IV 6350 r==»«=; ytteacrs.r Nastav — Address: NOVA DOBA 6117 S4. Clair Air*. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) IL“S OJ, NOVA DOBA (NEW ERA) Vse, kar je zdravo in pošteno, pa s.’ovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote JT) N Entered As Second Clasa Matter April NO. l URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION 26, at The Post Office at Cleveland, Q-, Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rat* ®f postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 13th. 1925. ŠTEV. 1 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 2ND 1929 — SREDA, 2. JANUARJA 1929 IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA Na drugem mestu je objavljena pretresljiva vest, da je po tridnevni bolezni umrl naš vrhovni zdravnik Dr. Joseph V. Grahek. Članstvo je tudi obveščeno, da je bil postavljen njegovim začasnim namestnikom Dr. F. J. Arch, elan društva sv. Stefana, št. 26 v Pittsburghu, Pa., ki bo upravljal ta urad, dokler ne bo izvoljen pravomočni naslednik Dr. Graheku. Sedaj pa nastane vprašanje, kako bomo izvolili novega vrhovnega zdravnika? Znano je vsem, da je XIII. konvencija hotela odstraniti možnost volitve potom splošnega glasovanja s tem, da je raznim glavnim odbornikom izvolila namestnike. Razume se, da vrhovnemu zdravniku ni mogla izvoliti namestnika, ker je bil Dr. Grahek edini zdravnik navzoč. V 4. točki Člena IV. novih pravil pa najdemo tudi sledeči stavek: “V slu- čaju, da je bilo mesto glavnega uradnika izpraznjeno dvakrat zaporedoma, ima glavni izvrševalni odbor pravico imenovati in Nastaviti zmožnega člana na izpraznjeno mesto.” Nikjer v no-v‘h pravilih ne najdem, da bi se naslednike glavnim odbornikom volilo potom splošnega glasovanja, radi tega sem mnenja, (la je bil namen konvencije dati polnomoč izvrševalnemu odboru, *^a lahko nastavi naslednika tudi vrhovnemu zdravniku za slučaj, da bi bilo njegovo mesto bodisi vsled kakoršnjegakoli vzroka Spraznjeno. Ker pa ni izključno moja stvar tolmačiti pravila Jugoslovanske katoliške jednote, ampak je to stvar Glavnega odbora, radi tega poživljam vse člane izvrševalnega, nadzornega 111 Porotnega odbora, da glede tega prijavijo svoje mnenje Glav-nejnu uradu JSKJ ne pozneje, kot do dne 23. januarja 1929. ■^ko ge bo Glavni odbor izjavil, da ima izvrševalni odbor pra-) ic» nastaviti stalnega vrhovnega zdravnika, potem bomo istega ; švolili na januarski seji Glavnega odbora, če bo pa odbor odgo-v°ril negativno, potem se bo pri omenjeni seji določilo, kedaj in kako bo izvoljen naš novi vrhovni zdravnik. Z bratskim pozdravom ANTON ZBASNIK, glavni predsednik. iz URADA GLAVNiGA PREDSEDNIKA JSKJ. VAŽNO NAZNANILO _ Mesto vrhovnega zdravnika pri Jugoslovanski katoliški jed-jj noti je bilo vsled smrti sobrata Jos. V. Graheka izpraznjeno. odsotnosti izrecnih določb v takih slučajih sem na podlagi nujne potrebe imenoval njegovim ZAČASNIM namestnikom I sobrata „ ' > I»1 - v Dr. F. J. Arch, ID' A v"StVa sv* Stefana, št. 26 v Pittsburghu, Pennsylvania. I. r' lc *>0 opravljal urad vrhovnega zdravnika do časa, ko bo 'Sahel^0' °Z”0rna ^voljen stalni naslednik pokojnemu Dr. I Krajevna društva naj pošiljajo vse listine tikajoče se vrhovnega zdravnika na naslov Dr. Graheka. Kadar bo izvoljen J egov stalni namestnik, bo glavni urad razposlal nove listine, oziroma kuverte, ki bodo nosile naslov novega vrhovnega zdrav-! / 3' ^ slučaju da želi kak član ali članica osebno obiskati Dr. " ?> na’ se obrne na 618 Chestnut Street, North Side (Allegany), Pittsburgh, Pennsylvania. Z bratskim pozdravom ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik. ----------o-------- URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA JSKJ. KANDIDATOM ZA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA JSKJ. I Vsled smrti Dr. Joseph V. Graheka je nastal urad vrhov-Iodfa ?‘.^ravn'ka pri JSKJ izpraznjen. Ako bodo glavni odborniki * ima glavni izvrševalni odbor pravico izvoliti namest- 1.a umrlemu Dr. Graheku, tedaj bo tak namestnik izvoljen ig* ®eJir davnega odbora, ki se bo vršila v tednu 21. januarja • Za ta slučaj poživljam vse zdravnike, ki so že nad leto nA ^ani Jugoslovanske katoliške jednote, in ki želijo kandidi-I ai v urad vrhovnega zdravnika, da prijavijo svojo kandida-na Glavni urad JSKJ, Ely, Minnesota, do 23. januarja j V svojih prijavah naj aspiranti omenijo njih imena, sta- I 0st’ narodnost, dobo prakse, ime in mesto absolvirane univer-ze in ime ter številko društva, h kateremu spadajo. Obenem llaj tudi vsak kandidat omeni, katerih jezikov je zmožen in če £ Pripravljen sprejeti urad pod pogoji, ki so navedeni v pravi-I i ^®KJ. Prijavljene kandidature pridejo v poštev samo za |. Ucaj, je bila, izvrševalnemu odboru JSKJ priznana pravica |izvoliti naslednika pokojnemu Dr. Graheku. ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik. o--------------- SLOVENSKE VESTI V Pittsburghu je dne 27. decembiu iao kratki bolezni umrl dr. Jos. V. Grahek, vrhovni zdravnik J. S. K. Jed-nete, K.-S. K. Jednote in H. B. Zajednice. Pokopan je bil dne 31. decembra v Negau-nee, Mich. Več o pokojnem dr. Graheku najdejo čitatelji na drugem mestu. rez licenc itd. En pilot je bil kaznovan radi vtihotapljanja inozemcev v deželo. Hoover se vrača. Herbert C. Hoover, bodoči predsednik Zedinjenih držav, se vrača iz Južne Amerike v Washington. Po prvotnem načrtu bi imel obiskati še par dežel, nakar bi v Floridi počakal svoje inavguracije. Nujni posli pa so zahtevali, da je moral svojo pot skrajšati in se podati v Washington. Vsekakor sc še pred nastopom naj višje službe v deželi poda na oddih v Florido. Da-li bo iz Floride mogel obiskati še Mehiko in katero sestrsko republiko na jugu, za enkrat še ni znano. Star denar. Med prvi kovani denar spada zlata grška drahma, ki je bila kovana okoli leta 700 pred Kristom. V eksistenci so, kolikor je znano, samo štiri komadi tega denarja. Enega ima newyorški bankir J. P. Morgan in ga ceni na $3,500. Dr. Jos. V. Grahek Pokojni dr. Grahek je bil sin slovenskih starišev, rojen v Calumetu, Michigan. Obiskoval je najprej šole v svojem rodnem mestu, nakar je nadaljeval študije na univerzi v Chicagu, 111. Zdravniško prakso je začel izvrševati leta 1910 v Pittsburghu, Pa. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ v Pittsburghu. Leta 1916 je bil ha konvenciji v Evelethu, Minn., izvoljen vrhovnim zdravnikom J. S. K. Jednote, ter je obdržal isto pozicijo do svoje prerane smrti, torej le par dni manj kot 12 let. Bil je ob enem vrhovni zdravnik K. S. K. Jednote in H. B. Zajednice. Kot zdravnik je bil splošno poznan med Slovenci in Hrvati v Pittsburghu in okolici. V Pittsburghu zapušča pokojni dr. Grahek soprogo, v državi Wisconsin pa mater. Če je urednik prav podučen, zapušča pokojnik tudi enega brata in tri sestre. Kot vrhovni zdravnik je bil dr. Grahek zelo strog, vesten in natančen, ter je s tem prihranil organizacijam mnogo tisočakov. Podporne organizacije, caterih vrhovni zdravnik je bil, io izgubile z njim izredno dobro moč. Za glasila organizacij je napisal tudi mnogo poučnih člankov. Dasi rojen in vzgojen v Ameriki, je dobro obvladal slovenščino v govoru, in se je dobro počutil v družbi rojakov. Kljub svojemu rahlemu zdravju, bil ie ljubeznjv, vesel in navadno vrlo zabaven družabhik. Nedvomno se mnogi delegati XIII. in prejšnih konvencij JSKJ s spoštovanjem in prijateljskimi občutki spominjajo suhljatega, precej visokoraslega moža, s prijaznim, dasi malce strogim obrazom in visokim čelom, ki je imel za vsakega Drzni ameriški raziskovalec Richard E. Byrd, ki je prvi v aeroplanu preletel severni tečaj in ki je kmalu za Lindberghom preletel tudi Atlantik, je zdaj na čelu svoje ekspedicije nahaja v obližju južnega tečaja. Na božični dan je ekspedicija na treh ladjah dospela do točke, odkoder je zagledala veliko ledeno “pregrajo,” ki se vleče čez Ross-ovo morje, onstran katere nekje je točka, ki jo označamo kot južni tečaj. Kot je Byrd potom radio poročila naznanil mornariškemu de-partmentu, je bila na božični dan ameriška zastava poneše-na več sto milj dalje na jug, kot je bila kdaj. Ekspedicija si bo uredila svojo bazo v zalivu, imenovanem Bay of Wales, ter bo od tam z aeroplani raziska-vala pokrajine proti južnemu tečaju. Raziskovalci severnega tečaja so mnenja, da tam ni suhe zemlje, ampak le z ledom pokrito morje. Raziskovalci krajev ob južnem tečaju pa se strinjajo, da je tam ogromno ozemlje, seveda pokrito z večnim ledom in snegom. Ponekod se vzdigujejo do deset tisoč čevljev visoke gore. Raziskano je bilo to ozemlje še zelo malo. Točka, kjer se zdaj nahaja komander Byrd s svojo ekspedicijo, je oddaljena 2400 milj od zadnjih človeških bivališč. Ekspedicija je preskrbljena z vsemi potrebščinami za več kot dve leti. ker morda ostane tam približno toliko časa. Za raz-iskavanje ima na razpolago štiri aeroplane. Jemali bodo slike in delali zemljevide neraziskanih pokrajin, ki zavzemajo milijone kvadratnih milj površine. Ekspedicija vključuje eksi perte, ki imajo na razpolago Vse potrebne aparate, da bodo mogli izvrševati različne geolo-gične, geografične in astronomske študije. Podatki, katere upa zbrati ekspedicija, bodo za ves znanstveni svet velikega pomena. Naj bi bila usoda naklonjena drznim junakom znanosti ! --------o------- Zanimivosti gore Shasta. GLASOVI Z RODNE GRUDE Ameriški listi poročajo, da je dne 30. decembra podal resignacijo jugoslovanski ministrski predsednik dr. Anton Korošec, ob enem z vsem kabinetom. Kralj Aleksander, ki je nekoliko prehlajen, bo posvetil svojo pozornost ostavki šele v nekaj dneh. Dr. Korošec je bil jugoslovanski ministrski predsednik od meseca julija 1928. V Ljutomeru je dne 15. decembra praznoval šestdesetletnico svojega rojstva g. Viktor Kukovec, ki ima velike zasluge za gospodarski in narodni napredek tamkajšne okolice. O prevratu je bil predsednik ljutomerskega Narodnega sveta, ki je prevzel od dotakratnih lemških šefov državne urade. S pomočjo čeških častnikov 98. pešpolka, ki je bil garniziran v Radgoni, je otel radgonskim Nemcem veliko množino pušk, strojnic, municije, obleke in druge vojaške opreme. S tem plenom je najprej opremil 1 ju tomersko narodno stražo. Po zneje je vso to vojaško opremo porabil general Maister za opremo svoje vojske v Mariboru. O prvih občinskih volitvaV je bil soglasno izvoljen pr*vim slovenskim županom v Ljuto meru. Dne 14. decmbra je bil otvor jen drugi tir na železniški pro gi Zagreb-Beograd, ki bo v veliko pomoč vedno večjemu pro metu. Prijateljski pakt med Italija jn Jugoslavijo, ki poteče 27 januarja 1929, se najbrže ne bo obnovil. Od nobene stran se niso še storili nikaki korak za obnovo pakta. Neki člai glavnega fašističnega sveta v Rimu je izjavil, da se italijanska in jugoslovanska pota ločijo in zato ni govora o kaki obnovi prijateljskega pakta. VSAK PO SVOJE Gora Shasta v severni Cali-forniji, je ugasli vulkan, in je 14,380 čevljev visoka. Podobna je ogromni seneni kopici, katere obseg znaša v vznožju 100 milj. Goro je mogoče peš obkrožiti v dobrem tednu, in to potovanje pokaže čudovite naravne lepote. Med najbolj važne spadajo: krasni gozdovi, veličastni ledeniki, lesketajoče se votline, velika polja strjene lave, močni studenci, ki bruhajo iz pobočja in takoj tvorijo male reke, naj krasne jši vodopadi, katerih nekateri so 600 do 1000 čevljev visoki. V mesecu novembru se je ? glavnega ljubljanskega kolo dvora odpeljalo v prekoocean ske države 127 oseb. Največ jih je odšlo v Argentino, nam reč 51. Večina izseljencev pri haja iz srezov Črnomelj, Kam nik, Logatec in Ljubljanske okolica. Izseljevanje v Cana do je začasno prenehalo. Skupno se je v letu 1928 do koner novembra izselilo iz Slovenije 1693 oseb. V Avstralijo se se-ijo zlasti iz krajev Notranjske, posebno iz ložke doline kjer so izvežbani gozdarji in tesarji. resno ali pa šaljivo besedo, in ki o primernih prilikah tudi ni stedil z zabavnimi