna imamo pogosto na mizi pecivo, ki je po večini premastno in presladko. Poleg tega zaležimo ustaljeno jutranje izpraznjevanje. V tem primeru preloženo pomeni zamujeno. Koristno bi torej bilo, da bi se tudi ob koncu tedna držali ustaljenega reda v prehrani in odvajanju. Želodec in črevesje delujeta dokaj neodvisno od naše volje, vendar se deloma da vplivati na njuno delovanje. Zaradi dosledno ponavljanih zunanjih pogojev moramo izzvati samodejno delujoči pogojni refleks. Pomembno je torej, da odhajamo na stranišče dnevno ob istem času in v enakih okoliščinah in tam vztrajamo vsaj pet minut. Za ta namen so jutranje ure najprimernejše, ker bo zadeva preko dneva dosti teže izvedljiva. Organizem potrebuje nekako mesec dni, da se privadi na ustaljeni red. Ob začetnem neuspehu torej ne izgubimo potrpljenja. Pomembno je tudi koncentracija in pravilno dihanje. Dihamo tako, da globoko zajamemo zrak in ga nato zelo počasi izdihavamo. Dnevnega reda ne menjajte ne ob nedeljah, ne na dopustu. Kdor nagiba k zaprtju, temu lenivost črevesja napreduje do take mere, da za odvajanje vedno potrebuje odvajalna sredstva. V mnogih primerih uspešno pomaga akupresura določenega predela na podplatih nog. Priporočljivo je tudi obilno pitje in sicer liter in četrt pijače dnevno ter liter in osminko tekočine, ki jo telo dobi z zaužito hrano preko vsega dneva. Upoštevajte tudi pomembno pravilo, da je dobro prežvečeno že tudi napol prebavljeno. K temu, za splošno dobro počutje izredno pomembnemu problemu se bomo občasno še vračali. MARTA ODGOVARJA Ada, Kranj: prosim za nasvet, kako naj imam narejen pleten komplet krila in jopice iz debelejše volne. Stara sem 27 let, visoka 164 cm in tehtam 59 kg. Odgovor: Krilo je navadno, ravno, oziroma le malo na ven in sega čez kolena. Jopica je daljša, zapenja se z gumbi in ima dva večja žepa. Ovratnik je kvačkan zankasto, rame so nekoliko širše, enako rokava. • Pas je na zavezovanje. S ŠOLSKIH KLOPI Človek, ki ga imam rada Moja mama je kmečka ženica. Letos je praznovala štirideseti rojstni dan. Ni posebno velika, saj bom kmalu večja od nje. Ima rjave oči in svetle blede ustnice. Lase ima temno rjave, vendar ji že rastejo sivi. Čelo ima nagubano od velikih skrbi, ki jih ima z mano in sestrico. Vsakega, še tako majhnega darila je vesela. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni dela na polju, travniku in vrtu. Pozimi pa včasih gleda televizijo in plete. Je zelo dobra, čeprav se mi včasih zdi zoprna in trmoglava. Vedno se na koncu izkaže, da ima ona prav. Dela večinoma za nas in bolj malo zase. Včasih se mi zdi neumno, da dela samo za druge. Večkrat jo opazujem pri delu na polju in doma. Njeni gibi so hitri in preudarni. KOLEDAR »Psihologinja bom« Nagrajenka spisa o glasbi je Tatjana Sušnik iz 8. a razreda osnovne šole Stanka Mlakarja v Šenčurju. Kako to, da si se odločila za pisanje o glasbi, sem vprašala privlačno in živahno dekle. »Naslov nam je dal učitelj v soli. Rada imam blasbo, posebno seveda moderno, zato sem o njej lahko pisala. Občutek sem imela, da se mi je delo kar posrečilo. Nisem pa vedela, da bo prišel v vase uredništvo. Vesela asm nagrade.« Tatjana rada piše o vsem, najraje pa o naravi in o življenju. Rada pogleda okoli sebe in rada prisluhne težavam ljudi. »Odločila sem se, da bom po osnovni ioli odšla na pedagoško gimnazijo. Želim postati psihologinja in pomagati ljudem v stiski.« V prostem času Tatjana najraje poseže po knjigi. Igra v košarkarski ekipi šole, sodeluje pa tudi pri dra-matskem krožku. Pravijo, da je ne manjka pri nobeni šolski proslavi. Seveda pa ne zanemarja učenja; nasprotno, zelo prizadevna je, saj je sedmi razred opravila z odličnim uspehom. Zaželimo ji, da bi bila tako uspešna tudi naprej. 17. marca 1914 je umrl hrvatski pisatelj Antun Gustsv Matoš 18. marca 1842 se je rodil francoski pesnik Ste- phane Mallarme 1868 se je rodil hrvatski pisatelj Josip Kozarac 1904 se je rodil slovenski pesnik Srečko Kosovel 19. marca 1818 je bil rojen najboljši pesnik iliriz-ma Petar Preradović 20. marca 43 pred našim štetjem se je rodil rimski pesnik Publius Ovidius Naaso 1809 se je rodil ruski pisatelj Nikolaj Vasiljevio Gofolj 1828 je bil rojen največji norveški dramatik Henrik Ibsen 21. marca 1898 ne je rodil ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič 1913 »e je rodil hrvatski pesnik in kritik Ivan (ionn Kovačič 22. marca 1832 je umrl največji nemški pesnik Johann Wolfgang Goethe 1924 se je rodil slovenski pesnik Ivan Minatti 1925 seje rodil alovenaki pisatelj in politik Beno Zupančič 23. marca 1842 je umrl francoski pisatelj Stend-hal Rada jo imam predvsem zato, ker ima tudi ona mene. To se je izkazalo predvsem takrat, ko sem bila bolna. Imela sem hud prehlad. Ves čas je bila pri meni. Kuhala je čaj in mi dajala zdravila. Ne vem, kdaj in kako ji bom vse to povrnila. Milena Brejc, 7. b r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Pomlad prihaja Še nekaj dni in že bo tu pomlad. Prvi topli dnevi so že na vratih. V dolinah se sneg topi ob vročem opoldanskem soncu, le gore so še vedno zasnežene. Dnevi se daljšajo, noči pa postajajo vse krajše. Izpod zemlje so pokukali prvi znanilci pomladi. Največ najdemo teloha, ki je že skorajda razcveten. Tudi zvončki in trobentice se že dobijo. Trava se barva v zeleno in drevesa poganjajo svoje prve popke. Prebujanje narave je najlepše na deželi. Vilma Jerala, 6. d r. osn. šole Lucijana Seljaka. Kranj Trenutek strahu Pri sosedovih so imeli zelo hudega psa. Nihče se mu ni upal približati. Privezan na verigi se je zaganjal in lajal, da so se nam otrokom jezili lasje. Nekega dne pa je pes verigo strgal. Odrasli in otroci smo zbežali v hišo. Toda vsi smo pozabili na mlajšo sestrico, ki se je nič hudega sluteč igrala zunaj dvorišča. Pes se ji je z naježeno dlako bližal. Tedaj pa me je preblisnila drzna misel. Pograbila sem kos mesa, ki je bil takrat na mizi, ter stekla ven. Meso sem vrgla proti psu, ki ga je hlastno zgrabil, jaz pa sem hitro odpeljala sestrico na dvorišča in zaprla vrata. Sele ko sva bili na varnem, sem čutila, kako se tresem od strahu. Očka je pozneje rekel, da sem imela srečo, ker pes ni bil dresiran, kajti dresiran pes ne bi nikdar vzel mesa od tujega človeka. Anka Kumše, 6. f r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Če bila bi arhitekt, prav ves svet bi spremenila; hiše take bi gradila, kot sem v pravljicah jih vzljubila. Sergeja Malovrh, 2. r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka O rodni dom, o hiše očetove streha! Dom. Morda se samo še beseda ljubezen sliši lepše od te, a domač-neje in prijetneje na zveni nobena druga: Dom ne pomeni samo strehe z rdečo opeko in tistih nekaj golih, mrzlih betonskih sten. Dom je več. V njem najdeš toplo besedo, prijetno družbo staršev, bratov in sester. Tu se je pravzaprav začelo tvoje življenje, tvoja sreča in spoznanja. Tu so te naučili, kaj je prav, kaj narobe, kaj je resnica in kaj laž. Z domačega vrta si v cvetoči pomladi in žalostni jeseni opazoval vzhod in zahod sonca. Oče ti je razlagal, zakaj rože cvetijo, zakaj sonce večno ne sveti, zakaj ni vedno pomlad. Takrat si komaj že hodil. Držal si se mame za krilo in stopical za njo. Padel si, ona te je z materinsko ljubeznijo pobožala po laseh in zopet si vesel sledil njenim tihim korakom. Kako si se igral z brati in sestrami, koliko ljubezni in časa so ti posvetili, a ti se tega takrat še nisi zavedal. Nisi se zavedal, kaj je rdom. Zdaj, ko živiš daleč od njega, veš. Zdaj so tvoji starši, bratje in sestre daleč, tako daleč, da so zate že nebitni. Zdaj, po dolgih letih čutiš, kaj je dom, zdaj, ko ga nimaš. A bolje, da se tega zavedaš zdaj kot nikoli. Vem, vedno se boš rad vračal tja in vedno bo ostal tvoj, samo tvoj dom. Nikoli ne boš pozabil brato- in sester, matere in očeta. Marta Jenko, 8. b. r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Uganka Le enkrat na leto pridem k vam, a sem takrat dobro poznan. Zmeraj sem cel in zmeraj mehak. Kdor to ugane, je korenjak. (GENS) Stanka Grah, osn. šola Prežihovega Voranca, Jesenice, iz glasila Samorastnik TELEVIZIJA sobota 18. MARCA T V Ljubljana 8.00 8.05 Poročila Zgodbe iz Kale vale — risanka 8.20 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici 8.35 Mali svet 9.05 Študij na univerzi: Elektrotehnika 9.25 Cas, ki živi: Partizanske smučarske tekme 9.55 Zasedanje CK ZK Makedonije 11.15 Znanje — imanje pribl. 12.30 Poročila 14.45 Poročila 14.50 Slalom za ženske — posnetek iz Arose 15.35 Nogomet Velež: Sarajevo — prenos 17.40 Obzornik 17.55 Družina črnega perja — film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Dureeux: Paul Gauguin — nadaljevanka 21.00 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — prenos pribl. 22.30 Opatija 78 -festival zabavnih melodij — posnetek 24.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Poročila 17.35 T V koledar 17.45 Otroški spored 18.45 Gledališče v hiši KINO Kranj CENTER 17. marca smer barv. dokument. TA AMERIKA ob 16. in 18. uri, amer. barv. western VROČA SEDLA ob 20. uri 18. marca amer. barv. dokument. TA AMERIKA ob 16., 18. in 20. uri, prem. amer. barv. pust. PREPOROD V DIV JI NI ob 22. uri 19. marca Sved. barv. mlad. DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA ob 10. uri, amer. barv. dokument. TA AMERIKA ob 15., 17. in 19. uri, prem. itai. barv akcij. VELIKA ZMEDA ob 21. uri 20. marca amer. barv. pust. PREPOROD V DIVJINI ob 16.. 18. in 20 uri 21. marca amer. barv. pust. PREPOROD V DIVJINI ob 16.. 18. in 20. uri 22. marca amer. barv. pust. PREPOROD V DIVJINI ob 16. in 18. uri, nastop ansambla BULDOŽER IN JUTRO ob 20.15 23. marca angl. barv. fant. pust. SINDBADOVO ZLATO POTOVANJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 17. marca nem. barv. krim. PRIJATELJI IZ AMERIKE ob 16., 18 in 20. uri 18. marca nem. barv. krim. PRIJATELJI IZ AMERIKE ob 16.. 18. in 20. uri 19. marca franc. barv. kom. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV I.del ob 14. in 18. uri, nem. barv. krim. PRIJATELJI IZ AMERIKE ob 16. uri. prem. jug. barv BEŠTIJE ob 20. uri 20. marca dom. barv. BEŠTIJE ob 16,18 in 20. uri 2! marca domači barv. BEŠTIJE ob 1 n., 18. in 20. uri 22. marca amer. barv. tui un.-stk'nb 1'* uri Kranjska gora is. marca slov. barv TO so GADI «m 20) uri 19 marca anul lian. han >) 1 Al I \ • ■■ i|U if ob JO uri 12.35 Svet, v katerem živimo - film 13.05 Paralelni slalom za moške — posnektek iz Arose 13.50 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — posnetek 16.00 Poročila 16.15 Stava - film 17.35 Športna poročila 17.40 Risanka 17.45 Košarka Metalac: Beko — prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Markovič: Vrnitev odpisanih — nadaljevanka 21.00 Tihe bilogorske poti 21.30 T V dnevnik 21.45 Glasbena med igra 21.50 Športni pregled 22.20 Nogomet Dinamo: Crvena zvezda Oddajniki II. TV mreže 14.45 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Iran in Senegal 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Celovečerni film 22.45 Kronika festivala dokumentarnih in kratkih filmov T V Zagreb — I. program 9.50 10.00 10.30 11.00 11.30 13.00 13.30 14.45 19.30 20.00 21.00 21.30 21.50 22.20 Poročila Razgrete glave — otroška oddaja Hunterjevo zlato — film Narodna glasba Kmetijska oddaja Gledalci in TV Mladinski film Nedeljsko popoldne TV dnevnik D. Markovič: Vrnitev odpisanih — nadaljevanka Dokumentarna oddaja TV dnevnik Nogomet Dinamo : Crvena zvezda — reportaža Športni pregled ponedeljek TV Ljubljana 9.05 TV v šoli: Matematika, Življenje v mlaki, Za pesmijo 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.05 TV v šoli - ponovitev 16.00 Ljudje in zemlja 17.05 Poročila 17.10 Vrtec na obisku: Pomlad v dolini ribnikov 17 25 Svet, v katerem živimo — film 17.55 Obzornik 18.05 Dohodek - smoter delavcev v združenem delu 18.20 Cas in računanje 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 T. Ketig: Življenje teče dalje — drama 20.55 Kulturne diagonale 21.35 TV dnevnik 21.50 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — — posnetek srečanja Jugoslavija : Italija 23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zverinice iz Rezije 18.00 Dositejeve basni 18.15 Preživeti v gorah 18.40 Zanimivosti narave 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — prenos srečanja Jugoslavija : Italija TV Zagreb — I. program od 17.15 do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 V. Desnica: Oko, T V drama 21.35 Glasbeni trenutek 21.40 Panorama 22.25 TV dnevnik 22.40 Dokumentarni film torek 21. MAREC TV Ljubljana 8.30 TV v šoli: Nemftčina, Sadovnjak spomladi, Geometrija, TV vrtec, Oživele lutke, Delegatsko odločanie 10.30 TV v šoli: Risanka," Glasbeni pouk 14.30 TV v šoli — ponovitev 16.05 Šolska TV: Sodobno naselje. Dobro videti m biti dobro viden 17.15 17.20 18.00 18.40 19.15 19.30 20.00 20.55 pribl. Poročila Zvoki s kamenja — oddaja TV Sarajevo Pisani svet: Letni časi Jugoslovanska trimska televizija Risanka TV dnevnik Mednarodna obzorja Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — Jugoslavija : Norveška 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.40 Košarka Bosna: Partizan 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 Akcije: Varstvo pri delu 21.00 Psycho - film 23.05 TV dnevnik TV Zagreb — I. program 16.00 Izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirske T V novice 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled od 19.30 naprej isto kot na odd. II. TV mreže sreda TV Ljubljana 8.35 22. MARCA TV v šoli: Dnevnik 10, Naše planine, Od Budve do Žabljaka TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, V avtobusu Nogomet Jugoslavija : Madžarska - prenos Poročila S. Makarovič: Kosov'rja na leteči žlici — nadaljevanka Popotovanje v deželo lutk Obzornik Ne prezrite: Vloga časnika Komunist Od vsakega jutra raste dan: Bilčovs Risanka T V dnevnik Film tedna: Meseno 10.00 12.25 17.25 17.30 17.45 18.05 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 spoznanje 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.45 TV dnevnik 22.00 Naši sodobniki: Beno Zupančič Oddajniki II. T V mreže 17.20 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Dokumentarna oddaja 18.45 Glasbeni solisti 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna sreda: 35 let bitka na Neretvi 22.00 TV dnevnik T V Zagreb — I. program 15.25 Nogomet Jugoslavija : Madžarska od 17.20 naprej isto kot na odd. II. TV mreže Četrtek 23. MARCA T V Ljubljana 9.00 TV v šoli: Naši umetniki v NOB, Francoske pokrajine 10.00 TV v šoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Risanka, Fizika 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.00 Šolska TV: Sodobno naselje 17.25 Poročila 17.30 Reka Sv. Lovrenca 18.25 18.40 18.50 19.15 19.30 20.00 20.35 22.10 22.25 23,35 Obzornik Zgodbe iz Kale vale Tehtnica za natančno tehtanje Risanka TV dnevnik TV za konec tedna - humoristična serija Kanalska dolina TV dnevnik Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — posnetek srečanja Jugoslavija : Japonska Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.15 17.35 17.45 18.15 18.35 18.45 19.30 20.00 21.15 pribl. TV dnevnik TV koledar Razgrete glave Izobraževalna oddaja Zanimivosti narave Peščena ura TV dnevnik Od glave do pete Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — prenos srečanja Jugoslavija : Japonska 22.40 ženski spol, moški spol T V Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele 20.50 Odborniki - TV nanizanka 21.35 TV dnevnik 21.50 Caprice — glasbena oddaja petek 24. MARCA 9.00 10.00 15.00 16.45 16.55 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 21.05 21.50 22.10 22.55 TV v šoli: Ruščina, Od petka do petka, Zagreb TV v šoli: Angleščina, Risanka, Carigrad TV v šoh — ponovitev Poročila Košarka Partizan : Bosna — prenos Gozdne zgodbe in nezgode Deček Dominik Risanka TV dnevnik Izvolite, kar naprej Razgledi: Kam gre Quebec TV dnevnik Serpico — serijski film Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zlata nit — otroška oddaja 18.15 Obramba in zaščita 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Sodobniki: Slikar Nikola Graovas 22.00 M. Ruždjak: Kolo okrog Marka 22.55 Zabavata vas Rita Moreno in Bruce Forsvthe 23.45 Kronika festivala dokumentarnega in kratkega filma T V Zagreb - I. program 16.45 Izobraževalna oddaja od 17.15 do 20.00 isto kot na odd.II.TV mreže 20.00 Izvolite, kar naprej 21.05 Jaz, Klavdij - serijski film 22.00 Dosje našega časa: Lato 1946 23.00 TV dnevnik BREZ BESED BREZ BESED TA TEDEN NA TV Nedelja Jugoslovanski film STAVA pripoveduje o fsftaaa' ljubezni in razumevanja Mladi ženi ostarelega mM narja zavrti glavo mlad, privlačen, toda veterwtjasm šofer. Njegovim obljubam nasede in gre za njim.. Seveda je njeno iskanje na obrobju velemesta brezplodno, saj je njen »princi srečno poročen očka . V glavnih vlogah so nasto-pdi Dušica Zegarac, Boru Dvornik, Pavle Vujistič in Bata Živojinovič. Ponedeljek Že sam naslov oddaj* DA BOMO LA4WKo6l LOCALI pove, da »o to prispevki za vzgojo samo-upravljavcev. V dvanajstih petnajstminutnih oddajah bomo skušali opredeliti pojme, ki jih — zaradi uresničevanja zakona o združenem delu — prav. kar vnašamo v naš delovm vsakdan. Oddaje so posnete s sodelovanjem predstavnikov Gospodarske zbornice in zveze sindikatov Slovenije v desetih delovnih kolektivih. Druga serija, ki se dam začenja, nosi naslov ČAS IN RAČUNANJE, kil so p pripravili v Zagrebu. Ta zanimiva in duhovita na daljevanjka nas bo seznanila z razvojem in razreševanjem matematike in sicer od njenih prvih' negotovih korakov v starem Egiptu in Mezopotamiji do sodobne mogoče vede, ki te ob razvoju tehnike in elek tronskih »podaljških* č~Io-vekovih možganov poafaJa ljudi celo na luno. TV drama ZIVLj^re TEČE DALJE n«>iw skega avtorja Tomislava Ketigaje sodobna zgodba o vsakdanjih rteso^/cKs/'jA n družini. Avtorje dramske osebe spretno zbral na ve čerji, ki se začne doka, mirno v stanovanju Hado ševičev, vendar se prex prepirčkov in neso*/««, spremeni v družinski lom. Sreda Režiserja filma MESF-NO SPOZNANJE Že znamo po nekaterih njegovih filmih kot so #u primer Kdo se boji Virgt nije Woolf, Diplomiranec Catch 22. Tudi ta fUm je Mike Nichols zastavil izredno inteligentno, taka re igra vseh glavnih igrulctt. in režiser je s premišljena kamero in montažo te las? nosti filma uspel močx-poudanti. Filmska zgodbe pripoveduje o življenni dveh pryateljev, Jonatha na in Sandyja. Študentska leta preživljata skupaj, zaljubljena v isto dekle. Ker se ona poroči z na videz manj privlačnim Sandyjem, se Jonathan preseli. Prijatelja se če: nekaj let spet srečata. Sandyjev zakon je že za &el v vode enoličnosti, Jonathan pa še vedno teka za dekleti. Toda tudi Jonathan se končno poroči. Njegov zakon je hude zgrešen in ne preostane mu nič drugega kot da se loči. Skorajda istočasno se razbije tudi prijateljstev med Jonathanom in San-dyjem... V glavnih i^v #ah: Jack Nicholsan, Can-dice Bergen, Arthur Gor funkel. Rita Moreno. 