dogodbica-mi. Pokojni dr. Grahek je bil sin slovenskega naroda po rodu in srcu, ki je pomagal v boleznih neštevilnim svojim sorojakom, ob enem pa si je stekel velikih zaslug za slovenske in hrvatske podporne organizacije. Neizprosna usoda mu je pretrgala nit življenja v najlepših moških letih, in odšel je k večnemu počitku v svojo rodno deželo zeleni Michigan. Naj mu bo med sobrati in rojaki ohranjen blag spomin! Prazniki, katere smo seveda obhajali vsak po svoje, so za enkrat za nami. Za vse tiste, ki smo jih srečno in brez neprijetnih posledic prestali, bi se izplačalo proklamirati še en poseben Thanksgiving Day. * Za transport božičnih daril mi ni bilo treba najeti izvošče-ka, ker sem lahko vse nesel pod pazuho. Pričakoval pa še toliko nisem, ker sva jaz in njegovo veličanstvo Santa Claus že nad pol ducata let skregana. * Neki tat v Goldsboro, N. Y., je z verande pastorja Lewisa odnesel par lepo zavitih omotov, misleč, da vsebujejo pastorju namenjena božična darila. Rad bi vedel, kakšen obraz je pridanič napravil, ko je zavitke odprl, in našel v njih same nedeljske pridige. ♦ Včasi je zelo težko najti pravi naslov za članek, ki ga človek napiše. Nekateri si pomagajo s tem, da napišejo nad članek “Brez naslova”. To pove veliko, malo ali pa nič, kakor se vzame. Edino to je nerodno, da se pisec takega članka slavnemu čitajočemu občinstvu že v prvih dveh besedah zlaže, kajti, kakor hitro ima članek naslov, ni več “brez naslova”. * V teh raztresenih delavnikih med božičnimi in novoletnimi prazniki, se je v našem slavnem uredništvu oglasilo mnogo obiskovalcev. Kakšen dan so si kar kljuko podajali. Vsi so bili moji prijatelji, torej so mi bili dobrodošli, in za vsakega sem bil pripravljen žrtvovati nekaj zlatega časa. Le glede Miss Flu, ki dela v Clevelandu zelo pogoste obiske, sem naročil hišniku Poldetu, če pride, naj ji pove, da sem preveč busy in je ne morem videti. če mi ima kaj posebnega povedati, me lahko pokljče na telefon. Polde ji je menda to povedal, zato se je pa v njegovi sobi nekoliko odpočila. * Turška vlada je pregnala iz republike vse tuleče derviše. Največ jih je baje pobegnilo v Bolgarijo, iz česar sklepam, da macedonsko vprašanje še dolgo ne bo rešeno. Nekaj jih je menda prišlo tudi v Ameriko, ker se mi zdi, da sem jih v božičnih praznikih videl kakšen ducat na clevelandskih ulicah. Ustanovitev hmeljarne v Ce lju. Prevozna družba, ki je lastnica poslopja bivše celjske carinarnice na Savinjskem nabrežju pri kolodvoru namerava prezidati carinarnično poslop je v moderno hmeljarno. Do slej so bile na štajerskem samo tri hmeljarne in sicer v Žalcu Šoštanju in Marenbergu. Ker pa se pridelajo v okolici Celjr, znatne količine hmelja, je usta novitev nove hmeljarne le pozdraviti. Iz Sofije prihaja poročilo, da so se med jugoslovansko in bolgarsko vlado pričela pogajanja v svrho, da se zopet odpre jugoslovanska meja napram Bolgariji, ki je bila svojedobno zaprta zaradi pogostih vpadov bolgarskih tolp na jugoslovansko ozemlje. Istodobno se bo skušalo urediti tudi vprašanje bolgarskih emigrantov. V mestu Sandusky, O,, je pred sedmimi leti neki Henry Faber ujel nekaj divjih gosi, katere je silna snežena burja prisilila, da so pristale na njegovem dvorišču. Gosi so se v ujetništvu dobro počutile, legle jajca in valile mlade goske, tako, da ima mož zdaj 27 glav broječo jato divjih gosi, ki so krotke in vdomačene. Vprašanje, s katerim si Faber zdaj beli glavo, je, da-li so vdomačene divje gosi še vedno divje ali so domače. * Svet je poln različnih presenečenj. Največje presenečenje v življenju pa je nedvomno doživel neki mož v državi New York, ki si je za Božič preskrbel zaboj dobre canadske ra-kije, in jo skrbno spravil v kleti. Neke noči, malo pred (Dalje na 2. strani) * Jv ox? a Doha99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 1 Zdrav optimizem V začetku novega leta, ko si moramo takorekoč na novo zavihati rokave za novo ali nadaljno delo, treba nam je v prvi vrsti zdravega optimizma in odločnosti. Če nam manjka tega, je le malo upanja za uspeh. Odločnost je potrebna pri vsakem podvzetju, in prav tako je potrebna prava mera optimizma, to je zaupanja in prepričanja, da bo naše delo iodilo uspehe. Omahljivec ne more priti do nikakega zaključka in do nikakega sklepa, zato le v izjemnih slučajih kaj prida doseže. Prav je, da ne delamo nepremišljenih skokov, toda nespametno je viseti v večnem omahovanju. V splošnem velja pravilo, da je včasi boljše dospeti do napačnih sklepov, kot pa se čmeriti v brezkončnem omahovanju. Prav tako je potreben zdrav optimizem, to je zaupanje v dober končni uspeh. Kdor že vnaprej dvomi o uspehu podvzetja, katerega se je lotil, bo težko kaj dosegel v življenju. Ves napredek človeštva je zgrajen na zdravem optimizmu, kajti vsi ljudje, ki so kaj dosegli zase ali za splošno korist, so se lotili svojih podvzetij s trdno vero, da bodo uspešni. Zdrav optimizem poseduje oni, ki ne vidi vse črno, vse slabo, vse nemogoče, ampak je prepričan, da je na svetu mnogo lepega in dobrega, mnogo poštenih, dobrih in odkritosrčnih ljudi in tisoče prilik za izboljšanje obstoječega položaja. Iz tega optimizma črpa moč in veselje do dela, za-kar je v največ slučajih plačan z uspehi. Pretirana stvar pa ni nobena dobra, zato je škodljiv tudi pretiran optimizem, ker zapelje človeka v lahkomiselnost. Pesimisti, to so ljudje, ki nečejo ali ne morejo videti ničesar dobrega in lepega na svetu, ki vidijo samo hudobijo, trpljenje, laž in nepoštenost, ki slabo sodijo o vsem in vsakemu, so navadno črnerni, odljudni in v pokoro sebi in drugim. Prav je, da vemo, kje so kotanje na potu življenja, prav je, da znamo, kje nas utegnejo čakati nevarnosti, ker le na ta način se jim moremo uspešno izogibati. Ni pa umestno, če pri tem pozabimo, da ima roža poleg trnja tudi cvetje, da je poleg gotovega števila hudobnežev, hinavcev in izkoriščevalcev, neprimerno več dobrih in poštenih ljudi na svetu. Noben pameten človek ne bo pripovedoval bolniku, kako slabo izgleda ali da je že na robu groba, ker to ga more spraviti le v obup, kar mu bolezen le poslabša. Lepa beseda vzpodbude pa včasi bolniku več pomaga kot doza zdravil. Dvomljivo je tudi če večno pridigovanje o izkoriščanju, o korupciji in trpljenju kaj prida koristi povprečnemu človeku. Kdor ni slep in gluh in popolnoma brezčuten, to sam vidi, sliši in občuti; včasi še preveč. Je že prav, če se nas včasi opozori tudi-na te temne in nelepe strani življenja, da zamoremo po zmožnostih delovati za odpravo istih, toda, neodpustno je, če se nam z večnim javkanjem in “kikanjem” hoče zatemniti vse dobro in lepo na svetu. Delavec, ki pride izmučen od dela, se želi oddahniti in razvedriti in pobožnosti vsaj začasno pozabiti na prestano trpljenje. Če pa mora poslušati ali čitati neprestano jadikovanje, začne logično sovražiti vso človeško družbo, preživlja prestano trpljenje ponovno, in ni čudno, če se ga loti obup. Bodimo torej optimisti in ne grenimo si brez potrebe tistih dobrot, ki nam jih nudi življenje, veselimo se izboljšav in udobnosti, ki nam jih omogoča napredujoča znanost, in ne pozabimo, da je velika večina ljudi v resnici dobra in poštena. Spomnimo se včasi, kako smo srečni, ker smo zdravi, ker imamo zdrave ude, ker nam ni treba trpeti pomanjkanja in ker imamo dobre in odkritosrčne prijatelje. Spomnimo se, da pred desetletji ali stoletji tudi največi bogataši niso imeli marsikatere udobnosti, katero si dandanes lahko mi privoščimo, in da znanost neprestano stremi za novimi izboljšavami. To nam bo pomagalo, da bomo lažje prenašali težave, ki nas zadevajo, da bomo v podvojeni meri uživali ugodnosti, katerih smo deležni, in da bomo storili vse, kar je v naših močeh, da se življenjska sreča poveča in razširi za nas in za človeštvo v splošnem. Bodimo optimisti tudi glede rasti in napredka naše J. S. K. Jednote. Vpoštevajmo obstoječe razmere in jih obrnimo v naš prid. Naša organizacija je v preteklih štirih letih bolj napredovala, kot kdaj prej v enakem času. Ta napredek lahko obdržimo in še povečamo v bodoče. Zaupajmo v lastno moč, zaupajmo v vodstvo organizacije, zaupajmo v njeno trdno finančno podlago, in skušajmo dobiti v njene vrste kar največ mladih in zdravih moči. Ako bomo polni zdravega optimizma in trdne volje v tem smislu delali za J. S. K. Jednoto, smo lahko gotovi, da bo njen napredek v tem novem letu še lepši, kot je bil v preteklem. GLASOVI IZ RODNE GRUDE Iz Londona poročajo, da je dne 13. decembra’ v “Times” objavil g. Seaton Watson članek o položaju v Jugoslaviji. Watson zatrjuje, da je velik prijatelj Jugoslavije in da obžaluje, ker je došlo v Jugoslaviji do tako težkega notranjega spopada med dvema bratskima plemenoma. Niti Srbi, niti Hrvati niso pokazali v medsebojni borbi potrebne državniške modrosti. Beograd je delal nad Hrvati pogreške, ki jih je delala pred vojno Madžarska. Madžarska pa bi mogla v letih 1883, 1908 in 1912 opravičiti svoje ukrepe napram Hrvatom mnogo lažje kakor danes Beograd. Po drugi strani pa tudi opoziciji n: mogoče oprostiti vsake odgovornosti za sedanje poostrene odnošaje. Ustvaritev hrvat-skih zahtev, ki se nanašajo na dualistični sistem, je nemogoča. Hrvati potrebujejo voditelja, ki bi njihovim zahtevam dal primerno obliko. Te zahteve ne bi smele ogražati edinstva države. Enako pa je tudi potrebno, da se tudi med Srbi najde človek, ki bo imel toliko odločnosti, da ustvari upravičene Zahteve Hrvatov. Dvajsetletnico mature, so nedavno praznovali pri štembur-ju maturanti novomeške gimnazije. Zbrali so se dokaj polnoštevilno in se v prijetni domači zabavi spominjali nekdanjih dni. Zanimivo je, da je bila pri usmiljenih bratih v Kandiji napovedana maša, ki bi jo moral darovati sošolec Vidmar, župnik v zasedenem ozemlju. Kolegi so ga že nervozno pričakovali, končno pa je dospelo obvestilo, da g. Vidmarja ne bo na sestanek, ker so mu Italijani odrekli potni list. --------o-------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje Ii 1. »thinl) prazniki, ga'je Zbiidilč* iz spanja veselo petje, ki je prihajalo iz kleti. Pokukal je doli po stopnicah, in opazil gručo zakrinkanih roparjev, ki so bili vlomili v klet, in so baš praznili zadnjo steklenico rakije. * Pred nekaj dnevi sem čital v listih poročilo, da se je vrnil iz Azije raziskovalec Roy C. Andrews, in prinesel od tam večje število jajec, ki so nad 14 milijonov let stara. Meni se zdi, da grški lastniki nekaterih clevelandskih restavracij tudi hodijo v Azijo po jajca. * V Afganistanu živi premožen farmer, Mohamed Ali Sahib, ki ima, poleg številnih žen, 92 živečih otrok. Dobro, da tam niso v navadi božična darila, ker sicer bi bil mož „ že davno v ubožnici. * Neki angleški kemist je.za armado iznašel nove vrste plin, ki za šest ur vpijani sovražne armade, če se spusti nanje, če bi v Ameriki poznali ta plin, bi ga najbrže vporabljali tudi za prijatelje. * V New Orleansu je neki mož sto let star. Časniškim poročevalcem je na tozadevno vprašanje izjavii, da še vedno rad vidi dekleta, ženiti pa se ne misli več. Je res že skoro čas, da pride k pameti. * Tekom pravkar zaključenih prazirkov sem se udeležil nekaterih zabav in parties, ki so bile “brez naslova in programa”. Razvijale in zaključevale so se po mili in dragi volji udeležencev, in vse so bile stoprocentno uspešne. To kaže, da je disciplina skoro povsod najtežje prebavljiva, najslabše pa se meša z zabavo. Radi tega predlagam, da se tudi v letošnjem letu zabavamo po možnosti brez naslova in programa — vsak po svoje. A. J. T. DR. GRAHEK IN JSKJ. Janko N. Rogelj Umrl je mož . . . Pretečeni teden je umrl mož, ki je bil vrhovni zdravnik naše Jednote. S smrtjo tega moža je izgubila jednota vestnega, marljivega in veščega zdravnika. Delegatje in delegatinje zadnje konvencije se ga spominjajo kot velikega prijatelja in zdravnika, ki je izpregovoril na konvenciji samo takrat, ko se je tikalo zdravniških zadev. Vedno