25. festival Danes se v Beograda začenja letošnji jubilej ni festival kratkego |i dokumentarnega fii$m Trajal ho do 24. marva. Ljubljanski Viha fifa bo na festivalu sodele-ral s 16 deli. RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programa vsak dan, rasen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5 JO, 0.00, 8.30, 7.00, 8.00, ».00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 10.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem •porodu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 6.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.60, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00; na drugem radijskem programa prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 1046, 1140, 12.30, 13.30, 1546, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 16.00,20.30 in 23.60. 18. MAR Prvi program 4 JO Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 11.03 Mi pojemo 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Zabavala vas bosta orkestra The Munich Popo Sy mphonies in Werner Eisbrenner 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti ing. Tatjana Brumat: Vrtna trata 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevcem Ed vinom Fliserjem 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.03 Spoznavajmo svet in domovino 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franci Puhar 20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe Opatija 78 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 Popularnih dvajset I. del 0.06-430 Nočni program 23.00 Hrvatska in srbska komorna muzika 23.55 Iz slovenske poezije Drugi program / 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.33 Srečanje republik 15JO Z vami in za vas 16.00 Nas podlistek 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17 JO Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom ToneJanša 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 2035 Zborovska glasba v prostoru in času 2 ion Vidiki sodobne umetnosti -'1.15 Znani skladatelji - sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni koncert 2355 Iz slovenske poezije 19. MAR ■ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke 8.42 Skladbe za mladino 9.06 Se pomnite, tovariši.. . 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 1030 Humereaka tega tedna 11.00 Pogovora poslušalci 11.15 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Perry London 14.06 Nedeljsko popoldne 1750 Zabavna radijska »g™ 19.35 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba za vas 0.05- 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.36 Izroda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.05 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naii kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba .16.33 Melodije po posti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Nas likovni svet PONEDELJEK 20. MAR Prvi program 4 JO Dobro jutro! 8.06 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nase goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Franc Remec: Kam z odpadlim lubjem iglavcev na mehaniziranem lesnem skladišču? 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča 20.00 Kulturni globus 20.10 Predstavljamo vam nov posnetek Verdijeve opere »Moč usode« 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 V gosteh pri komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Češka glasbena preteklost 20.15 Ekonomska politika 20.35 Aram Hačaturjan: Špartak - odlomki iz baleta 21.00 Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije 21. MAR Prvi program 4.30 Dobro jul ro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih sol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nase goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Silva AvAič: Rezultati sortnih poskusov s kitajskim kapusom 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 !3.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.45 Narava in človek 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - Ali lahko umre rudnik živega srebra? 2140 Zvočne kaskadi' 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 — 4.30 Nočni program — glanba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo 14.33 Z vami in za vas 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Janez Gregorc 17.50 Ljudje med seboj 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Richard VVagner: Lohengrin 20.00 Znanost in družba 20.15 V ritmu makedonskih plesov 20.35 Koncert za besedo 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Festival na Osojah 1977 20.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 22. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Za poj m o pesem — otroški zbor Velenje 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jože Velej: Faneron kombi — herbicidi za zgodnje škropljenje žita 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.45 Spomini in pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Koncert glasbene mladine 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Latinos 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev 0.05 — 4.30 Nočni program Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Luis Halsev Singers 20.35 Z našimi opernimi umetniki 21.40 Sodobni literarni portret 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.40 Dva klavirska intermezza J. Brahmsa 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 23. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti— mag. Jože Jurca: Vplivi okolja na pogostost pojavljanja mastitisa 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Enajsta šola 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom A ti Soss 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Majhen koncert ■/. deli Bohuslava M art inu ja 23.05 Literarni nokturno 2.1.15 Palet h popevk in plesnih rit mov 0.05 — 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji I. del 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji II. del 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Slavnostne igre — Salzburg 77 22.00 V ljudskem duhu 23.40 Leoš Janaček: Otrok potepuškega muzikanta 23.55 Iz slovenske poezije 24. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 9JO Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti— ing. Ciril Remic: Mehaniziranost gozdne proizvodnje 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 —4.30 Nočni program — glasba NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 10. marca: 1. Torkar, 7. musaka, 13. odpoved, 15. Lastovo, 17. RL, 18. zadeva, 20. romar, 21. rolo, 23. unija; 25. sari, 26. Korotan, 28. SZ, 30. NKO, 31. Kozara, 32. loden, 34. blago, 36. rakita, 39. ral, 40. ne, 42. ilovina, 44. amin, 46. pajac, 48. Atna, 50. vezir, 52. Tarent, 54. TK, 55. olefini, 57. Mlječan, 59. Emerik, 60. Jerala. Prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi: Jože Jenko, Staneta Rozmana 3, Kranj, 2. nagrado (60 din) dobi Milka Lebar. Sp. Bitnje 15, 64209 2ab-nica, 3. nagrado (50 din) dobi: Maja Kovačič, Partizanska 33, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 21. marca na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka.. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. IZBRALI SMO ZA VAS 1 2 3 4 5 6 Y 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 1 19 ■20 21 22 ■ 23 ■24 ■ 26 27 ■ 1 30 31 ■ 32 33 ■ 35 36 ■ 37 ■ 38 39 40 ■ 43 44 45 i ■ 46 Ti 48 ■ 1 50 51 i 53 54 m 55 56 57 58 59 60 61 Čas je že, da si izberemo pomladni kostim. V Murkini MODI smo poslikali tegale iz rebrastega žameta. V velikostih od 38 do 46 jih imajo, barve so pa oker, zelene in modre. Cena: 1477 din Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17 JO Zrca lo dneva 17.40 Odmevi z gora 17 50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar s pevcem Jummvjem Ruffinom 18.55 M i n u t e za k u 11 uro Tretji program 19.05 Radijska igra 19.45 Samospevi Frana Gerbiča in Emila Adamiča 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.50 V nočnih urah 22..10 Mednarodna radijska univerza 22 40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 I/, komornih opusov 23.55 I/, slovenske poezije Te nežne, mehke mohair Ženske puloverje smo posneli v ALMIRINI industrijski prodajalni v Radovljici. V pastelni rdeči, zeleni, rjavi in rumeni ter črni barvi jih imajo. Velikosti od 36 do 42. Cena: 200 din Vodoravno: 1. nižji, zaprt svet med hribi, gorami, 8. kdor potuje, 14. delo atentatorja, 15. značilen spremni pojav, v slovnici prilastek, 17. junak staroindijskega junaškega epa »Mahabharata«, 18. okoliščina, 20. znak za kemično prvino telur, 21. tur, 23. vzdevek Cimosovega avtomobila, 24. znak za kemično prvino natrij, 25. moški potomec, 26. odpor, gnus pred kom ali čim, nenaklonjenost do koga, 29. splošna smer, nagibanje razvoja v poslovnem življenju, 31. tuje žensko ime, Neža, 32. kratica za Nogometni klub, 34. otok otočja Tuamotu v Polineziji, 35. mestece v Sovjetski zvezi pod Malim Kavkazom, 37. Nikola Tesla, 38. ječa, zapor, 40. zajedalski grm na raznem drevju, ptičji lim, 42. priprava za iskanje, ugotavljanje česa, 45. cenena potiskana bombažna tkanina, 46. znak za kemično prvino "lan t a ti. 48. skala, kamen, navadno z ostrejšimi robovi, kršje, 49. mesto v srednji Dalmaciji, ob izlivu Cetine v morje, 51. znak za kemično prvino erbij, 52. aparati za presvetljevanje z rentgenskimi žarki, 55. nemški skladatelj, rojen pred 190. leti, Caspar, 56. gostinski delavec, ki se ukvarja s strežbo gostov, 58. poseben, zelo star način petja, imenovan po tonalnem variranju zloga »oj« po določenem napevu, 60. tema, temnost, 61. nasutje, plast zdrobljenega gradbenega materiala za utrjevanje, izravnavanje. Navpično: 1. nemški filozof, utemeljitelj kriticizma, Immanuel, 2. posušena trava druge košnje, 3. kdor se ukvarja s telesnimi vajami, 4. Lili Novy, 5. japonski politik, utemeljitelj moderne Japonske, Hirobumi, 6. star izraz za pošast, spako, 7. pristaši atomizma, 8. gospod v češčini in poljščini, 9. ime našega velikega pesnika Zupančiča, 10. najstarejši del Reke, naselbina na hribu nad usekom Rječine, 11. sukanec, 12. kratica za latinsko ibidem, prav tam, na istem mestu, 13. sadno drevo ali njegovi dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad, 16. platnena streha v varstvo pred soncem in dežjem, 19. lijak, 22. polica ali stojalo za knjige, blago ipd., 25. čustvo, občutje, 27. Rado Nakrst, 28. grški lirik iz srede 6. stoletja, pr. n. štetjem, 30. južnosrbski kraj v Sandžaku, 33. vas v Črnem grabnu pri Lukovici, 35. slovenski geograf in kartograf, Blaž, 36. področje pod gospostvom emira, arabskega plemenskega poglavarja, 39. kratica za element, 41. mladostna opera ruskega skladatelja in dirigenta Sergeja Rahmaninova, 43. Stjepan K. Glavač, 44. v medicini sestav kit, 47. papežev letni dohodek, annatae, 50. kratica za število, 52. kraj na desni obali Donave pri Novi Palanki v srednji Srbiji, 53. 2504 m visoki vrh na severu Vietnama, 54. naziv za črko X, neznanka v matematiki, 57. znak za kemično prvino telur, 59. znak za kemično prvino zlato, aurum. Majda Sepe v Kranju Kranj — Jutri ob 19. uri bo v hali A Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju predzadnja v vrsti glasbeno zabavnih plesnih prireditev v letošnji zimsko-pomladanski sezoni. Pripravlja jo Gorenjski sejem, obiskovalcem pa se bodo predstavili člani ansambla Impulz ter znana slovenska pevka zabavnih melodij Majda Sepe. Vse dosedanje tovrstne prireditve v prostorih sejma so odlično uspele, zato prireditelji pričakujejo, da bo tako tudi tokrat. Dvorana bo ogrevana, vstopnice pa bodo veljale 50 din. Teden dni kasneje, 25. marca, pa bo na podobni prireditvi v Savskem logu nastopil priljubljeni New svving kvartet. - jg »Večno mladi« na Stol Radovljica — Na svoji redni seji, ki je bila v ponedeljek, 13. marca, so člani kluba »Večno mladih fantov« iz Radovljice sklenili, da se množično udeležijo sobotnega zimskega spominskega pohoda na Stol. Kot je znano, imajo člani kluba na Stol svoj množični pohod tudi v letnem času. Zbirališče za člane kluba je v soboto, 18. marca, ob 7. uri pred gostiščem »Pod Stolom« v Mostah pri Žirovnici. Potem se bodo fantje pridružili koloni ostalih udeležencev pohoda na Stol. — M. M. Greste na pot! Na Kokrinem oddelku galanterije v GLOBUSU imajo odlične kovčke iz prešane plastike — uvoz. Cena: 850 do 1450 din Pisani, pisani dežniki. Pri ELITINEM ROKAVICARJU v Kranju jih imajo vseh vrst: zložljive, avtomatske in navadne, take z lesenimi ročaji itd. Cena: 179,76- 355,30 din Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, z n. sol. o. TOZD Komunala, b. o. Razpisuje javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev na podlagi sklepa DS TOZD Komunala z dne 8. 2. 1978. Licitacija l>o v soboto, 18. marca 1978, s pričetkom ob K), uri, s tem da je ogled osnovnih sredstev možen istega dne od 8. do 10. ure. Ogled in licitacija bo v ASP na Primskovem. Prodaja osnovnih sredstev je: 1. kombi zastava 430 K leto izdelave 1975, v vOznem stanju. Izklicna cena 7000 din. 2. enoosna prikolica za traktor. Izklicna cena 9000 din. 3. kovaški primež. Izklicna cena 50 din. Davek od prodanih osnovnih sredstev plačajo kupci. Pravico do licitacije imajo organizacije združenega dela in privatne osebe, s tem da pred pričetkom licitacije vplačajo 10 "I polog v gotovini za osnovna sredstva, ki jih nameravajo licitirati. Informacije lahko dobite na telefonski št. 26-061, int. 15. loterija i i J 11 8* 70 30 61420 216270 61 911 311 34361 87871 01141 251561 072 3842 334692 431452 386152 3 53763 63683 04 54 5074 08164 38984 32604 569234 45 15 295 1155 21025 55545 23675 99585 40 50 1000 10000 40 80 100 1000 1000 5000 10000 200 500 10000 10000 50000 20 1000 1000 30 30 400 1000 1000 1000 10000 30 40 80 500 1000 1000 2000 2000 766 21866 77126 93256 260616 285416 003736 525936 570906 206016 47 67 97 17 9207 01457 21047 91807 8 92618 263,158 570728 49 89 19 529 49709 81709 185899 213369 269999 596409 231499 339039 100 1000 1000 1000 10000 10000 10000 10000 10000 400000 30 30 30 40 400 1000 2000 2000 20 5000 10000 10000 50 50 70 80 1000 5000 10000 10000 10000 10000 10000 100000 Gostinsko podjetje Zelenica Tržič objavlja prosta opravila in naloge za več kvalificiranih natakarjev za nedoločen čas s polnim delovnim časom OD po sporazumu, ki zagotavlja plačilo po delu in rezultatih dela. Vloge s kratkim opisom dosedanjega dela naslovite na Gostinsko podjetje Zelenica 64290 Tržič, razpisna komisija, najpozneje v 15 dneh po objavi. Začasno so na voljo sobe. Naročniki GLASA imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popusta Dežurne trgovine umrli so TRŽIČ Marija Švab, roj. 1903 i/. Leš Kolman, roj. V soboto, 18. marca bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Živila - prodajalna PC Planina, Planina 56, prodajalna SP Pri nebotičniku,Stošičeva 1 RADOVLJICA: Živila - Potroš-niški center, Gorenjska c. , LESCE: Murka, Alpska 62 BLED: Špecerija, Market Dobe. Kajuhova 3, Živila — market, Ljubljanska c. 15 GORJE: Živila, Market, Zg. Gorje BOHINJ: Ljubljanske mlekarne — Oskrba, Boh. Bistrica, Ljubljan ske mlekarne — market Ribčev laz, GKZ — Prehrana, Stara Fužina 47 JESENICE: Samopostrežna trgovina RoŽCa na Plavžu TRŽIČ: Mercator — poslovalnica Bistrica (nad šolo) ŠKOFJA LOKA: Nama Škofja Loka poročili so se Franc Gaber iz Bistrice in Jekica Laussegger iz Tržiča tržni pregled JESENICE Solata 19,20 do 52 din, špinača 18 din, cvetača 23,05 din, korenček 12 din, česen 53,10 din, čebula 6.60 din, fižol 22,70 do 29,40 din, pesa 7,20 din, kumare 31,70 din, paradižnik 50 din, paprika 62,39 din, slive 22,80 din, jabolka 11,9« do 14,75 din. hruške 22,20 din, pomaranče 15,46 do 18,60 din, limone 15,89 do 18,20 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 18,75 din, surovo maslo 79,00 din, smetana 35,65 din, sladko zelje 7,41 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 152,40 din, jajčka 1,80 do 2,10 din, krompir 3.65 din. .r ZAHVALA ()1> smrti našega dobrega brata in strica Antona Fajfarja s<; iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom iti /nam eni, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in g. župniku za Opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: bratje in sestre / družinami Čirče, If). marca 1978 mali oglasi prodam Prodam 3 kub. m MIVKE. Povš-nar Franc, Zg. Kokra 79, Jezersko 1770 Poceni prodam TV color Siemens. Brence 17/a, Lesce 1771 Prodam MLATILNICO. Sr. Bitnje 20, Kranj 1772 Prodam 4 kom OKEN — nerabljenih s plastično roleto, dimenzije - svetloba 108 x 130 cm lahko tudi na posojilo. Rakovec Jože, Poljšica 7, Podnart 1773 Prodam SENO in traktorsko PRIKOLICO za seno — ni samonakla-dalna. Ogled Pirš, Gunceljska 42, Šentvid-Ljubljana 1774 Prodam čistokrvnega, šolanega OVCA RJA, starega 6 mesecev. Pri-stov, Vrba 18, Žirovnica 1775 Prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in kupim otroški SEDEŽ za v avto. Koblar, Martinj vrh 1, Železniki 1776 Prodam TELICO, čisto mari-kansko frizijko, 2 meseca brejo, druge simentalke s teletom in eno tik pred telitvijo. Žirovnica 17 1777 Par KONJ, vajenih vožnje, prodam. Jurovič, Kozakova 11, Podutik, Ljubljana 1778 Ugodno prodam kasetni AVTO-RADIO. Suha 4, Kranj 1779 Prodam SENO in OTAVO. Mlaka št. 25 1780 Prodam 1 1 X 300 kom in 1 X 100 komadov cementnih BLOKOV (opek) za temelj, odnosno pregrade. Prodam tudi PUNTE in BANKI-NE. Kavčič, Retljeva 15, Cirče 1781 Prodam TELIČKO, 5 tednov staro simentalko, za rejo. Sp. Bes-nica 176 1782 Prodam rabljen električni ŠTEDILNIK. Kranj, Veljka Vlahovi-ča 10, Planina 1783 Zaradi selitve poceni prodam rabljen HLADILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 1784 Prodam VRTNE SEDEŽNE GARNITURE lesene. Tenetiše 46, Golnik 1785 Prodam tri PRAŠIČE za zakol. Sr. Bitnje 6, Kranj 1786 OTROŠKO posteljo, ženski velur plašč in KOSTUM št. 38 poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1787 Prodam dobro ohranjeno OMARO (regal) nizki in 2 FOTELJA malo rabljena. Tominac, Ul. 1. avgusta 3/II, Kranj 1788 Prodam KOSILNICO Garibaldi za deutza in montažni stoj 9 m dolžine x 6,20 m širine Kisovec, Zagorje. Šenk, Predoslje 84, Kranj Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE in 5 PRAŠIČEV po 70 kg težke za zakol. Zalog 49, Cerklje 1790 Ugodno prodam ELEKTRIČNO KITARO s tremi magneti in 80 VV ozvočenje za kitaro. Ogled v nedeljo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku 1791 Prodam Camp PRIKOLICO Bra-ko z dodatnim šotorom in naletno zavoro. Naslov v oglasnem oddelku ali na tel. 25-250 1792 Prodam POHIŠTVO za dnevno ali OTROŠKO SOBO. Zakotnik, Kranj Kidričeva 39 1793 Prodam nova OKNA in balkonska VRATA Inles Ribnica po stari ceni. Čirče 34, Kranj 1794 Prodam SADIKE ribez rozental in OREHE. Dvorska vas 27, Begunje 1795 Prodam kamp Brako PRIKOLICO z naletno zavoro Polajnar Marjan, Mencingerjeva 5, Kranj 1796 Prodam večjo količino hlevskega GNOJA. Velesovska c. 25, Šenčur 1797 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Ilovka 5. Kranj 1798 Prodam zgodnji semenski KROMPIR saksia in rdeče rigelčke za okras vrtov. Štefetova 18, Šenčur 1799 Prodam skoraj nov 50 1 KOMPRESOR. Štebe Janez, Podboršt 14, Komenda 1800 Prodam dva PRAŠIČA krmljena z domačo krmo in semenski KROMPIR. Zg. Bitnje 44, Češnar 1801 Prodam SENO. Zg. Duplje 14 Dijaški dom v Kranju razpisuje opravljanje del in opravil za kuharja(ico) vodjo izmene Pogoja: kvalifikacija in 1 leto delovnih izkušenj Nudimo ogrevano sobo. Prodam SENO in OTAVO. Tenetiše 44 l803 Prodam 450 kg težkega plemenskega VOLA, starega 2 leti in pol, že zna delno voziti ter mlado KRAVO simentalko s teletom ali brez. Gole, Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 1804 Prodam REPO. Zg. Bela 9, Preddvor lg05 Prodam poceni KUHINJSKE ELEMENTE, štedilnik Gorenje malo rabljen za polovično ceno ter dnevno OMARO, kavč. 2 fotelja, mizo. Skokova 9, Kranj 1806 Prodam 8 let starega KONJA, vajen vseh kmečkih del. K ne. Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje 180/ Poceni prodam malo rabljeni električni ŠTEDILNIK na štiri plošče in plinski na dve plošči. Gole Ivana, Alpski blok 7, Bled l«« Prodam TELICO. 8 mesecev brejo. Zgoša 37, Begunje 1809 Prodam LOVSKI PSIČKI z rodovnikom (istrski kratkodlaki gonič> stari 10 mesecev in 3 leta. po ugodni ZAHVALA Ob smrti našega brata, strica in svaka Jožeta Avsenika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti ter mu darovali cvetje. Posebna zahvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred ter Vidicevun. 1'fajtar jevim in Rakovcu za vso pomoč Vsi njegovi! Zgornja Dobrava. Kranj. Tenetiše. 6 mana 1978 ceni. KocjanĆiĆ, Na Mlaki .'$, Kado* Ij'ta 181(1 Prodam SENO, 2000 kg, semenski KROMPIR igor 2000kg in «>00kf PROSA. Cerklje 281 jajj 5 let staro KOBILO, primerno n razna kmečka opravila, prodan. Ogled je možen vsak dan v popoldanskih urah na naslov Alpska c. 1. Lesce pjfj Prtodam nov SNEŽNI PLUG desko (lemež), širok 2 m, višku 70 cm, gibljiv v levo in desno smeri dvižno hidravliko 20 cm, je popolnoma nov in primeren za večje traktorje. Interesenti naj se z glase na naslov: Krznarič Pavel, Mojstrana, Delavska 19 Prodam MONTAŽNE STOPNICE teraco ali venicijanski tlak. Naslov v oglasnem oddelku Po ugodni ceni prodam KOSILNICO BCS 110 cm. Apno 10, Cerklje Prodam lepega JAGENJČKA. Zalog 46, Cerklje ig^ Prodam KRAVO s teletom. CeJ-njevek 9, Cerklje Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Grad 43, Cerklje Prodam KRAVO mlekarico. Cerklje 79 1819 Prodam VOLA za pleme, 500 kg težkega. Ambrož 3, Cerklje jggO Prodam 6 tednov stare PRA ŠIČKE. Cerklje 93 l82l Prodam semenski KROMPIR igor po 2 din. Klanec 38, Komenda 1332 Prodam krmilno PESO kolerabo in REPO. Luže 16 Prodam AVTO in SENO. Cerklje 21 1824 Prodam KRAVO simentalko, brejo. Zalokar, Moste 3, Žirovnica 1824 Prodam PRAŠIČA težkega od ISO do 180 kg. Klemenčič Matija, Stara Oselica 44, Gorenja vas Prodam diatonično HARMONIKO. Čadež Jože, Na logu 17, Skorja Loka 1826 Prodam okoli 2500 kg SENA in OTAVE. Crngrob 11, Žabnica 1827 V aprilu, maju in juniju bom prodajal 2 meseca stare JARCKE. rjave, srednje težke, odlične nesnice po 40 din za komad. S prednaročilom si zagotovite dober nakup. Stanontk Jurij, Log 9, Škofja Loka Prodam 6 KW termoakurnulaciv sko PEČ. Florjančič, Podlubnik * Šk. Loka, tel. 61-088 Prodam PRAŠIČA za zakol, hr* njen z domačo krmo, serneivAi KROMPIR igor in jedilni. Sr. Bitnk 19, Žabnica .a^ Prodam mlado KRAVO z neka^ litri mleka. Mohorič, Češnjica 6, Podnart 1iti, Prodam PRAŠIČA za 2ak^ Senično 15 lttM Prodam PUHALNIK EOLO 3* Vrba 33, Žirovnica Prodam TELICO, 9 mesecev fciJS ali zamenjam za bika za dopit»n« Sp. Bela 9, Preddvor Prodam mesnatega PRAŠIČA Visoko 20/a, Šenčur jVA Zaradi selitve prodam OGRnnir za kavče, POSTELJE, OMaro BETONSKA KORITA 2a ™j Kobal, Gorice 46, Golnik Prodam OPREMO za dnevne sobo. Strelec Dušan, Milje 26, Šenčur i&r-Prodam ŠOTOR za 4 osebe Cen-1200 din in 2 LEGI za ostrešje 1> m X 0.22 X 0,17 in 3 m X 0,12 X 0.1$ Arh. Kranj, Gosposvetska 4 Poceni prodam staro SAM^kT SPALNICO. C. na KlaneoVb Kranj M Prodam PRIKOLICO za cMsebni avto in električno dvigalo za avte /,g. Bitnje 222, Kranj ladaja CP Glu, Kranj, Ulic« Pijadeja 1. Stavek: GP Goraafekj tlak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, KoS-tarjeva 2. - Naalov uredništva i, uprava lista: Kranj, Moae PM«aWa 1. - Tekoči recun pri SDK v Kri nju številka S1800^03-31 m _ Te] lefoni: glavni urednik, odgovorai urednik in uprsvs 23-341, uredju •tvo 21-836, novinarji J1-S4S, —aj,~ oglasni in naročniški -^dnUfr. 23-341 - Naročnina: letna 2*0 «lin polletna 100 din, cena za 1 Številko 3 dinarje. - Oproščeno prometnega dsvka po pristojnem mnenj.. 421-1/72. w ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega m nepozabnega' Bojana Tičarja šoferja v ZI) Kranj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem ter vse ki so v teh težkih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pri|atel|em m znancem in p__:i: v niemw trenutkih sočustvoval. /. nami. nam izrazili BOŽalje, darovali vence m cvetje ter na »P"™™ ijravt prerani grob. Zahvaljujemo se njegovim sodelavcem Zdravstvenega doma K,a".1'.^ jev, obema govornikoma, pevcem in gospodu /upniku /a pogrebni o >ie( Vsi njegovi! Kranj. Ljubljana,Šoštanj, Brežice, Hrastnik, BuenonAires. 13: mana 19<8 Prodam BIKA ali menjam za plemensko KRAVO, prodam mlado KRAVO s teletom ali brejo telico. Strahinj 7, Naklo 1841 Prodam SUHO MESO (šunke). Strahinj 7, Naklo 1842 Poceni prodam 1 kub. meter bele kalcitne MIVKE v vrečah. Vodice št. 101 1843 Prodam dolgo belo obhajil no obleko — skupaj z dodatki. Naslov v oglasnem oddelku. 1844 Ugodno prodam garnituro ORODJA za vodovodne inštalacije in knjižno zbirko Karla Maya (45 knjig). Inf. na tel. 23-384 1845 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 35, Cerklje 1846 Prodam KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, širine 110. Čop, Koroška Bela 9, Jesenice 1847 Prodam 2 okni dvo- in trokrilni, zastekleni in 4 notranja vrata s podboji, vse v dobrem stanju. Šenčur, Beleharjeva 6 1848 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE, semenski KROMPIR igor in dezire. Rupa 16, Kranj 1849 Prodam HLEVSKI GNOJ. Kokri-ca, Partizanska pot 8 1850 Prodam KRAVO. Visoče 5 1851 Prodam namizno REZIRKO za železo. Zg. Brnik 136 1852 Prodam brejo KOBILO. Naklo 42 Prodam SENO. Šenčur, Velesov-ska c. 27 1854 Globok OTROŠKI VOZIČEK, temnomoder, prenosen z ročaji, italijanski prodam. Britof 240 1855 AVTORADIO, kasetni, stereo, nov z zvočniki, ugodno prodam. Bučan, Britof 240 1856 Prodam mesnatega PRAŠIČA težkega 140 kg. Srednja vas 9, Golnik 1857 Prodam HLEVSKI GNOJ. Luže št. 19 1858 Prodam semenski KROMPIR sas-kia. Jama 3, Kranj 1859 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Tel. 47-327 od 18. do 20. ure J 860 Prodam gumi VOZ 16-colski. Cirče 13, Kranj „ 1861 Prodam KOSILNICO BCS. Šker-janc Lovro, Stiska vas 9 1862 Prodam SENO. Sp. Bitnje 11, Žabnica 1863 Prodam STREŠNO OPEKO, špi-Čak 2000 kom. Prosenjak Ivanka, Okornova 12, Kokrica 1864 Prodam KOBILO, 7 let staro in 2REB1C0, 8 mesecev staro ah zamenjam za dobro KRAVO. Zalog 17, Cerklje na Gorenjskem 1865 Prodam POMIVALNO MIZO z dvojnim KORITOM in pult, skupna dolžina 2 metra. Tel. 21-607 1866 Prodam PREDSOBNO STENO, TV MIZICO in tri KARNISE. Ja-punčič, M.Pijade 48, tel. 23-420 od 18.do 19. ure ii^tiv Prodam plemenske ZAJKLJE-Mavčiče 57 186 Prodam zgodnji semenski KROMPIR vesna, saskia, erla. Velesovo b, Cerklje na Gorenjskem AiX Prodam 7 tednov stare PKAb*l_n KE. Podjed Janez, Pšata 11 18 Prodam komplet železni SEKU-LAR za žaganje drv, elektromotor 10KM, 1400 obratov. Zg. Brnik 81 18/1 TELICO frizijko, rodovniško, prsd telitvijo, KONJSKI OBRAČALNIK, SENO, STREŠNO OPEKO bobrovec in folc prodam. 1 rste- rjik $ Golnik „^»*t rVll Prodam 12 let staro KOBILO za vsa kmečka dela. Adergas 27, Kranj Prodam novo avto prikolico na torzijsko vzmetenje. Roblekovo naselje 19, Radovljica ^ Prodam navadno SLAMOKEZ-NICO in KRAVO po izbiri. Po^ec 17, Podnart i«k F Prodam 7 tednov stare PUJbKrv Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce tel 74-On 1M Prodam MREŽASTO STAJICO. Tel. 26-733 &«,_ ..ggJ Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in OTROŠKO POSTELJICO ž jogijem. Gregorčičeva 9, Kranj Prodam suh KOSTANJ za posek blizu Goric. Tel. 26-944 v popoldanskem času. Prodam PUNTE, BANKINE, DESKE in gradbeno barako. Pot na Jošta 30, (Strazišče) 1880 Prodam KNJIŽNO OMARO. Dolenc Adolf, Ul. Gorenjskega odreda 6, Kranj 1881 Prodam zakonsko posteljo, ohranjeno 3-letno, dve otroški posteljici in SEDEŽNO GARNITURO. Planina 17II, stan. 10 1882 Prodam KONJA starega 3 leta in KRAVO 9 mesecev brejo. Ljubljanska 22, Radovljica, tel. 75-914 1883 Prodam AL PLOČEVINO 0,55 mm, nove Michelin GUME 175x13 in AKUMULATOR. Lom-bar Jože, C. JLA 35/b, Kranj 1884 Prodam mizarsko PREŠO 125 X X 200 z železnimi vijaki. Kalan, Ljubljanska 33, Kranj 1986 kupim Kupim KUHINJSKO OPREMO Vega ali pa dvojno KORITO in omarice. Ponudbe pod »Kmalu« 1987 Kupim rabljen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Dolinar, Voglje 50 1885 Kupim lipove HLODE ali jelšove PLOHE. Mali, Tupaliče 58, Preddvor 1886 Kupim NJIVO ali TRAVNIK v KO Bitnje Stražišče. Sr. Bitnje 22, Žabnica 1887 Kupim LES za ostrešje. Telefon 21-607 1888 vozila Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Britof 151 1889 Prodam VW 1200, letnik 1975, zelo dobro ohranjen. Telefon 064-61-712 od 18. do 20. ure 1669 Prodam ZASTAVO 750, letnik 70. Polianšek Tone, Šorlijeva 37, Kranj 1890 Prodam FIAT 750. Zg. Brnik 136, Zg. Brnik 1891 Prodam ZASTAVO 750, letnik 71. Ogled petek popoldne in sobota ves dan. Vari Franc, Kamna gorica 40 pri Kropi 1892 Prodam AMI8, 71 letnik, celega ali po rezervnih delih. Ogled v soboto in nedeljo. Koritenska 3, Bled 1893 Prodam FIAT 750, letnik 68. Sučeva 9, Primskovo 1894 Kupim dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1975. Naslov v oglasnem oddelku. 