je govoril prepričevalno in tako s podprtimi dokazi, da je bilo vsako njegovo pinporo-čilo vedno sprejet sklep celotne konvencije. Dr. Grahek je dobro poznal delo, ki je v zvezi z našimi jed-notami in zvezami. Prepričan sem danes, da je bil dr. Grahek na konvenciji največji svetovalec v tistem nagovoru na konvencijo, v katerem je trdil in pojasneval, da bi morale vse naše jugoslovanske podporne organizacije imeti vrhovnega zdravnika v eni osebi, ali kakor se je on prvotno izrazil, da bi morale imeti naše organizacije svoj zdravniški ‘ ‘Clearing House,” kjer bi se primerjalo vse zdravniške listine s sistematičnim kartnim sistemom. Tu bi bila pisana zgodovina vsakega posameznega člana, povzeta iz zapiskov posameznega društvenega življenja. To je bila velika ideja umrlega dr. Graheka, katere ne sme opustiti naša jednota. Ako jo on ni mogel uresničiti, naše jednote in zveze bi morale same gledati na to, da se jo uresniči. To je poslednja in velika volja umrlega dr. Grahek-a. Temu velikemu nasvetu in testamentu naj sledi glavni odbor, odnosno tudi članstvo, če bo poklicano, da izrazi svoje mnenje o vrhovnem zdravniku naše jednote. Zadnja konvencija je odbrala namestnik glavnim odbornikom ter sprejela tudi točko, ki določa pravico glavnemu odboru, da nastavi glavnega odbornika, kjer je izčrpana listina namestnikov. Vrhovnemu zdravniku se ni dalo namestnika, danes stojimo v dvomu, kaj naj storimo. Kdo naj nastavi vrhovnega zdravnika? Glavni odbqr bo rešil to vprašanje na januvarski seji. Meni kot članu jednote je to vprašanje velike važnosti, v kolikor se more, opoštevati to, kdo bo naslednik izkušenemu in veščemu zdravniku Grahek-u. Če ga nastavi glavni odbor, nc pozabi naj velikih besed umrle ga zdravnika, ako bi ga slučajno volilo članstvo, gleda naj rfp, zdravnika, ki ima skušnje. Naslednik umrlemu dr. Gra heku more biti le dr. F. J. Kern, ki je danes vrhovni zdravnik Slovenske narodne podporne jednQte, Slovenske svobodomi selne Zveze in Slovenske dobrodelne Zveze. Da je on še zdravnik JSKJ, potem bi bila uresničena v precejšnem obse gu ideja dr. Graheka. V dolžnosti zdravnika ima- ) tudi zahtevo, da mora pisa-Li zdravniške članke, kar je dr. Grahek vestno pisal, le da so morala uredništva prestavljati iz angleščine v slovenščino. Dr. Kern je zmožen popolnoma ilovenščine v besedi in pisavi. Pokionimo še spominu umr ’ega dr. Graheka, a jednoti dobimo njemu vrednega naslednika. DOPISI Pittsburgh, Pa. Iz Clevelanda smo čitali zelo laskava poročila o koncertih gospe Pavle Lovšetove, operne pevke iz Ljubljane. Ugajale so tako narodne, kot umetne pesmi. Tudi pittsburške Slovence zanima slovenska pesem, zato se je tukajšnje Mladinsko dram. društvo zavzelo, da sodeluje za prireditev koncerta gospe Lovšetove v našem mestu. Koncert se bo vršil v soboto 5. januarja ob osmi uri zvečer, v Slovenskem Domu na 57th & Butler Sts. Rojake in rojakinje v Pittsburghu in okolici se torej opozarja, naj ne pozabijo tega koncerta, ampak ga v obilem številu posetijo. Taka prilika se ne nudi vsak dan. Zadnjič ste z velikim zadovoljstvom in užitkom poslušali opernega pevca, g. Šublja, in ni dvoma, da boste prav tako zadovoljni s koncertom odlične operne pevke, gospe Pavle Lovšetove. Torej, pridite v Slovenski Dom na večer 5. januarja in pripeljite s seboj svoje prijatelje, kateri ljubijo našo lepo slovensko pesem. — Prijateljski pozdrav ! Frank Ferentchak. Slickville, Pa. Društvo Rdžmarin, jjt. 143 JSKJ je izvolilo za leto 1929 sledeči odbor: Andrej Rasper-ger, Box 118, predsednik; Joseph Dovijak, Box 82, tajnik; Frank Kurant, Box 336, blagajnik. Vsi v Slickville, Pa. Organizator je vsaki društveni član. Društveni zdravnik je dr. H. J. Stockberger, Slickville, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v prostorih sobrata Franka Kuranta. Joseph Dovijak, tajnik. Detroit, Mich. Še enkrat pred zaključkom 'starega leta 'se bo sobrat urednik malo jezil nad nadležno dopisnico iz Detroita, pa mu ne bo nič pomagalo. Mogoče mu bo malo pokore štelo v dobra dela in odpuščenje grehov. (Imam že itak vedno več pokore kot pa grehov. Op. urednika). Zadnjič sem poročala, da bo ženski odsek S. N. D. v Detroitu priredil maškaradno veselico na “Victor” v Woodmen of the World dvorani, kar pa se je vsled važnih vzrokov predrugačilo. Veselica se prestavi v Hrvatski Dom na “Kirby” in se bo vršila 19. januarja. Prosim, da rojaki vzamejo to izpremembo na znanje in nas mnogoštevilno posetijo. Well, Novo leto je že tu, radi tega voščim vsem čitateljem tega lista zdravja, sreče in vsestranskega napredka. Kar najlepši napredek želim tudi naši J. S. K. Jednoti. — Pozdrav vsem! K. Krainz. Slovensko-ameriška mladina v Clevelandu ima lepo priliko za pouk materinščine vsaki pe- j tek v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Učne ure so od sedmih do devetih zvečer. Poučujeta slovnico, literaturo in zgodovino Mr. Ivan Zorman in Mr. Vatro Grili. Center. Pa. članom društva sv. Barbare, št. 33 JSKJ sporočam, da je*bil za leto 1929 izvoljen sledeči društveni odbor: Anton Eržen, predsednik; Anton Pintar, podpredsednik; Frank Schifrar, tajnik; John šifrar, blagajnik; Frank Peternel, zapisnikar; Jakob Peternel, bolniški načelnik; Joseph Skerel, organizator; John Jere?), Paul Kokel in Lukas Knafelc, nadzorniki. Društveni zdravnik za Unity in okolico je dr. Lawrence Creighton, za Renton in okolico pa dr. J. Hawes. Pozdrav! Frank Schifrar, tajnik. Baggaley, Pa. članom društva sv. Alojzija, št. 13 JSKJ se tem potom naznanja, da je bil za leto 1929 izvoljen sledeči odbor: Joseph Arh, predsednik; Joseph Žabkar, R. D. 1, Box 137, Latrobe. Pa., tajnik; Martin Kusel, bla- Jugoslovanska Kat. Jednota Ustanovljena 1. 1898 ' •,,/ Tntni’nnrlrnno 1 1Q01 Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. . Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podoredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzor'nik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111. Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 0117 St. Clair, Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. i t Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre-membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami. gajnik; Frank Tandarič, organizator. Društveni zdravnik je dr. Abbericheco, Whitney, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne, v Pipetownu, Pa.— Pozdrav vsemu članstvu in mnogo uspeha v letu 1929! John Resnik, tajnik. Rockdale, 111. članom in članicam društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ, kakor tudi drugim rojakom sporočam tem potom, da smo morali prestaviti našo veselico, katera bi se imela vršiti na 5. januarja. Zaradi cerkvenega banketa 6. januarja, je veselica našega društva PRESTAVLJENA NA 12. JANUARJA. Vršila se bo v J. Petruša dvorani. Toliko v naznanje članom in drugim, da se bodo vedeli ravnati. Pa mnogo uspeha v novem letu vsem! Louis Urbančič, tajnik dr. št. 92 JSKJ. hvaljujem se vsem prav pri' srčno za vse, kar so prispeva' li, bodisi v denarju ali blagUjl Posebej pa se zahvalim Joha-ni Zobitz, ki se je toliko trudila za nas. še enkrat najlepšJ hvala, in pozdrave vsem! Frances Lesar, 3648 Caston Ave. Salida, Colo. Društvo sv. Alojzija, št. 78 JSKJ je za leto 1929 izvolilo sledeče uradnike: John Am- brozich, predsednik; Frank Botz, tajnik in organizator; Joe Kocman, blagajnik. Društveni zdravnik je dr. Bandar. Vsi v Salidi, Colo. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni društveni dvorani pri topilnici. — člane prosim, da bi malo bolj točno plačevali društvene asesmente., to je, da ima vsaki plačane svoje prispevke vsaj do 24. v mesecu. To bo zelo olajšalo tajniku delo. Društvene odbornike tudi opozarjam, da je čas enkrat knjige preračunati, ker niso bile že pet ali šest let. Vsak odbornik bi se moral zavedati' dolžnosti svojega urada, pa bi društvo bolje napredovalo kot dozdaj. -— Vsem članom in članicam JSKJ voščim vse najboljše v novem letu ! Frank Botz, tajnik dr. št. 78 JSKJ. Sharon, Pa ZAHVALA. — Tem potofl1 se najlepše zahvaljujem sobra tom in sosestram pri društv« št. 174 JSKJ in št. 262 SNPJ-ki so meni in moji družini takc izdatno priskočili na pomoč-Zima, starost in brezposelno^1 tvorijo neprijazno družbo, za to je bda pomoč od sobra tof in aosester tako dobrodošla, d1 ne morem najti besed, s kat* rimi bi izrazil svojo hvaleč nost. Rad bi se vsakemu dai-0’ valcu poimensko zahvalil, to da, ker je njih želja, da ostanejo imena tajna, se zah valj11 jem na splošno vsem. če bi lel še kateri kaj prispevat1 iahko izroči slovenskemu ti" govcu M. T. na Richwood St Sharon, Pa., pa bo isti vknjj žil in mi pripeljal na dom. j Še enkat lepa hvala vSfif darovalcem! Jaz in moja dr11'. 1 žina želimo vsem mnogo srecf in uspeha v novem letu! Anton Zidanšek St. Louis, Mo. ZAHVALA.. — Tem potom se iskreno zahvaljujem dobrim prijateljem, ki so mi poslali darilo iz Chisholma, Minnesota. Moj mož je bolan že skoro leto dni ,torej smo bili v resnici pomoči potrebni. Zahvaljujem se Mrs. Zobetz, Mrs. Lawrence Kovach, Mrs. John Sušnik, Mrs. John Smolly, Mrs. Frank Putz^l, v Chisholmu; Mrs. Mary Levstik, Mrs. Zba-šnik, Ivitzville; Mrs. Mary Zadolnik, Kitzville; Mrs. Karolina Baraga, Chisholm; Mrs. Deslič, Chisholm; Mr. Mike Sterk; moji nečakinji Frances Krajnik in njenemu možu. Za- Ely, Mini1 Dne devetega decembra imelo društvo sv. Cirila in M* toda št. 1 JSKJ svoje glavfl1 zborovanje. Poleg drugih toČ| katere se je razmotrivalo> J* več članov vprašalo uradnik društva, kedaj se je društvo Cirila in Metoda uradnim P°’ tom zamerilo našemu sobrat Josip Pishlerju, glavnemu taJ' niku. Na to vprašanje ni bij® dano potom uradnikov na žb^, rovanju temeljitega odgovori ker se ni noben zavedal, kec$ bi prišlo naše društvo v p* sprotje s sobratom Pishle| jem, pač se je nato sklenilo, $ se ta zadeva potom glasil* razjasni, čez en teden po drt štvenem zborovanju je pri^\ na um društvenemu zapisuj' karju, da je bil pred trinajst mi leti v tedaj izhajajočem l1' stu Narodnem Vestniku en čl^ nek priobčen, vsebujoč razŽ3‘ ljivo vsebino napram sobra11 Pishlerju. Takoj po prve1' društvenem zborovanju, p0’' tem, ko je bil priobčen oni člf? nek, je društvo sv. Cirila Metoda prijazno povabilo brata Pishlerja, kateri se i-tudi odzval na povabilo. Di'lf; štvo se je prijazno žnjim P0! botalo, ter je od strani druš| va bilo pozabljeno, kar je bili in od onega časa naprej je vlflf (Dalje na 5. strani) I 1 i i t t J \ t t i t C n r n ii s f o v d a f: S tl \n it t) P ai el lo di ec is ar P? A Sl ac m th er CURRENT THOUGHT WHY OUR ENGLISH SECTION HAS KEEN ENLARGED The lodges of the J. S. K. J. at the past convention foresaw the extreme value of the newspaper as a medium for the development of our English-speaking lodges. In order to keep live the interest of the members, it is necessary to afiord them greater opportunities to give expression to their ideas, whether they be good, or indifferent. The youth of today copes with interesting and commanding problems and the English section can serve as an invaluable ally in the materialization of their ideas. We as representatives of the modern Slovene youth should appreciate the helping hand of our parents and should exert ourselves to the utmost in preserving and protecting the enviable record, traditions and achievements of the J. S. K. J. and let us continue its’ policies and methods; maintain its’ aims, Purposes and aspirations throughout the varying events in the course of time. Let us stand by our organization and be ready to strike hard blows against any evils which threaten the destruction of our organization and its’ constructive forces. This journal is part of our organization and has been formed as an aid for the accomplishment of mighty and worthy tasks. It serves as a purveyor of comprehensive and accurate news of clubs, and therefore should be supported by all its’ readers. As members of the J. S. K. J. we all have an interest m this organ and consequently should participate in presenting articles which we feel would be interesting to our fellow members. The tone of the New Era is dependent upon the ideas, sympathies and sentiments of the members and nothing else. Therefore let us stimulate interest in our lodges through the medium of our paper and blaze new trails that we may conceive a greater J. S. K. J. THE POLICIES OF THE “NEW ERA” The policies of a paper are important. The resume ot policies of the New Era is simply this: it upholds all that is good and progressive. If we desire to have this journal grow in strength, and usefulness, it is necessary that virtuous principles are upheld. Our paper shall endeavor to constantly and consistently keep the good will among members by never approaching any topics which dwell upon prejudice, narrowness, and conceit. One policy of the New Era is to abhor any Questions relating to religion which would create a tang of ill feeling- A big stick policy, where reading matter is attempted to be forced down the thi'oats of the readers will not be tolerated by them and also will not be endured by the New Era. The people of the twentieth century are more cultured, more independent of thought and thus will not be tied down to anything that isn’t broadminded. This paper will not be used to antagonize other organizations for selfish reasons. Nor will it assert that everybody on our side is always right, and everybody on the other side is always wrong. Merit will be recognized no matter where it lies. Everything possible will be done by this journal for wise, broad, and friendly leadership. WHAT TO WRITE ABOUT The hardest task is to determine what to write about. It seems to be man’s nature to be at loss for something to write about, despite the fact, that subjects are numerous and variable. Nothing will grip the attention of readers more than something pertaining to his fel-lowmen. Write about your friends in your lodge, or the affairs of your lodge, and you are bound to create interest. Report some incident that occurred at your meeting which struck you as humorous, serious, or commendable, etc. A topic which is concerned with local news contains far greater appeal than something that happened in China or Kandela-bra or elsewhere. The English page may also serve as excellent means for an appeal to arouse members or nonmembers, to support a dance or what not. It is also an opportunity for some just cause, as a drive for members. No matter what topic you have chosen, remember to write only on one side of the paper, in ink and as legibly as possible. Anonymous articles will not be published, therefore decorate the end of your composition to be submitted, with your signature. o ---------- -o- 0' A 3' tf I tf o»; rtf # eK n” jf Vl f ^ni rf* 8'' OUR SHIN No doubt, most everyone is familiar with the fact, that we can get around without a part of the shin bone. During the Great War, many bones in the body were replaced by our reliable shin bone, especially in relief of the spinal column. Rarely is due credit given to this portion of our anatomy, on the contrary unquotable language is uttered when the shin bone comes in contact with some harder or more firm obstacle. In tln> industrial and fast moving world, so often the jaw About a half a century has passed since the early Slovene settlers, crossed the dreaded ocean and formed settlements in Cleveland which was then only an overgrown village. The reasons for the emigration of the Slovenes to this country are many, but the reason that prompted the majority, was be lack of opportunities in heir native land. Agriculture being the mainstay of the lovenes over there provided very little progression and thus be more adventurous and ambitious, desired to depart for the land of opportunity, America. The matter of choice of settlement in this country in most cases was previously determined for them by friends already here. This continued as more of our parents poured at‘ into this country and as a re-tai suit Slovene communities were bi| formed in many of the states $$ the Union. The Slovenes or* Ter.e So°n recognized as very 5£$ esjrable immigrants, taking $ ^ctive part in all matters con-il*f ^°nting them. The number of ’ ^ th°^eneS W^° haven’t acquired isil* h®ir citizens’ papers is small dH 1C^ al°ne manifests the spir-riŠ§ ,, y‘th which they entered igjjft e‘r new homeland, ijs^j ^eyeland became the metro-n I*1 a^s /or the American-Slovene, c\v , . certainly was a wise ,zŽ* , 01ce since the city is ideally ira*1 ?Cated, affording our people fvetf Iv®rse forms of labor with »0 eq^ table remuneration. . }0Vene settlements also ex-la a m ^owns near Cleveland and 3 often regarded as just a iQ j1. of Greater Cleveland. Drtf gio 30,000, comprise the 1 0V8ne co^ony in Cleveland, n# act**? ^ the outstanding char-bill> mn«08 Slovene com- vl‘l the * 163 'S ^e£ree to which y are organized. The Slov- THRILLS FROM 1897-1928 In 1897, the fashion of playing croquet was quite in vogue, in fact it was considered as athletic as baseball is today. The young and inquisitive male often in the course of the game found an opportunity to cast an innocent glance at his partner’s ankle when the young lady in the hurry and the excitement of the game lifted her skirts too high and so exposed her dainty ankle. Often it was such a shock that the gentleman was a physical wreck for the remainder of the lawn sport. And as gossip would have it, the gentleman told his friends of the tremendous experience he had had. In 1907, it is told women wore high top shoes, a curiosity indeed, however, we must get along with our story. At this particular time as history relates, city improvements were not as widespread as today. The streets were more muddy, more sloppy, and more risky to cross, especially so for the so called weaker sex. The young man of those days sought thrills by standing under umbrellas and in raincoat on corners ogling innocent women who while crossing these sloppy streets were forced to lift their skirts fully to the tops of their shoes. And those male rascals or bad boys just had to be around to get their thrill. In 1917, the men saw their first calf and we do not mean a cow’s young. Yes, at this time the woman was disgraced when she lifted her skirt and made her calf visible. Everyone thought that the skirt was bound to come down, however, nothing hurts so much as the truth. In 1928 a most common thing has taken place and that is the practice of snipping the skirts, so now we see knees, knees, and more knees. The skirts are also becoming thinner and the scissors are still snipping; here is 1930 with us and what can we expect. JUGOSLAV MEDAILIC 1 ARTIST I IVO KERDIC RECOGNIZED \ INTERNATIONALLY AS TALENTED r The life of Ivo Kerdic reads J much like the novels of Horatio Alger, all of which entail c struggle after struggle before ^ : the accomplishment of fame. | The notable distinction, how- |: ever, is, that one is purely fic- | ‘ titious, while the other is real-!1 1 ' I ism from start to finish. Ivo Kerdic was born the son I ‘ of a wood merchant, on May ‘ 19, 1881, at Davor in Croatia, ’ he went to Zagreb and learned the trade of locksmith. He : went to Paris where he worked ' by day and attended evening i j courses in applied art, desir-[ing to get acquainted with ( i plastics, especially in the art of making medals. Through an error 011 the part of the French, he secured a position as engraver. He applied for a job as a locksmith, but fortunately they were unable to read his ; : workman’s booklet so they con-! sidered him to be an engraver. ; In three months he was consid-iered a good engraver. ; After a year in Paris young Kerdic had to return home 011 j account of his father’s death. 1 Family finances did not per-; mit him to return to Paris. In 1902 he left for Vienna and there had to begin all over I again. Here he again had to first comprises the medals he made before the war. These were, of course, ,still crude and consequently received very little recognition. About four years later two medals and a plaquette made by him show his rising spirit. The work of designing a Medal of the City of Zagreb was entrusted to him by the mayor. These medals were to be awarded to citizens of merit and into them he placed all the feeling of his national spirit. Tiie plaquette is similar and is a tribute from the City of Zagreb to the gathering of the Slav Sokol Society in Prague. In these two medals Kerdic showed himself to be an accomplished artist. He ex-[ pressed the hope of the Slav j beautifully and forcefully. I In 1918 there came the fif-j tieth anniversary of the founding of the National Theatre at Prague. The cultural societies of Zagreb offered their congratulations to their Czechoslovak Brother in the form of a silver plaque designed by Ker- 1 • . die. In the autumn of 1918, the Serbs, the Croats, and the Slovenes were united into a nation, and Ivo Kerdic was asked to design the National Medal of Jugoslavia. This proved to be his masterpiece. On one side i is a young Slav on one knee [breaking the chains that have , j (round him. Under foot are th< shields of Austria and Hungary, lying flat on the ground, while between them a stock of the lime-tree (lipa) sprouts three leaves, for the three members of the new Jugoslav nation. The other side shows three tall women, representing the Slovenes, the Croats, and the Serbs, standing together: Croatia, in the middle, holds the ! fasces as the emblem of au-jthority. At her feet, lies the I instrument of unification with j iis pendant seal. The Serb 011 I the right, a branch of the lau-j rel of victory in her hand and on the left the Slovene, carrying the palm branches of peace, support two shields bear-I ing the arms of all the eleven provinces inhabited by the ! three people and now united in enes of Cleveland are , proud of their excellent examples of unity and strength. The National Home on St. Clair Ave., although, not what one might call pretentious or beau-t'ful architecturally, serves adequately for the different affairs of the community. Five other National Homes are located in different sections of Cleveland, two being in Collin-wood, two in Newburg, and one in West Park. Each of these “homes” provide lodge rooms in which the meetings of the great number of social and benevolent societies are conducted. The Slovenes of Cleveland are devoted to various walks of life, all sharing in the productiveness of this country. A good number of professional men and women of Cleveland have come from the Slovene ranks. Cleveland has six Slovene physicians, about four dentists, a number of attorneys, a number of women and men teachers in the schools of Cleveland and Greater Cleveland. Many of the young Slovene men and women attend the two Cleveland universities, while others are in schools in and out of the “Buckeye State,” all are determined to become active leaders in the Slovene community. The newspapers have attained a surprising development among the Slovenes of Cleveland. Four papers disseminating news and lodge communications, are published in Clever land and distributed to all sections of the country. The Slovenes of Cleveland have proven themselves to be one-hundred per cent loyal American citizens through constant effort to advance along educational, social and political lines. The Slovenes of Cleveland through perservance and cooperation have risen from a is partly crushed, destroying the facial beauty which was originally given us. But lo, it is not necessary for us to be disfigured, as long as we have a shin bone. The surgeon, all in smiles, steps into the amphitheater of his happiness, grafts a piece of our shin bone to our shattered jaw and we’re again passably pretty. Remember that man has gotten along fairly well after the rib was removed to make woman, he also gets along without the appendix, the tonsils, and the piece of shin bone. It would be interesting to know how much more could be dispensed with, before we would make a complaint. 