1895 Kupim motor za AUDI 1000 v brezhibnem stanju. Zg. Brnik 68, Cerklje 1896 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1973. Knific Albin, Prebačevo 59, Krprodam MOTORNO KOLO MZ 250 TS z dodatno opremo in aerodinamičnim oklepom. Petač, Čirče 10, Kranj 1991 Kupim moped na dve prestavi ali katerega drugega, ki še ni registriran Košir Jurij, Kovor 74, Tržič 1897 NSU 1200, letnik 1970, prodam tudi na posojilo. Krničar Darko, Gradnikova 107, Radovljica, telefon 74-317 1898 ZASTAVO 101, 1. 1973, prevoženih 58 000 km prodam. Polak, Vrečkova 5, tel. 26-351 popoldne 1899 AMI 6 prodam, letnik 1969. Vrhovnik, Bavdkova 9, Stražišče, Kranj 1900 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 in FIAT 750 sport-kupe. Miklavčič, Gorenjesavska 44, telefon 25-710 1901 Prodam ZASTAVO 750, letnik 68, celega ali po delih na naslov Berton-celj Miha, Kropa 105 1902 Prodam VW 1200, starejši, malo karamboliran. Hotemaže 63 1903 Prodam zelo dobro ohranjen VW 1200, letnik 63 Ogled v soboto popoldne. Pristava 58, Tržič 1904 BMVV 2002, letnik 1970, Športno opremljen prodam. Sebenje 21/a, Tržič 1906 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. Telefon 47-376 1992 Prodam AVTO ŠKODA, letnik 71. Udir Joža, Sp. Besnica 16 1906 SPAČKA, letnik 1975, prevoženih 48.000 km prodam. Zalaznik, Opreš-nikova 82, Kranj 1907 Prodam FIAT 124. Tel. 24-712 1908 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registriran do novembra 1978. Jenko, Preska 10, Medvode 1910 Prodam FIAT 750, letnik 1973. Ogled možen v popoldanskih urah. Radič, Podlubnik 162, Škofja Loka 1910 Prodam NSU 1200 C, letnik 1971, dobro ohranjen in rezervne dele motorja za isti tip motorja. Mesec, Haf-narjevo naselje 105, Šk. Loka 1911 Prodam RENAULT 4, letnik 1975. Jesenovec, Stara Loka 147, Škofja Loka 1912 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, december. Tudi na ček. Toma-žin Alojz, Bukovščica 20, Selca nad Šk. Loko 1913 Prodam MOPED Tomos MOSCO z malimi kolesi odlično ohranjen. Černilec Franc, Loka 11, Tržič 1914 Prodam dva menjalnika in druge dele za ZASTAVO 750. Pušar, Pu-štal 104, Šk. Loka 1915 Prodam R 8, letnik 1971. Šenčur, Štefetova 18 1916 Prodam avto R 4, letnik 1973. Jurca Stane, Avtoklepar, Žiri 1917 Ugodno prodam FIAT 750 in moped T 12. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 1918 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1970, registracija do 1979. Pogačnik Jože, Zabreznica 1/b, Žirovnica 1919 R 4 TL prodam, letnik september 1976, zelo dobro ohranjen. Lahovče 73, Cerklje 1920 Prodam osebni avto SUNBEAM 1250. Pogačnik Peter, Zasavska c. 54/c, Kranj 1921 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 73. Stare, Titova 102, Jesenice 1922 Prodam FIAT 750, letnik 69, popoldan doma. Mlinar, Moste 66, Žirovnica 1923 Prodam spredaj karambolirano SIMCO 1000. Poizve se v trafiki Tobak. Staneta Žagarja 49, Primskovo Prodam avto Honomag kurir v zelo dobrem stanju, keson 2 X 3,80 m, motor 40.000 km po generalni — garantirano. Janez Šraj, Prešernova 17, Radovljica 1925 Prodam PEUGEOT 304. Kokrica, C. na Rupo 20, tel. 24-433 1926 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1973. Ogled v soboto popoldne in nedeljo. Pokopališka 22, Kokrica 1927 Prodam LADO 1973, prevoženih 84.000 km. Inf. na tel. 064-81-062 od 20. ure naprej 1928 Prodam FIAT, registriran maj. Studen, C. talcev 49, tel. 21-384 1929 Prodam FIAT 850, letnik 71. Mur-nik, Velesovo 47 1930 AUDI 100 LS, letnik 71, prodam ali pa zamenjam za malo rabljenega kadeta. Zglasiti se Mišo, Kokrška 23, Kranj 1931 RENAULT 8 ali 10 »mašino« kupim. Hotemaže 50 1932 Prodam osebni avto OPEL KADET, letnik 69, traktor PASQUALI 15 KM. Jenko, Zg. Brnik 93 1933 Prodam avto VW 1300. Kranj, C. JLA 42 1934 Prodam avto ŠKODO Š 100. Ogled v soboto po 12. uri in v nedeljo cel dan. Staneta Žagarja 55, Kranj 1935 Prodam AMI 8, letnik 1972. Žlo-gar, C. 1. maja 65, Kranj 1936 Prodam KOMBI, zasteklen, 1300 in kupim zibelko. Vehovec Janez, Voklo56, tel. 49-112 1937 Prodam FIAT 750 de lux, star dobri dve leti. Prestar Srečo, Trste-nik 5, Golnik 1938 R 10 po delih prodam. Benedik Vinko, Strmica 3, Selca 1939 Prodam FIAT 1300. Ogled na bencinski črpalki. Tržič ali Slap 23 v Tržiču 1940 Prodam dele za R 8, hladilnik, dinamo ter menjalnik. Kovo 74, Tržič 1941 Prodam SUNBEAM 1250 zelo dobro ohranjen, letnik 1974. Struževo 4. tel. 22-907 1989 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jakoba Rozmariča borec-prostovoljec za severno mejo in aktivist NOB se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Vsem sosedom — vaščanom, delavcem iz Centralnega skladišča in Vijakarne Verige Lesce, kolektivu Krim Bled, ki ste ga spremili k večnemu počitku, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice, ki jim je bil zaupan za zdravljenje, doktor Cernetu, zdravniku iz Radovljice za njegovo skrb in nego. Zahvala g. župniku v Begunjah za opravljeni pogrebni obred. Posebno pozornost nam je izkazala KO ZZB NOV Begunje za kar ji izrekamo iskreno in toplo zahvalo in posebej sekretarju Jožetu Kejžarju za poslovilni govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli nudili pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Alojzija, sin Janez z družino, hči Francka in hči Alojzija z otrokom. Dvorska vas pri Begunjah, 3. marca 1978 zaposlitve Samski fant trenutno brez zaposlitve se želi zaposliti kjerkoli, najraje v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1942 Nujno rabim varstvo za 4 leta starega fantka. Ponudbe pod »Takoj« 1943 Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko za 8. razred. Vojsk Beno, Ul. Staneta Rozmana 11, Kranj 1944 Takoj zaposlim nekvalificiranega ali kvalificiranega AVTOMEHA-NIKA, ki ima veselje do popravila osebnih avtomobilov ZASTAVA in ŠKODA. AVTONEGA Klasič Franjo, Kranj, Šuceva 17, tel. 22-268 1945 Takoj sprejmemo v redno zaposlitev mlajšega MOŠKEGA v čevljarstvu an pa že priučenega ČEVLJARJA. Modno čevljarstvo Kern Stanko, Kranj, Partizanska 5 1946 Iščem pomoč v gospodinjstvu za 3 ure dnevno. Dam ogrevano sobo na razpolago. Ponudbe pošljite ali se osebno zglasite na naslov J. Holc-haker, Kranj, Gregorčičeva 6 1947 Iščemo žensko upokojenko, ki bi bila pripravljena priti na deželo na srednje veliko kmetijo za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 1948 Iščemo varstvo za punčko staro dve leti na našem domu. Kličite po 15. uri. Tel. 21-527, Kranj 1949 Iščem žensko za čiščenje prostorov — stanovanjskih in poslovnih. Informacije na tel. 23-519 1950 Iščemo kvalificirano prodajalko. Trgovina Jugoplastika, Kranj 1951 Iščeva kakršnokoli honorarno popoldansko delo poleg rednega dela. Mladenov Jane, Potoče 27, Preddvor 1951 Želim se zaposliti kot gospodinjska pomočnica, grem tudi v planinsko postojanko. Ponudbe pod »Honorar« 1988 stanovanja Delavka išče s prvim aprilom SOBO kjerkoli v Kranju. Ponudbe sprejemamo na tel. 24-552, vsak dan od 8. do 12. ure 1952 Prodam dvosobno, komfortno STANOVANJE v Ulici Moše Pijadeja v Kranju. Tel. 23-440 1953 V Kranju kupim eno- ali dvosobno manjše STANOVANJE, lastniško, centralno ogrevano za gotovino. Kobal, Gorice 46, Golnik 1954 Upokojenka išče STANOVANJE, SOBO, kuhinjo s souporabo sanitarij najraje v starejši kmečki hiši. Pod šifro »Okolica Kranja« 1955 V Kranju iščem manjše STANOVANJE. Ponudbe pod »Kranj« 1956 Garsonjero v Kranju, rabljeno, s centralno kurjavo, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« 1957 Za dobo 5 let iščeva v Kranju garsonjero ali sobo s sanitarijami. »April« 1958 Mlad par išče v Kranju za pet let manjše STANOVANJE v najem. Pod »Dogovor« 1958 Kupim družinsko STANOVANJE ali manjšo hišo v Kranju. Ponudbe pod »Vseljivo do poletja« 1960 V Šk. Loki, Godešiču, Retečah, potrebujem manjše stanovanje. Ponudbe pod »Mir« 1961 V izredno mirnem področju Kranja prodajam dvosobno komfortno STANOVANJE. Zaradi same lege in primerne lokacije so prostori primerni tudi za pisarne oz. predstavništvo. Ponudbe poslati na naslov Glasa pod oznako »Vselitev na dan končnega izplačila« 1962 posesti Prodam enonadstropno HIŠO v III. fazi. Britof 106 1976 V Kranju ali okolici vzamem v najem prostore za obrtniško dejavnost. Obrt je pletilsko šiviljske dejavnosti. Plačam dobro. Ponudbe z opisom poslati na naslov Glasa pof šifro »Nujno« 1977 Prodam GOZD pod Krvavcem v izmeri 80 arov. Naslov v oglasnem oddelku. 1978 Prodam NJIVO 30 A na Kokrici. Poizve se v Podbrezjah 134. 1979 Za mirno OBRT v Kranju nujno vzamem v najem prostor ca. 25 kv. metrov. Repe Ivanka, Spodnje Gorje 15, Zg. Gorje 1980 obvestila ROLETE, lesene in plastične ter vse vrste žaluzij, naročite ŠPILER-JU, Gradnikova 9, Radovljica. Samo za plastične je zimski popust. Pišite ali kličite na telefon 75-610, da pridem na dom. 1386 Ekspres ČIŠČENJE TALNIH OBLOG (itisoni, tapisomi) in sedežnih garnitur (fotelji, kavči). Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, telefon 22-509, popoldan 1716 OREHOVE SADIKE dobite na Suhi 39 pri Roženu vsako nedeljo. 