0 ------------- very SLAVIC COURSES TAUGHT IN AMERICAN UNIVERSITIES The people concerned with American education have at last realized the significance of teaching the modern college man other languages than Greek, Latin, German and French. This increase in interest taken in Slavonic Europe has no doubt arisen from a demand of the student to be instructed in the Slav languages. In the summer session of Columbia University there will be a course on Slavonic literature. The lectures on Jugoslav literature will be given by Dr. Dra-gutin Subotič of the London School of Slavonic Studies. There will also be lectures 011 Russian, Polish, Czechoslovakian and Bulgarian literature. A few of the other universities, which are favoring such steps are The Catholic University of America, University of Illinois, University of Michigan, University of Pittsburgh, and University of Colorado. very small, unknown group in society to a place where they now assume an important role in civic functions. GEORGE WASHINGTON’S ELECTION Members of “George Washington,” No. 180 J. S. K. J made a complete revision of their executive staff. They are now prepared to conquer great er worlds and have resolved to increase their fold to at least 200 members by 1930. Brother Jos. Jeklich has been given the responsibility of “captaining the ship.” If the sea is stormy and uncontrollable we are positive that with him at the helm no danger should be expected. Brother Karol Kikel is his running mate and with his assistance, smooth management of the lodge, is more positive, Sister Mary Kalcic, former president and a capable one a that, was elected to the im portant position of secretary Sister Mary Janezic as record ing secretary is to keep tab 0: all the occurences at the meet ings; with her beautiful pen manship the neatness of her book will be just a matter of routine. Brother Louis Lev stek is to serve the role of official bouncer or sargeant-at arms. Order at the meetings will be maintained, if not Bro Levstek will know7 the reason why it isn’t. Brothers Fran Zorich, Adolph Perdan and Sis ter Frances Mola as auditors will have their exclusive meet ings at which they will play with figures and see that ev erything is running true to form. -------o------- Little by Little. Bessie: “How do you like this dress? I bought it on the installment plan.” Tessie: “Well, you’d better go back and get a couple more installments; there’s going to be men at this party.” Sport Sense YANKEES AGAIN TRIUMPHANT The fact that the Yanks have again come through as world champions will live long in the minds of the sport loving public, but at the same time doesn’t it seem as though this formidable ball club is monopolizing all honors. They have dominated the “diamonds” for three consecutive years and no doubt could continue their record for a number of more years. What chance have the other clubs in the league unless a balance of power is brought about. When one lone club has teammates like Babe Ruth, Lou Gehrig and Tony Lazzeri, it is high time that a discussion be had as to a method of constructing the league so that all teams are on the same level. In the last season there was very little interest in the championship games since the winners were already known in the beginning of the season. The games were merely exhibitory and even the close followers of the Yanks were tired of seeing them win. Most of the larger crowds went to see the “Murderer’s Row,” Babe Ruth, the idol; Lou Gehrig, a whiz of a hitter, and “push ’em up” Tony Lazzeri. They found little pleasure in seeing a grownup beating a youngster. It is hoped that there isn’t such a recurrence as happened at the past two World’s Championships when there wasn’t a single loss of a game. The hope that fans have is that the ball club grows old and disintegrates, in that manner allowing the other contenders a chance for the pennant Perhaps Babe Ruth, Herb Pen-nock, and a few others wli contract rheumatism by nexi season and then again perhap: the minor teams may corra some budding phenoms am break the luck. No matte low, we hope that such a sit uation as has occured in recen jaseball seasons will not b with us next season. earn his living by factory work. If he had come from some oth-j er province than Croatia, there would have been a possibility j ! of receiving a goverment scliol-! ! arship in a art school, but un-1 j fortunately his entire family! I were freedom lovers and were | known as such by the Austrian-j Hungarian government. \ However, he received employ- ] ment in a bronze foundry and gradually through his skill, ability, and industry, worked himself up to foremanship. Dame opportunity gave him u chance to display his genious when a statute of Fortune was to be erected in Vienna. This work was given to Kerdic and with two assistants, he carved it out of copper. His fine work attracted the attention of the sculptor, Professor Rudolph Mayer recommended Kerdic to the medal engraver. Professor Stephan Schwartz, and thus Kerdic was admitted to an art school in Vienna. Here he 1 studied, in his spare hours for , two years. His work, however, was again interrupted when he i was called for military service • I where he remained for a year. 0------------- THE RECENT FOOTBALL SEASON When the wiseacres began to dope football successes and defeats this past year they did not expect to bump into many surprises. Most of the sport writers considered Navy, Notre Dame, Michigan and others to have invincible elevens, but each week their guesses went “flooey.” It was fortunate for Navy that her relations with Army were severed. At Michigan where football games are expected to be won, something went wrong and the result was the tail end of football prominence. The “experts” are still trying to explain just why the Army happened to beat Yale by ! 18 to 6. Even Notre Dame, with the persistent habit of winning went down to defeat ; before Georgia Tech and Wisconsin. Financially the last football season was the “greatest success ever.” Attendance and gate receipts have smashed all records. Many times, a fan of a team, defends his team for their defeat by something like this: “Well, we got more first downs, longer punts, etc.”, which sounds good, but means little for after all it’s the score that counts. In the contest between Yale and Army, Yale outkicked, outrushed, and made more ground than Army, but what of it. The score showed a defeat for Yale by a score of 18 to 6. The so called “little teams” made quite a marked advance. It was the custom to have a slaughter whenever a big team played a little team, but not this last season. John Carroll University, a little team of After returning he went back j to his studies and won severa! j gold medals for the excellent j work done under Professor Rudolf Marschall. A little later j Kerdic was entrusted to de- j sign some coins for Bulgaria. I11 1913, at the age of 32, he ! was appointed as a professor in the School of Applied Arts at Zagreb, which now is called the Jugoslav Academy of Art. His abilities as a medallic worker can be divided into three distinct periods. The Cleveland, possibly not as well known nationally as Notre Dame, or Army, upset Davis-Elkins, a comparitively strong team since they defeated Navy and Boston College. Many of the conferences have broken up and the teams have reorganized under differ-; ent names, sometimes for better and many times for worse. The teams of the Big Ten Conference are evidently well founded, having gone through i the season without any rumors I of absolving. Iowa, Minnesota, Ohio State and Illinois received honors in this group. All in all the 1928 season can be said to have been very successful, despite the fact that the predictions of the “experts” did not come up to their expectations. Jugoslavia. With these two medals Kerdic really attained fame as a medallic artist. The world rec-jognizes him as a master in this j technique. Since the war he has devoted his time to portraits. Most of these have rather an individaul ! interest than a general inter-I est, however, some have a def-j inite national association. One j of these, a portrait plaquette ! of Josip Hanus, recognizes his fifty years of praiseworthy 1 work with the Sokols. In all his work Kerdic has I expressed artistically his ardent I patriotism and the national I sentiment among the Croates, I Serbs and Slovenes. SAVE YOUR PENNIES Do you know just how much you would be worth if some thoughtful relative had invested one cent 1929 years ago? An ingenious professor of much mathematics determined that one lone copper penny at the rate of 4*4 per cent interest and with interest compounded to date would produce one hundred-thousand globes of solid gold, each the weight of the earth. The earth weighs six and twenty-one ciphers tons (6,-000,000,000,000,000,000). Moral: Save your pennies for your protege. -------o-------- Maybe So. “You married me for my money!” “Well, I’ve earned it.” * Modern Washington. I cannot tell a lie. I did it with my little hatchet in a moment of temporary insanity. SLOVENES OF CLEVELAND DR. JOS. V. GRAHEK DIES Dr. Grahek,' Supreme Medical Examiner, for J. S. K. J. for twelve years, died after a brief period of illness. Dr. Grahek was born of Slovene parents, received his medical degree from University of Chicago and made his practice in Pittsburgh, Pa. He constantly worked in behalf of our organization. His remains were taken to Negaunee, Michigan, a town about ninety miles from Calumet, Michigan, his birthplace. In addition to his wife, Dr. Grahek leaves his mother, two sisters and a brother. ---------o----- E^CHAJVGES our best. Here’s to a bigger and better lodge, The St. John the Baptist. Anthony Absetz, Secretary. Collinvvood, 0. The following are the new officers for the Lodge Collin-wood Boosters No. 188, S. S. C. U. for the year 1929: President, Frances Baraga, 15603 Saranac Rd.; Secretary, Mary Krainz, 722 E. 155th St.; Treasurer, Frances Mivsek, 15904 Holmes Ave.; Organizer, Anton Klun, 15918 Whitcomb Ave.; Medical Examiner, Dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd. The lodge meets every third Thursday of the month in the Slovenian Home on Holmes Ave., at 7:30 P. M. Let’s all attend the meetings more regularly in the future than we have in the past and let’s get on the “warpath” for more members. Tony Laurich, Secretary. Gilbert, Minn. The meeting of St. John the Baptist Lodge, No. 193 S. S. C. U. was held on Monday, December 17th, 1928, at Mrs. John Kern’s Hall at 8 P. M. The election of officers was as follows; for president, Joseph Moren Jr., to succeed Brother John J. Komatar, who was elected Vice-President; Anthony Absetz, Secretary, to succeed Jacob L. Absetz, and John Frank Champa, who was reelected as Treasurer. The members of the lodge appointed an Entertainment Committee of five; which are as follows: Anthony J. Absetz, John Dreashar, Martin Bozich Sr., Joe Moren Jr., and Joseph Lopp Jr. Brother Louis Vessel was urged to help make our coming dance a success, Anthony Absetz was elected as chairman of the committee. We expect to have a dance sometime during the month of January 1928. Further notice will be published, as to when and where the dance will be held, in the Nova Doba during the month of January. I am sure glad to state that by Brother Louis Vessel, joining the St. John the Baptist Lodge, has brought the membership up to twenty-three. Since Brother Vessel is with us, I am sure that he will help organize so that we may at