1717 GRADITELJI: Z dostavo na dom — po konkurenčnih cenah, vam presfcrbim opečne izdelke Ljubljan- skih Opekarn. Izkoristite zimski popust za strešnike Novoteks do 31. marca 1978. Vse informacije dobite pri Smolej Andreju Kranj, Oprešnikova 15, (Na Klancu) telefon 25-579 1562 Izvršim vezavo diplomskih nalog, revij ter poslovnih knjig. Orehek Ivan, Snediceva 12, Kokrica, telefon 25-447 1967 Cenjene stranke obveščam, da imamo na izbiro vse vrste suhega mesa ter šunk za velikonočne praznike. Se priporoča mesarija Kalan Franc, Gasilska 8, Stražišče. Odprto vsak dan od 14. do 17. ure, razen ponedeljka 1968 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 1969 PLESNI TEČAJ v Cerkljah. Začetek v petek, 17. marca 1978, ob 17. uri 1970 BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA v Kranju vpisuje v začetni in nadaljevalni tečaj 20., 23. in 24. marca od 15. do 20. ure v Delavskem domu, vhod št. 6 1971 Pričeli smo s pomladno PRODAJO VRTNIC in drugih okrasnih rastlin. Drevesnica, I.Tušek, Pod-brezje 1972 Izdelujem OKENSKE MREŽE, BALKONSKE ELEMENTE, KLJUKE, KOVANE LUČI. Priporoča se Miha Kržišnik, Umetno Ko-vaštvo 1973 AVTO ŠOLA AMD ŠENČUR organizira tečaj prometnih predpisov in praktične vožnje za voznike KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN KOLES Z MOTORJEM. Prijavite se lahko v pisarni AMD Šenčur, Stranska pot 1, vsak ponedeljek, torek in petek od 15. do 16. ure ali pa po telefonu na št. 41-079, kjer dobite vse potrebne informacije. Začetek tečaja bo takoj, ko bo vpisano dovolj kandidatov. Vse zainteresirane prosimo, da se čimprej prijavijo. Uprava avtošole. 1974 Strojna skupnost VOKLO — VOGLJE obvešča, da z 10. marcem 1978 preneha delati usluge. 1975 prireditve Ansambel PLAZ in OO ZSMS Co-lor vabita na PLES vsako nedeljo ob 17. urina Sori. 1963 OO ZSMS Begunje prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 1964 Športno društvo KOKRICA vas vabi vsako nedeljo na PLES ob 16.30. Igra SELEKCIJA! 1964 OO ZSMS Zalog pri Cerkljah prireja v petek, 17. marca 1978, s pričetkom ob 18.30 PLES v dvorani v Zalogu. Igral bo ansambel TRGOVCI. Vabljeni! 1966 izgubljeno Izgubila sem verižico od Orehka do Labor. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne. Zvršen Majda, Pu-harjeva 8, Kranj 1981 V gostilni Kmetic Kranj je okrog novega leta pozabljeno moško perilo. Lastnik naj se oglasi čimpreje. najdeno Najdeno žensko kolo se dobi na Delavski 2, Šenčur 1982 ostalo 60-letni moški želi spoznati dobrosrčno žensko, primerne starosti, ki ima željo za skupno življenje. 1983 Surovina Maribor TOZD Ljubljana SUROVINA PE Kranj -Primskovo razpisuje delovno mesto čistilke s skrajšanim delovnim časom. Zaposlitev je popoldanska. Ponudbe osebno ali pismeno na Surovina PE Kranj — Komunalna cona, Primskovo. čestitke Za 94. rojstni dan in god želimo teti Verbič Jerci vse najboljše in še mnogo srečnih in zdravih let. Neča- kinja Pavla in njen mož Zorko, nečakinji Zupan Rozalija in Fajfar Milena z družino. 1990 Iz naših kmetijskih predelov države poročajo, da poteka spomladanska setev po programu. Letos naj bi naši kmetijci posejali več koruze in pšenice, povečale pa naj bi se tudi površine, zasejane z industrijskimi rastlinami. V primerjavi s preteklimi leti imamo letos na voljo dovolj kmetijskih strojev, prav tako pa ni čutiti pomanjkanja umetnih gnojil. Tudi vreme je dober »zaveznik« kmetij-cev. zato smo lahko po tej plati spomladanske setve zadovoljni. Tudi gorenjska polja so oživela. Bližajoča se pomlad in ugodno vreme vabita kmete na polja, saj je imela letošnjo zimo zemlja obilo možnosti za oddih. Trije gorenjski kmetje, s katerimi smo se pogovarjali o pripravah na spomladansko setev in o sedanjih delih na polju, upajo, da bo tudi letošnja letina tako obilna kot je bila lanska, ko smo v Sloveniji potolkli številne kmetijske rekorde iz preteklih let. Pavel Šolar z B režij: »Sezona kmetijskih del se je začela. Očistili smo travnike in jih zagnojevali. -leseni ponavadi posejemo žlindro, spomladi pa pride na vrsto nitro foskal. Hlevski gnoj prihaja v poštev v glavnem za dognojevanje polj. Z umetnim gnojilom nimam težav. Dobim jih pri radovljiški kmetijski zadrugi. Sicer pa je za kmeta najboljše, da si umetna gnojila preskrbi za leto naprej. Čeprav nimamo silosa, gojim tudi silažno in krmno koruzo. Umetna gnojila in krmila so še vedno predraga. Ce je letina dobra in če gredo pridelki dobro v prodajo, se gnojenje izplača, sicer pa ne. Vendar smo zemljo navadili na intenzivno nego, zato bi bilo vsako zmanjševanje gnojenja škodljivo.« Jože Megli« iz Grahovš pri Lomu nad Tržičem: »Od poljščin pridelujemo samo krompir, ker se drugega ne splača. Poljski pridelki so največkrat žrtev ljudi ali pa divjadi! Zimo smo preživeli večinoma ob domačih delih. Veliko je bilo za postoriti v gozdu, ki prinaša visokogorskim kmetom večino dohodka. Delamo v glavnem sami, ker se sicer gozdarjenje ne bi splačalo. Poljska dela pa pridejo pri nas kasneje kot v dolini. Aprila je ponavadi še sneg. Ce pa prej skopni, zelo rad aprila še enkrat ali dvakrat ponagaja. Potrošnja umetnih gnojil na naši kmetiji je majhna, ker gnojimo večinoma s hlevskim gnojem. Prvič gnojimo že jeseni, drugič pa spomladi. Pri nakupu gnojil, krmil in drugih kmetijskih pripomočkov nam pomagata kmetijska zadruga in gozdno gospodarstvo s posojili.« Pavel Debeljak iz Podbrezij: »Zadnje čase smo posvetili največ pozornosti sadovnjakom, kjer smo redčili nasade in poskrbeli za obrezovanje. V gozdu še nismo bili, čeprav bi bil čas za to. Čakajo nas tudi travniki, kjer bo treba politi gnojevko in potrositi umetni gnoj. Priganja nas tudi sajenje zgodnjega krompirja. Ugodna zemlja je sedaj. Ce ga bolj zgodaj posadiš, se krompir izogne slabemu vremenu in drugim nevšečnostim v poznem poletju kot so suša, ali razne bolezni. Gnojimo v glavnem z gnojevko in umetnim gnojem. Z obema je treba umno ravnati in ne pretiravati. Takšno kmetovanje se obrestuje, če je letina dobra in če so cene kmetijskih pridelkov stalne. Potlej pa prihaja na vrsto pozen krompir in vrtnine ter silažna koruza.« J. Košnjek Tretji pohod na Porezen Tretji zimski pohod na Porezen (1632 m) Planinsko društvo Cerkno s sodelovanjem krajevne organizacije zveze združenj borcev NOV Cerkno in domicilnimi odbori Gorenjskega vojnega področja, XIX, brigada Srečka Kosovela, inž. bataljon 31. divizije letos že tretjič organiziramo skupinski pohod na vrh Porezna 1632 m. Namen pohoda je počastitev borbe, ki je bila 24. marca udarna brigada Srečka Kosovela, enote Gorenjskega vojnega področja in inžinerijski bataljon 31. divizije z nadvse nadmoč-nim nemškim okupatorjem in domačimi izdajalci, okupatorjevimi sodelavci. Pohod bo 25. marca 1978 z zbirališčem na samem vrhu pri spomeniku ob 11. uri, kjer bo prižig žare, polaganje vencev in kratka komemoracija. Iz Cerknega je organiziran odhod ob 7. uri s spremstvom vodičev in osebja prve pomoči ob vsakem vremenu. Dobra markirana pot je preko soteske Davče — Vrhovca in lepo speljana na vrh Porezna. Od Vrhovca do vrha Porezna je 2 in pol do 3 ure prijetne hoje. Dostop na Porezen je tudi iz smeri Petrovo Brdo in Baške grape. Iz teh smeri ni organizirana vodniška služba. Poti pa so dobro markirane. Istega dne ob 17. uri bo organizirana komemoracija pri spomeniku v Jesenici pod Poreznom, kjer so bili zajeti borci iz bitke na Poreznu, mučeni in ustreljeni. Udeležence pohoda s primorske strani, kakor tudi ostale, vabimo, da se ob povratku s Porezna usmerijo v Jesenico in udeležijo tega slavja — komemoracije. Vsak udeleženec pohoda prejme na cilju: za prvi pohod za dvakratni pohod za štirikratni pohod za šestkratni pohod izkaznico bronasto značko srebrno značko zlato značko V izkaznico se vpišejo datumi udeležbe in evidenca za dodelitev značke. Poti bodo označene in smerokazi bodo označevali smer poti na Porezen. Upoštevati pa je treba da sneg še lahko zapade in je treba biti na to pripravljen. Hrana iz nahrbtnika. Topel čaj bo pri koči. Vse udeležence opozarjamo, da je koča pod snegom in bivanje v njej ne bo mogoče. Na pohod vabimo vse borce imenovanih enot, ki so se 1945 leta na tem pogorju borile, pripadnike JLA, pripadnike SLO, planince, tabornike, svojce padlih ali ustreljenih ter ostalo prebivalstvo tega področja. Nasvidenje 26. marca na Poreznu! Za pripravljalni odbor Janko Urbane Zbiramo sredstva za šole, vrtce, športne objekte in posebni program krajevnih skupnosti Gradnja poteka po programu Letos maja, ko bo dokončana nova osnovna šola na Primskovem, bo eno obdobje gradnje večjih objektov iz programa gradnje šol in vrtcev in gradnje družbenih objektov v kranjski občini končano. Naslednje gradbeno obdobje, če mu lahko tako rečemo, se bo začelo z gradnjo osnovne šole na Planini s športno halo, kar bo ob načrtovanih 85 milijonih dinarjev za ta objekt, največja investicija iz tega programa do leta 1980. »Potrebna tehnična in projektna dokumentacija za osnovno šolo na Planini skupaj s športno halo je že gotova,« pravi predsednik koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev Franc Oman, »zdaj teče postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja, nato pa bomo z gradnjo takoj začeli. Ker sredstva zbrana v letošnjem letu verjetno ne bodo zadoščala za gradnjo, si bomo verjetno morali pomagati s krediti, ki jih je pripravljena zagotoviti Gorenjska banka.« Razen šole na Planini s športno halo in sole na Primskovem, ki je v zaključni fazi, je v programu do leta 1980 še umetno drsališče in strelišče za malokalibrsko puško in pištolo v Kranju, od rekreativnih objektov in posebnih programov krajevnih skupnosti pa še športni park v Šenčurju, nogometno igrišče v Naklem, manjša dvorana v Dupljah ter .športna igrišča na Jezerskem, Golniku, Stra-žišču, Voklem, Vogljah, Besnici, Kokrici, Orehku, Predosljah in Trbojah. Nekatera lani začeta dela so že končana, tako šolsko igrišče v Besnici, v Predosljah, igrišče za odbojko na Golniku in adaptacija Doma Partizan v Stražišču. Iz posebnega programa krajevnih skupnosti pa je opravljena rekonstrukcija cest v Besnici, Huje — Planina— Čirčiče, Primskovo, Šenčur, Zalog, Kokra, Orehek — Drulovka in Zlato polje, napeljan je telefon v Vogljah in Trbojah ter obnovljena in razširjena kanalizacija v Dupljah in Mavčičah. V programu pa so tudi še začeta dela na rekonstrukciji cest na Jezerskem, v Stražišču, Gradu, v Naklem in družbeni prostori v KS Žabnica. »Dograjena pa sta seveda, kot je znano, tudi oba načrtovana vrtca v Preddvoru in pred kratkim odprti na Planini. Koordinacijski odbor si prizadeva, da poteka vse po programu, tako kot smo se odloČili na referendumu. Vsi objekti iz tega programa bodo dograjeni v predvidenih rokih, razen če bi se povsem spremenil sistem kreditiranja. Mislim,« pravi predsednik koordinacijskega odbora, »da smo veliko naredili in da so sredstva smotrno porabljena. Menim tudi, da imajo podobno mnenje tudi občani, ki prispevajo vsa ta sredstva. Verjetno še nekaj časa ne bi imeli teh potrebnih objektov, če se ne bi odločili za takšen način združevanja sredstev. Zatika se le pri programu gradenj rekreativnih objektov v krajevnih skupnostih, vendar ne zaradi pomanjkanja sredstev. Ta so na voljo; kot prispevek k že zbranim sredstvom za investicije. Težave so namreč, da za posamezne objekte krajevne skupnosti še niso dobile potrebnih načrtov, oziroma le-ti še niso pregledani. Upamo pa, da bodo te težave v letošnjem letu odpravljene in da bo gradnja stekla po programu: prednost pri koriščenju teh sredstev pa imajo seveda krajevne skupnosti, ki že imajo svoj program in načrte in seveda lasten delež zbranih sredstev. Za rekreativne objekte, zgrajene v lanskem letu, je bilo namenjenih in porabljenih 1,4 milijona din; iz posebnega programa krajevnih skupnosti za rekonstrukcije cest in kanalizacij pa je bilo v zadnjih dveh letih porabljenih 3 milijone din. Kot vemo, se iz sklada sofinancira tudi Center za usmerjeno izobraževanje na Zlatem polju in je bilo lani za načrte porabljeno 50 tisoč din, do konca leta 1980 pa naj bi sklad za financiranje družbenih objektov prispeval k financiranju Centra 15 milijonov din.« L. M. PADEL POD TRAKTOR Trboje - V ponedeljek, 13. marca, ob 13.20 se je na lokalni cesti i Trbojah pripetila huda prometa« nezgoda. Voznik traktorja Jaset Novak (roj. 1931) iz Prebačevega jt >eljal od Smlednika proti Kranj«. V Trbojah pa se mu je pri hiši št 5 »dpela prikolica, zato je trakta ustavil. Ko je sestopal, je verjet« zadel v prestavno ročico, tako dat je traktor začel premikati. Stekel * za njim, pri tem pa padel pod zafeje kolo traktorja. Traktor je zapeljal-ceste in se ustavil ob drevesu. V nesreči je bil Novak hudo poškodovan in se zdravi v Klinične* centru. NEZGODA KOLESARJA Tržič - Na Cesti JLA v Tržiču * je v torek, 14. marca, popoldne pripetila lažja prometna nezgoda. Kolesar Mirko Meglic (roj. 19601 b Tržiča je pripeljal s stranske ceste na prednostno prav tedaj, ko j« pripeljal Alpetourov avtobus, ki ga je vozil Franc Cerkovnik. Avtobus je zaviral in praktično ustaviL kljub temu pa je kolesar padel, a se je na srečo le odrgnil. DEŽURNI NOVINAR *2F 21-860 Rim — V Rimu so danes zjutraj neznanci ugrabili uglednega italijanskega politika Alda Mora. Teroristi so pet Morovih spremljevalcev ubili, o usodi predsednika krščan-sko-demokratske stranke pa prihajajo v javnost dokaj nasprotujoče si novice. Odgovornost za ugrabitev je prevzela nase teroristična skupina »rdeča brigada«, ki v zameno za izpustitev Alda Mora zahteva izpustitev vseh njenih članov iz zaporov. Mogadii — Po dvodnevnem obisku \ Etiopiji je zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič dopotoval na obisk v Somalijo. V Mogadišu bo izročil somalskemu predsedniku poslanico .Josipa Broza-Tita. Kranj — V tkalnici II kranjskega Tek stilindusa je danes prišlo do večje okvare na enem od blokov v proizvodnji Zato popoldanska izmena ni delala. Okvara na strojih bo predvidoma odpravljena danes, zato bo proizvodnja ponovno normalno stekla že jutri. Kranj — Nestanovitno vreme se nada ljuje. V nižjih predelih je ponovno začelo deževati, v višjih legah pa celo sneži. V višinah nad KKK) metrov je zapadlo .r> do l!> centimetrov novega snega. Močan veter mnogokje nanaša visoke zamete. Zaradi novega snega in vetra obstaja tudi velika verjetnost plazov Sicer pa so naša znana smučišča tudi v teh dneh še vedno dobro obiskana. Kranj — Miličniki, gasilci in reševalci so imeli danes dokaj miren dan. Reševalci so imeli sicer polne roke dela. vendar paMbflO »nujnih« voženj ni bilo. T (iovekar Viški za pedagoško gimnazijo Kranj — 0 organizaciji pouka v tretjem in četrtem letniku pedagoške gimnazije v Kranju je bilo zadnje čase veliko povedanega in napisanega Verjetno je vsakomur znano, da je sredi lanskega leta ljubljanska pedagoška gimnazija zaradi pienat rpanost i prostorov zavrnila gorenjske učence. Tako so morali v Kranju na hitro organizirati pouk za tretji letnik, v naslednjem šolskem letu pa ga bo treba še za četrti letnik. Vse bi bilo lepo kranjska gimnazija učencev (lani so se letnik pedagoške Učenci). Tako pa so bili primorani uvesti pouk v dveh izmenah, en oddelek pa gostuje celo na delavski univerzi. Najboljša in najhitrejša rešitev stiske je gradnja prizidka k sedanji gimnaziji. Za to pa bo potrebnih kai IH milijonov dinarjev. Po dogovoru naj bi 40 odstotkov denarja /brali v Kranju, Tr> odstotkov bi prispevala republiška izobraževalna skupnost. l>.r> odstotkov pa bi /družile druge goren jske občine Glavno besedo, kam z viški, bodo imeli seveda delavci. Prepričani pa smo, da so toliko zreli, da se bodo odloČili tako kot jim predlagajo njihovi delegati v skupnostih H J NEPREVIDEN OTROK Kranj - V sredo, 15. marca, ob 18.25 se je na Cesti 1. maja pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Sveteli (roj. 19521 iz Tupalič je peljal od Cirčič proti Kranju. Pri Vrečkovi ulici pa w nenadoma z leve strani pritekla "a cesto 11-letna Jelena Dumanić Voznik ni mogel preprečiti nesreč tako da je avtomobil deklico zadel da je padla in obležala z zlomljene nogo in pretresom m ožgan. L. M Ogroženi pešci V prvih devetih dneh letošnjega marca je na slovenskih cesta* umrlo 14 oseb, od tega kar 6 selcev. Te številke so zgovorne sli pešci se naprej ostajajo najbolj ogrožena kategorija udeležence* v prometu. Res je vsekakor •» pešca ščiti zakon, avtomobiligtt pa pločevina, vendar pa je iz str vilk razvidno, da pločevina v W »borbi« zmaguje. Pešci p* ^ teft dejstva vse premalo savedajo Kadar je pešec za volanom, kajti vsi smo konec koncev pešci, vse preradi pozabljamo na pravic« pešcev v prometu, na ogroeeno* in slabo zaščito v Primerjavi i motornim vozilom; kadar pa sbk pešci, pa pozabljamo, da se voa-la gibljejo po drugačnih zakoni tostih, dosti hitreje in da je zaradi tega nemogoče v hipu usta vic posebno pred pešcem, ki a« nenadoma požene čez cesto. V avto mobilih pa sedijo le ljudje, k reagirajo tako ali drugače, dob* ali manj dobro, hitro ali manj nitro, za vse pa zakon predvideva, da so popolnoma sposobni i« tudi razsodni v vseh mogoči* okoliščinah, ki se pojavljajo »' vozišču. Rezultati teh nasproti' in nerazumevanja med pešci i> vozniki pa so seveda vidni in k*r močno krvavi. Morda bi jih hi* manj, če bi se pešci zavedali, * so res najbolj ogroženi, da bi tt^ sami mislili na svojo varnost n* cesti ter o nevarnostih, ki se na njej pojavljajo vsak hip. in prav. prenesla vpisali v usmerit ve ce hi t oliko tret ji I (KI zbrati To m k ran i V Kranju bo torej treba dobrih 7(M) starih milijonov malo. Zato so delegati vseh skib skupščin samoupravnih interes nih skupnosti predlagali, naj bi viške sredstev, ki so bila zbrana lani na podlagi prispevnih stopanj od bruto osebnih dohodkov delavcev namenili /a gradnjo prizidka. Te viške bi praviloma morali vrniti delavcem, vendar pa s tem nihče ne bi »obogatel«, poleg tega pa bi bil postopek obračunavanja in vračan ja denarja tako zapleten, da bi se ga komaj splačalo lotiti. Vsem uporabnikom javnih cest na območju občine Kranj Nekatere javne ceste na območju kranjske občine so ne zimskih zmrzalih zelo poškodovane. Pristojne službe so si ceste že večkrat ogledale ter ugotovile naslednje: 1. Najbolj poškodovane so ceste: Kokrica —Naklo, N«. klo-Žeje-Duplje, Kranj - Jezersko, Orehek - Podreča ,V i ^ ko-Cerklje. 2. Vse ostale ceste na območju kranjske občine imajo zaradi zimskih zmrzali tudi poškodovano cestišče, toda ne v taki meri da ne bi poškodb lahko hitro sanirali. Ker smo morali počakati in tudi še čakamo, da se voda ii napitih spodnjih ustrojev cest odteče in da se tako umiri kidfen> na asfaltnih površinah naših cest, niso podjetja, ki so ceste dolžna vzdrževati, ukrepala. Kakor hitro se bo voda iz spodnjih ustrojev cest odtekla in se bo tako umirilo drobljenje asfaltnih površin, bodo podjetja, ki so zadolžena za vzdrževanje cest, začela popravljati poškodbe na cestah. Zato prosimo vse občane naše občine, da stanje, ki je tre. nutno na naših cestah, razumejo in svojo vožnjo z motornimi is drugimi vozili prilagodijo stanju cest zaradi svoje varnosti in seveda tudi varnosti ostalih udeležencev v prometu. Vse lastnike motornih vozil pa opozarjamo, da glede na sedanje stanje naših cest, upoštevajo prometno »»gnalizacij«. posebno signalizacijo o osnih pritiskih. i j- Mpet blil i uporabniki cest pozorni do naših opojni b, .uai »* a. - ^„wb^^SS*SS kako drugače kvarno vplivati n»nJ^ ^ yge uporabnike s ti opozorili tuđ' jih bomo izvajali pri vsakem^krš7.cu teh predpisov 2e v eni izmed Je*enlt^*^ *hkrati opozorili tudi na ukrepi javnih cest opozorili na to ter naru Oddelek za inšpekcijske službe pri SO Kranj