least have fifty members within a short time. His work as an organizer in the St. Joseph Lodge of Gilbert, Minn., sure does show that he worked hard to get as many members as they have up to date. Brother Vessel, who is well known throughout the country, by the members of the South Slavonic Catholic Union, is a man amongst men. He- is a man of action and few words, and one that can be trusted. We also have with us another good booster, whom we all know, is Brother Joseph Lopp Jr. He is a very good speaker and in my estimation will be a great assistance to our lodge. There are many others, but time and space do not permit. I do hope that all members of the St. John the Baptist Lodge will take more interest in getting new members. Lets make the year of 1929 stand out as Pittsburgh, Pa. A bit of welcome news to all the J. S. K. J. members and its friends in greater Pittsburgh and vicinity. As the first English-speaking lodge in the J. S. K. J. "The Pittsburgher” has decided to have its first annual banquet in January 12, 1929 in the Slovenian Auditorium at 57th and Butler St.; a 95 car will take you within a minute’s walk from the door. As it will be our first affair, the different committees are working hard to put over this affair in such a fashion that it will be one to be remembered for a long time. On our speaking program there will be some prominent speakers, among them will be our Supreme President Brother Anton Zbasnik who also will act as toastmaster. Another prominent speaker on this program will be Mr. P. J. Dona-houe, who is interested politically and morally in the Tenth ward of the City of Pittsburgh. Every Slovene and his or her friends in this great city of ours are most cordially invited to attend this affair. I would like to inform our members that our next regular meeting will be on January 10th, 1929 at 8 P. M., every member should try to be present to discuss some of the affairs at the banquet. The accounts of the past three months will also be given to you by the Trustee Committee. John Golobic Jr., Sec’y “Pittsburgher,” No. 196 S. S. C. U. THAT QUEER SENSATION With the ushering in of the New Year there came a commingling of joy and seriousness, or better yet and in much simpler language, 1 felt a queer and sort of cool sensation creep down my spine. This emotion perhaps came because of my lack of knowledge of what was in store for me in the morrow. No doubt, you experienced the same feeling, the same holding of breath, and tension of nerves, as I did, for I believe that it invariably comes to those who cultivate the proper spirit for appreciating the passing of one more year. There is a mysterious charm which surrounds the last hour of the old year and the coming in of the fresh hour of the new one, which I find almost inexpressible. My heart hoped and also feared the approach of the stroke of twelve where there is a wavering between past and future and when the time did come, there was a death-like stillness as though the death of a loved friend. A few minutes after twelve and the young were merry, full of joy and looking forward to the new, while the eyes of the old were filled with grief and were still lingering with the past. In this manner was 1 impressed by the strange, and inevitable division of time and yet I appreciate it, for it offered me an opportunity to scrutinize into my past and look forward to the inscrutable future. Worry Enough. “Dear, you can’t imagine how I worry when you’re away.” “Oh, you shouldn’t do that! I’ll always return, you know.” “Yes, that’s what I worry about.” * Fair in Love. “Gladys, do you love me?” “Yes.” “Would you be willing to live on my income?” “Yes, if you’ll get another for yourself.” Phunology BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES Not Much. One day a very pretty young lady who had a poodle dog in her lap chanced to be riding on a street car. A bluenose lady sitting next to the girl addressed her thusly: “My, what a nasty dog. Don’t you think, my young lady, it would look much nicer if you had a little baby in your lap?” “No,” the pretty one replied in calm even tones, “it wouldn’t You see, I’m not married.” * A Quarter Cigar. “Boy, what kinda seegar is dat you is smoking?” “Nigger, dat’s a quarter seegar.” “Quarter nothing. You never pay no two bits for a seegar.” “I didn’t say nothin’ about dat. De boss he emokes three quarters and I smoke a quarter.” * Daring Theft, “Anne Haskins just got bach from New York. She says she had her eye brows plucked.” “Aint them city crooks smart? Think of swiping a thing like that.” * Make It 100 Per Cent. Wife (in a telegram to her husband): “In four weeks I have reduced my weight by half. IIow long shall I stay?” Husband (wiring back): “Another four weeks.” What’s the Use Of. A chaplain was explaining the' great unhappiness caused by divorce and urged his hearers to be more attentive to their wives, to kiss them more frequently. Arriving home, one of the officers rushed into the room where his wife was and abruptly kissed,her. Breaking into tears she cried: ‘The baby is sick, the furnace fire is out, the plumbing has sprung a leak, and now you come home drunk. It’s too much!” * A Necessary Capital. “Should bank be written with a capital B?” “Of course; a bank is no good without a large capital.” * / He Does. “Cheer up, my man! Look at the world through rose colored glasses.” “What for? My eyes are bloodshot anyway.” * Nobody. He: “Then I put my hands over her eyes and said: ‘Guess who this is’.” She: “And who was it, any- way ?” * The Height of Idleness. “Now, boys,” said the teacher, “I want you to write me a composition on the subject: WHAT I WOULD DO IF I HAD FIFTY THOUSAND DOLLARS.” One boy sat idle until the papers were called for and then handed in a blank sheet. “What does this mean?” demanded the teacher sternly. “Where is your composition?” “That’s it,” replied the boy; “that’s what I’d do if I had fifty-thousand dollars.” ’KXXXXXSXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTgXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTn GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern . Yes, Where? Little Boy (to father who has just returned from the hospital after an operation for appendicitis) : “Well, wrhere’s the baby?” * And then there was the Scotchman who told' his children that Christmas was on December twenty-eight, so he could have advantage of the after-Christmas clearance sales. (Continued) Parts of the story of “George Kozjak” (Slovene Janissary), have appeared in previous issues of this paper; however, to assist the readers in recalling the vast action of the story, a summary will be made of the story as it progresses. “George Kozjak,” written by Joseph Jurcich, has been translated into English, by John Movern, to acquaint the English-speaking public with the Slovenes and to describe through this novel the mournful condition of the Slovene people in those periods when their lands were consistently invaded and devastated by the barbaric Turks. Human lives were taken in the most inhuman manner. Slovene progress ivas impossible with this constant danger hovering over their heads. When a slight advance ivas made, it was but short-lived since they were ever thirsty for Slovene blood. In converting this story into English the translator has tried to adhere as closely as possible to the method of writing of the author, so as not to lose it’s charm and individuality. At the time of this historical fiction, superstition, and ignorance prevailed in all classes of people. The story moves about some powerful and mighty lords ivho inhabited an old towering castle named after them, Castle Kozjalc. Marcus and Peter Kozjak were men of two types distinctly different. Marcus was powerful, well developed physically and mentally and distinguished himself in all invasions made by the Turks. He ivas loved by all the peasants. He married, but his marriage did not last long, for his beautiful wife died when she gave birth to their first son. Marcus intended to bring up his son George to be a good Christian and a good citizen. • The brother of Marcus, Peter, partly from neglect of the parents and. mostly through himself camc to be despised by all. The father attempted to force Peter into the Priesthood, but nothing could be done ■with this queer creature. Soon old Kozjak passed away and bequeathed the greater part of his estate to Marcus, which enraged Peter beyond description. Out of this a desire and greed for wealth was born to Peter and he be- came very sullen and gloomy. As you knoio gypsies at this time roamed over entire Europe, robbing, cheating and begging. A band of gypsies camped just outside of Castle Kozjak, one summer evening and in the course of the evening a father, mother, and son decided to steel a horse from the Castle. So the father assisted the son over the wall of the Castle while the mother occupied the guards of the Castle by telling them fortunes and stories. The son, however, ivas caught in the act by Marcus and beaten to unconsciousness by him. The father of the young gypsy came to the rescue and. threatened to punish Marcus if any marks, of the beating remained on the gypsies’ body. It was not long after this that Marcus received word that a friend of his in a neighboring country needed his assistance in subdueing an enemy. Marcus regretted to leave his son, but considering all things, he decided to leave his son George in charge of Peter, figuring that his brother when placed in confidence could be trusted. Marcus recruited some men and left. Many weeks had elapsed and meanwhile it seemed as though Peter had reformed and people began to respect hint and look up to him. In reality he still had evilness within his soul, and often pondered on the thought of getting rid of his brother’s son, and thus inherit all his father’s estate and be lord. He dared not take the life of the lad himself. One evening as Peter and a few of his servants were returning to the castle, they were captured by the band of gypsies who had camped outside of the walls of the castle sometime before. Peter, through an error ivas mistaken for Marcus and the gypsies decided to hang him, but through Peter’s cowardly actions and his begging for mercy, the gypsies soon realized their mistake. The leader of this band of gypsies thought that his purpose was defeated and that he would not receive revenge for the death of his son who died as a result of the beating administered by Marcus. •Y- Y- -Y- “Who are you?” asked the gypsy of Peter. “Why did you fool me by saying that you were Kozjak. Kozjak is taller and beter built physically than you are. Such a coward as you could not have knocked down my son at the first blow. Ha! Ha! Why did you say that you were Kozjak?” “Oh my dear sir, you have made a mistake; you are looking for my brother who is, at present in the war before the city of Celje. I have no use for my brother nor do I .have anything to do with his affairs. I have no dealings with him what-soever. Therefore, I beseech you to leave me and my servants alone,” so quickly responded Peter. Peter’s explanation, however, did not seem to be satisfactory to the gypsies. They had come here from so far for the purpose of hanging Lord Kozjak and it seemed now they might have to return without having accomplished their task. “The Lord must pay a ransom if he wishes to escape being hung,” suggested one of the men, and all his comrades at once agreed. When Peter heard what was to be done with him, should he not pay a ransom, that is, that he was to be hung, his heart again became colder. He finally entered into an agreement with the gypsies whereby he was to pay them one hundred gold-pieces for the release of himself and his two servants. As Peter did not have the money on his person, it was stipulated that Samol was to go with him to the Castle to get the money and that the servants were to be detained by the fire as hostages by Samol’s band until the former should have returned. Before Samol left, he instructed his comrades not to treat the servants roughly unless he failed to return. Then he mounted his horse, ready to leave with Peter for the Castle after the money. “If I do not return by tomorrow morning, when you behold the first rays of the rising sun, you will know then that I am a captive of this Lord. In such a case you no doubt know what to do,” said the tall man to his comrades as he wu;i about to leave with Peter for the Castle. It was a lonely night when Peter and the gypsy rode through the forest on their way to the Castle. The evening fog had fallen over the valley and the moon had hidden herself behind the clouds, which made the night exceedingly dark. When the gypsy began to converse with Peter about different things as an honest man would do, Peter believed that everything was well and soon became at ease. Finally he began to inquire of the gypsy why he had determined to murder his brother, Marcus Kozjak. The gypsy told Peter all about it and declared that he would never rest in peace until he had fulfilled his oath of committing a bloody revenge upon the thoughtless murderer of his son. When Peter heard what the gypsy had told him he conceived at his heart the most terrible plan. It was so horrible that only he who has the most vicious heart would even dare to think about such a plan. “Well, I wonder as to whether or not this gypsy would help me in my plan to obtain the possession of my brother’s property and thus make myself an independent Lord! In such an undertaking no one would dream — it would be impossible for anyone to imagine that I w-as responsible for that. The gypsy shall leave the country for some foreign land so that no one around here will see him again. That he shall not betray me, I will take care of that part of it.” Thus the loving uncle quickly planned. “My friend,’ said Peter to the gypsy, “you may place your confidence in me and tell me all about it without fear, for I too \ S1 hate my brother. He who shall take vegeance upon him shall also do me a great favor.” i P1 The gypsy took a glance at Peter, smiling. He undobtedly thought to himself: This is a fine kind of brother! There ; would be no loss, indeed, should I stab him through his heart or hang him by his thick neck!” IV lo Sl; soi US sk ;in “I will tell you,” continued Peter, “how easily you could take revenge upon my brother who, you said, killed your son. If you take my advice and do what I shall suggest, you shall injure him more than you would had you stabbed him through his heart or hanged him by the neck. Take an oath before me that you will never mention my name to anyone and that you will never again return into this country. If you agree to these propositions, I will give you, as a payment, additional one hundred gold pieces to the amount I have already promised you.” “How may I take an oath before you?” asked the gypsyi f and anyone could have seen that he did not think much/’off any kind of an oath. . ^ Peter began to administer an oath to the gypsy and the L latter repeated the words after him: “That the tongue may L fall out of the gypsy’s mouth shall he not keep silence; that he may be stabbed through his heart shall he mention a word jjU’ about it to anyone,” the oath ran on. L ola “Listen!” Peter whispered to the gypsy. “My brother, |tei Marcus Kozjak, who has killed your son, has also a son whom feg he loves more than you loved your son.” Lj “Ha! Ha! And you would like to get rid of him!” said Z the tall gypsy to Peter, laughing loudly. “You must have the heart of a woman if you dare not get rid of him yourself. J However, if you pay me I will do that job for you. Show mej where he sleeps and I assure you that tomorrow morning he j g shall awake no more.” ;a]cr “No, sir!” replied Peter, whispering to the gypsy. “Iirui don’t want you to do that. You ought to do it in such a way tot as to make it appear that I am against you and that I have no)om connection with you in this affair.” :a “I have seen that you are of a rabbit’s nature. You as-frga sume no risk yourself but would like to shift the responsibility {lav upon someone else’s shoulders. Well, I will assume your riskJi v but you shall pay me more than one hundred gold pieces. Notfti g then, what do you want me to do with the lad who is the thorn >zirj in your flesh?” etih “Toward. evening,” said Peter, “the lad usually goes with,0 11 the monk to sit under the pear tree in the hamlet. If you com^lani there with your comrades you can very easily catch him and 0 J(-kidnap him. (the Lord was now seized with fear as he though^1 1 of that band). No one would make any resistance. Howeve^f v I wish you would leave the monk alive so that he may be 0.l ko se t^bvoi’- Sa pa odpravi’ ker whic^a od ee onemogli delavci Poginejo. se radi po-hi^aii ua so člani te ali one .gint ^ganizacije, kjer ni tre- r°iaki rb tllH«ahajati na se->e in kJer se Er enako PlačuJe- Ne \ 1Jo Pa. da so naše slovenske i fVnciKln.. f s . svojimi elani, d . ega Pa tudi skrbijo zanje “ effSK rCUJ 11 onem°glosti. Meni je f iu", nakazala pretečeno leto ’ ivlip°dporo kot onemogle- Sfc *•-» woil*|ore ;e the| onemogle 'člane " tMru»d ,bi ™» napisal colo ro- ko o °menil sem že> kosem zmožen pisanja, zato While Valley, Pa, Glavne letne seje društva št. 116 JSKJ se je udeležilo lepo število članov, toda še več bi se jih bilo lahko. Pa so nekateri že takega mnenja, da se brez njih lahko opravi. V resnici, se pa tem lažje ukrepa o raznih zadevah, čim več članov je na seji. V društvenem odboru za leto 1929 je nekoliko izpremembe. Novi odbor je sestavljen sledeče: Jurij Previc, predsednik; John Korče, podpredsednik Alex Škerlj, tajnik; Frank Previc,1 zapisnikar; Frank Kern, blagajnik; Frank Havranik, Andrej Bogataj in John Kern Jr., nadzorniki; Charles Galičič, organizator. Na glavni seji smo tudi ukrepali glede proslave 15-letnice, ker meseca februarja bo 15 let, odkar je bilo društvo ustanovljeno, v Bil je tudi stavljen predlog, da si društvo nabavi zastavo. Za ta predlog je glasovalo 12 članov, proti*pa štiri; ostalim je bilo vseeno, oziroma 3o bili nevtralni. Po daljši debati je bil sprejeti predlog porušen in z večino sprejet novi predlog, ki določa, da naj tajnik ■i/praša vse člane, če so za nabavo zastave ali proti. Zastavo se naroči, če se dve tretini članov izjavi v tem smislu. Dalje je bil na omenjeni seji sprejet predlog, da se obhaja 15-letnica društva na (jlan 4. julija 1929. V to svrho imamo že dvorano najeto. Ob enem bo ob tisti priliki razvila društvena zastava, če se član-stvo odloči, da si jo nabavi. Glede nabave zastave je mnenje članstva različno. Nekateri sodijo, da nam zastave ni potreba, da je to iz mode, da je dosti drugih društvenih zastav itd. Moje mnenje, bratj« in sestre, pa je, da bi bilo v ponos društvu, če bi imelo svojo zastavo. Skoro vsako ameriško društvo ima svojo zastavo, in jaz ne vidim vzroka, zakaj bi se mi sramovali pokazati z zastavo naši novi domovini, kaj Ja smo. Zatorej bi priporočal bratom in sestram, da so izjavijo za nabavo zastave, ko jih obišče društveni tajnik. Lepo je in ponos za društvo, če ima svojo zastavo ob kakšni slavnosti ali drugačni izredni priliki, naj bo ista že veselega ali žalostnega značaja. Nedavno sem se pogovarjal glede pomena zastave z nekim rojakom, in ta mi je rekel, da je društvo brez zastave podobno človeku, ki hodi po dežju brez dežnika, ali na delo brez pokrivala. Bratska društva te okolice pa prosim, da ne bi prirejala svojih veselic na dan 4. julija, ker bodo vsa dobila pravočasno vabila, da se udeležijo praznovanja naše 15-ietnice, ki bo morda združeno tudi z razvitjem naše društvene zastave. Pozdrav! Jurij Previc, predsednik dr. št. 116 JSKJ, Petchnick, blagajnik; Ciril Er-menc, zapisnikar; Louis Kerne, John Oman in Joe Mihelič, nadzorniki ; Frank Šiškar, reditelj; Frank Repenšek, redar. Društveni zdravnik je dr. F. H, Ulman, organizatorji pa vsi člani. Društvene seje se bodo vršile v navadnih prostorih (Krain dvorani) vsaki tretji torek v mesecu, o polu osmi uri zvečer. Prihodnja seja se bo torej vršila na večer 15. januarja. Prosim vse člane, da gredo novim uradnikom na roke, kolikor mogoče. Posebno važno je, da je asesment pravočasno plačan. V resnici pravila govorijo, da mora biti asesment plačan do 25. vsaki mesec. Pa vzemimo, da se seja vrši 15. ali 16. v mesecu, in večina članov plača asesment na seji, nekaj članov pa odlaša do zadnjega dne, Tajnik mora ves ta čas paziti na nakolektani denar in biti odgovoren zanj. Ako bi vsi člani plačali tajniku asesment na seji ali do seje, bi mu prihranili mnogo izrednega dela in skrbi. Dali bi mu s tem priliko, da izpolni listine, zaključi račune in odpošlje asesment na glavni urad, kakor hitro ima čas. Asesment mora biti v glavnem uradu do zadnjega v mesecu, in ako ni odposlan vsaj 26., se lahko zgodi, da ne pride pravočasno. Potem bi se pa reklo, da je tajnik kriv zakasnitve, Vsakemu pa je znano, da so večinoma vsi tajniki delavci, ki morajo hoditi redno na delo, tajniške posle pa opraviti v svojem prostem času. Ni pa dolžnost nobenega tajnika, da bi člane posebej opominjal, zanje asesment zakladal ali pa hodil po hišah istega pobirat. Torej še enkrat prosim vse člane, da pomagajo novim uradnikom, kjerkoli bo mogoče. Ako bodo vsi člani točni, bodo tudi uradniki lahko točni in društvo bo napredovalo. Jaz se pa zahvaljujem vsem, ki so mi šli na roke tekom mojega tajniškega poslovanja. Hvala tudi vsakemu posamezniku, ki je pripomogel, da je društvo doseglo tako lepo število članov v taki mali naselbini. Z bratskim pozdravom Matt Petchnick. Presto, Pa. Na letni seji društva sv. Barbare, št. 4 JSKJ, ki se je vršila dne 9. decembra, je bil za leto 1929 izvoljen odbor kot sledi: John Primožič, predsednik; Val. Moore, podpredsednik; John Demshar, tajnik; Joseph Au-bel, blagajnik; John-Demshar Jr., Rudolph Pleteršek, Jacob Dermota in Frank Snack, nadzorniki; Andrej Bogatej, vratar. Društveni zdravnik je dr. H. H. Rittenhouse. Članstvu se zahvaljujem za številno udeležbo pri letni seji in želim, da bi bila tudi udeležba na rednih mesečnih sejah kar najbolj številna. Pa mnogo sreče v novem ietu vsem! John Demshar, tajnik. P. S. Pri tej priliki naj omenim še, da je tu dne 26. decembra po šestdnevni bolezni umrl za pl.jucnico rojak in trgovec John Dolenc, star šele 28 let. Bil je zelo priljubljen med tu-kajšnim prebivalstvom. Zapušča soprogo in štiri male otročiče. John Demshar. Braddock, Pa. Članom društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ sporočam, da je bil za leto 1929 izvoljen sledeči odbor: Anton Rožanc, predsed- nik; Joseph Sankovič, P. O. Bos 43, Braddock, Pa., tajnik; Martin Jerina, blagajnik. Kot društveni tajnik opozar jam člane, da so stopila začetkom leta v veljavo nova pravih J. S. K. J., katera pričakujemc vsak čas prejeti. Po novih pra vilih bodo asesmenti nekolike izpremenjeni. Prosim člane, di skrbe, da bodo imeli pravočasne plačane svoje asesmente, to j< vsaj do 25. v mesec«. Iz dru štvene blagajne se ne bo za kladalo za nobenega, tajnik i: svojega pa tudi ne more. Tud opozarjam člane, da ne bom pobiral assementov izven društvene dvorane. Vse to naj izvolijo člani vzeti na znanje. Pozdrav in srečno Novo leto vsemu članstvu J. S. K. Jed-note! Joseph Sankovič, tajnik dr. št. 31 JSKJ. Chicago, 111. V št. 50 Nove Dobe je predsednik društva št. 70 JSKJ poročal v svojem dopisu, da gotova sestra z Blue Island Ave., gotovo ne bo dolgo pozabila sv. Martina. Vem pa podpisana, kakor tudi ostali člani, ki so bili navzoči na omenjeni veselici, da takega presenečenja, kakor-šnega je dosegel ravno predsednik društva, bi si ne želel nihče drugi. Izrazil se je tudi v prej omenjenem dopisu: “Bog jim gre- he odpusti, saj ne vedo kaj delajo, ko mošt izpreminja svoje nekrščansko ime!” Jaz pa vem, da tudi on bolj čisla polnoletnost kot mladoletnost vinskega soka. K sklepu želim vsem članom in članicam društva Zvon, št. 70 JSKJ mnogo sreče v letu 1929, naši dobri Jednoti pa vsestranskega napredka. S sestrskim pozdravom Mary Bevčič, članica dr. Zvon, št. 70 JSKJ. S po'a. Kot odbornik prireditve, ki je bila prirejena o priliki 110-letnice Vilharjevega rojstva dne 29. aprila 1928 v Waukega-nu, 111., izrekam rodoljubno hvalo vsem, ki so k stvari kaj pripomogli. Obljubil sem bil dati ob Novem letu v javnost račun o prireditvi, česar pa zdaj vsled bolezni ne morem storiti. Omenim naj le toliko, da kot računi kažejo, ni bilo posebnega uspeha. Kasneje priobčeni računi bodo pojasnili drugo. Nabranega in na First National Bank v Chisholmu, 111., je bilo koncem leta 1928 obrestonosno naloženo v omenjeno svrho, namreč, -za Vilharjev spomenik §650.00. — Pozdrav! Matija Pogorelc. Cleveland, O. Poživljam člane društva Ilirska Vila, št. 173 JSKJ, da se gotovo udeležijo redne mesečne seje v nedeljo 6. januarja, ker na omenjeni seji bomo imeli več važnih zadev za rešiti. Med drugim imamo za izvoliti novega društvenega blagajnika, ker je sedanji dobil težke poškodbe v avtomobilski nesreči. Dalje bodo na seji pročitani trimesečni in veselični računi. Iz teh razlogov je želeti, da bi bila udeležba polnoštevilna. — Z bratskim pozdravom. Ludvik Prosen, tajnik. v Piad bi vedel, koliko tlUe organizacije za svo- Enumclaw, Wash. Tem potom naznanjam članstvu društva Bratje Svobode, št. 162 JSKJ, da je bil na glavni letni seji za leto 1929 izvoljen odbor kot sledi: John Chekada, predsednik; John Gore, podpredsednik; Frank Mrzlikar, tajnik; Rudolph New York, N. Y. Ker ni bilo pri zadnji seji zadostnega števila članov, da bi se zamoglo izvoliti novi odbor za leto 1929, se naznanja tem potom članom in članicam društva Orel, št. 90 J. S. K. J. v New Yorku, N. Y., da se vrši v ta namen prvo soboto v mesecu, to je 5. januarja ob 8. uri zvečer, izvanredna seja v društveni dvorani. Kdor so ne udeleži te izvan-redne seje, se - kaznuje po pravilih. Izvzeti so samo zelo oddaljeni in bolni člani. Prosi se nadzornike, da pridejo že ob 7. uri zvečer v dvorano, da pregledajo knjige. 2elim vsem članom in članicam naše slavne J. S. K. J. veselo in srečno Novo leto! Valentin Orehek, tajnik dr. št. 90 J. S. K. J. Collinwood, O. Ko so leto bliža k zatonu, se v glastfu s strani društvenih odborov kar največ mogoče poživlja članstvo k letni seji. Vsakega društvenega sobrata| je namen spraviti povoljno šte-1 vilo sočlanov skupaj, da bo | eimvečja izbira na razpolago. Kajti vsak društveni odbornik, kateri nosi “šaržo” za dobo enega leta, komaj čaka, da si jo odloži, če mu je količkaj prilika dana; prilika pa je le tedaj, ako je toliko število članov navzočih kot jih društveni odbor šteje. Na zadnji seji društva sv. Janeza Krstnika, št. 71 J. S. K. J. je bila približno 25% udeležba, kar pomeni povoljen po-set, če društvo šteje čez 200 članov. Ko pa so prišle volitve na vrsto, je malo manjkalo, da nismo bili primorani iti k sosednemu društvu po člane, ki naj bi prevzeli društvene urade. Končno je prevzel nominacijo sobrat Anton Marinšek za društvenega predsednika, ter je bil istočasno izvoljen za bodoče leto. Tajnik se je otresal na vse načine, kako bi se' izmotal iz tajniške verige. Že tri leta dela pokoro za eno samo besedo, ker je rekel da prevzame “nominacijo.” To službo imenujem tako, ker v polni meri zasluži. Vsi oni, ki so imeli tozadevne izkušnje, vem, da bodo soglašali z menoj. Za leto 1929 sem ponovno prevzel, v nadi, da bodo člani sodelovali z društvenim tajnikom, da mu bo to opravilo za kratek čas, ne pa v nadlogo. Za dosego tega bi morali člani plačevati redno svoj asesment do 25. v mesecu in ne potem pricapljati, ko že zdavnej odpošljem. Ti člani m1’ stavijo prvo vprašanje, če sem jih suspendiral? Ne pozvedu-jejo pa, če sem imel denar na razpolago za njega založiti. Besedo “založiti” tako enostavno vsak izrazi, kot bi bilo meni odložiti uboštva, katero me obdaja na vseh koncih in krajih, kot večino nas delavcev. Drugo bi želel, da bi plačevali svoje prispevke na mesečni seji; kdor pa tam ne more, naj plača dne 25. zvečer v Slovenskem Domu od sedme do devete ure. Do sedaj sem pobiral 24. v me-mesecu, ker pa mi jih je več prišlo naslednji dan na dom kot prejšni večer v narodno poslopje, sem sklenil, da bom za prihodnje leto pobiral 25. v mesecu. Tore.j ponovno prosim, da plačujete v Slovenskem Domu in ne v mojem domu, posebno kadar ni mene doma, ob delavnikih. Ce pa že kateri hoče na vsak način na domu poravnati svoj asesment, naj to stori v nedeljo popoldne, to je na tisto, ki pade med vršečo se sejo in 25. v mesecu. Naslednja točka je pa ta, za vse one, za katere vem, da jo ne bodo čitali, ko še nikdar niso, in je malo verjetno, da jo kedaj bodo. Ce pošljete prispevke po otrocih, prepričajte se prej potom glasila, če je posebna doklada, da pošljete po njih zadostno svoto. Drugače me pripravite v zadrego, namreč v finančne težkoče, ker mi manjka ob gotovem času pet-desetak — pa ga išči, če ga moreš kje na posodo dobiti! To zaradi tuje površnosti! To je vse, kar sem mislil napisati, za to pot o teh slabih navadah, ki posameznim članom nič ne koristijo, društvenemu tajniku pa povzročajo precejšnje priglavice, katere se lahko preprečijo, aki člani imajo količkaj dobre volje. Naj noben ne misli, da on sam pri vseh ostalih netočnost uganja; ampak da vsak mora sodelovati, kar mu članska dolžnost veli, pa ne bo ob koncu termina nobenih težkoč si dobiti novi odbor za naslednje leto. Vse, kar sem povedal do sedaj, bi lahko izrazil v nasled-nih par vrsticah: Boljše obis- kovanje društvenih sej, da bi videl predsednik društva, da se res izplača otvoritev seje, da dobi učinek, ker so ga volili, da ga resno smatrajo, da jim vodi seje njim — članom, in nc golim stenam. Točno plačevanje asesmenta ob pravem času in na pravem miistu, kolikor je vsak dolžan. Ce bodo Člani vse to vpoštevali pa mi ne bo treba ponovno mlatiti to omlačeno slamo. Odbor pa, kateri bo prevzel svoje posle začetkom lota, jih bo z veseljem še naprej vodil brez vsakega oporekanja. Sodelovanje, sobrati, ne pa godrnjanje, kadar so doklade, kot bi jih društveni tajniki povzročili! Da bodo vsi bratje, kateri so do sedaj seje obiskovali tudi zr bodoče nadaljevali na istem mestu in ob istem času kot lani. Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne. Odbor za bodoče leto je bil izvoljen sledeči: Anton Marinšek, predsednik; Anton Lavrich, podpredsednik; Ivan Kapelj, tajnik, 709 E. 155th St.; Matej Hribar, blagajnik; Alojz Tolar, zapisnikar S tem zaključujem dopis ter želim vsem srečno in veselo Novo leto! Ivan Kapelj, tajnik. KJE JE Jacob Cuznar, ki je odpotoval lansko leto spomladi na obisk v staro domovino, s potnim listom? Meseca julija sem prejel od njega razglednico, s katero mi je sporočal, da se vrne v U. S. A. koncem avgusta. Navadno se je takoj zglasil pismenim potom pri društvu, kje da se nahaja. Clan je že od leta 1903. Prej se je navadne zadržal v New Yorku ali pa v Philadelphiji, Pa. Opozarjam ga tem potom, da naj se zglasi podpisanemu radi društvenih zadev. John Demshar, Box 237, Presto, Pa. Poziv! Nižje podpisana poživljam Frank Erchulla St. javno, da naj govori resnico, zakaj sem mu vrata pokazala, ker se je širokoustil pri neki društveni seji in drugod, da radi društvenih razmer. Ako pa ne bo govoril resnico, ga bom javno pred.pričami razgalila, kaj je bil vzrok. Elizabeth Mei-tel, št. 120 JSKJ. (Advt.) -------o------- Pavel Stransky: AMERIKA Z VESELE STRANI “Keep smiling” (Smej sc!) Ameriško narodno geslo Da, humor je v Ameriki doma. Duri so mu povsod na stežaj odprte: v prezidentovi hiši, v milijonarjevi palači, v delavnici vseučiliškega profe- sorja, v laboratoriju industrijskega podjetja, pri sodišču, v uradu, v družbi, v gledališču, v tisku, celo v bajti najrevnejšega delavca. Ilumor osvežuje vsakdanje življenje, vzdržuje med ljudstvom dobro voljo, povečava veselje do dela, odpravlja razne ovire in zbližuje najrazličnejše družabne vrste, ta- ko da je hrbtenica ameriške demokracije — veselost, šala. Zakaj pri nas ne uspeva demokracija, prava demokracija? Zato, ker našemu ljudstvu ne dostaja zdravega, prijetnega naravnega humorja. Ne vem kaj je temu krivo — morda to Ja je pri nas drugačno podnebje, ali dolgoleten političen jarem, ali skromne življenskc razmere širokih ljudskih plasti, trd boj za vsakdanji kruh in vsa iz njega izvirajoča sebična sovražnost. A razloček je tako močan, da nas uprav sili k primerjavi. Vsi se preveč resno držimo smo preozkosrčni in v malenkosti prenatančni. Namestu da bi šli z lahkoto preko malenkosti, iščemo problemov tam, kjer jih ni, stavimo si na pot umetne ovire, ne drznemo si prizna- , ti, da smo storili kako napako, j anK,ed-četudi se je zavedamo, nekaj zbog ozkosrčne domišljavosti, i;; :motnega mnenja, da bi izgubili značaj resnobnosti, nekaj pa z bojazni, da se ne bi osme-iili’ Ničesar se tako ne bojimo, kakor da se ne bi pri čem ušteli. Le preradi iščemo dlako v jajcu in mislimo, da so svet-logledni ljudje (optimisti) malce prismojeni. Kako včasi ena sama dovtip-na beseda smehljaje reši situacijo! Kako lahko humor na pravem mestu in ob pravem času zlomi ostrino, premosti na- sprotja in zbliža ljudi. “Blagodejni in včasi prav koristni dovtipi in šale,” pravi Cicero v svojem spisu “O govorniški umetnosti.” Kdo ni že opazil, da najslavnejši anglosaški državniki vpletajo v svoje resne politične govore dovtipe in vesele zgodbe? Ce Američani sedanjemu prezidentu Zedinjenih držav kaj očitajo, je to v prvi vrsti očitek, da ima — premalo humorja (po ameriškem merilu). Nasproti temu pa si je pridobil podprezident general Dawes veliko popularnosti s svojo veselo naturo, nasmehlja-nim obrazom in z — zabavno pipo. Ce pri nas ne tituliraš vsakogar po njegovem pravilnem naslovu, te še pogledal ne bo, Američan naziva svojega pre-zidenta Calvina Coolidgea — “Cal,” včasi tudi “molčeči Cal” (ker prezident Coolidge malo govori). Enemu prejšnjih pre-zidentov Rooseveltu so vsi pravili “Teddy.” Človeka z doktorskim naslovom pozdravljajo Američani “Hallo Doc,” često često ga tudi kdo mimogrede potreplje po ramenu in se oba zadovoljno smejita . . . Na oglu 16. ulice v Washing-tonu stoji lepa starejša hiša, pred katero je majhen neogra-jen vrt, prav za prav travnik, kakor jih je mnogo pred hišami. V anglosaških deželah so ljudje navajeni, da hodijo pro. sto po parku, ne oziraje se na steze (kakšna kazniva neolika-nost pri nas!), zato je posestnik ondi postavil napis, da mu ne bi trave poteptali. Pri nas bi bil tak napis na primer v tej obliki: Svarilo! Hoditi po tej travi je najstrožje zabranjeno. Prestopki se kaznujejo z globo 50 dinarjev. Američani imajo drugačen okus. Pred to hišo v eni najlepših washingtonskih ulic so zabili majhen kol in pričvrstili nanj ploščo z napisom: “Please give the grass a :hance” (Prosim, dajte tej travi priložnost, da raste). Ce ni v tem humorja, pa je vsaj veliko človeškosti. Nobenih ukazov, prepovedi, pretenj — le prijazna beseda, ki apelira naravnost na človeško srce. Tudi najporednejši deček mora pomisliti, kako slab gentleman bi bil, če ne bi dal tej drobni travici prilike, da raste sama, !jrez tuje pomoči, če jo le pustimo pri miru. Sploh Američani veliko dose-zajo z napisi. In vsi očitujejo značilna znamenja humorja, prijaznosti, vesele misli in po-, bude h koristnim dejanjem. Nikjer ne opaziš profesorske strogosti in uradniške resnobe, ne ukazujejo in ne zabranju.jejo, niso sentimentalno pesniški, ne boje se, da bi s šaljivim svarilom škodovali resnemu značaju kakega urada. Znan je napis, ki ga vidite na pultu vsakega branjevca, v uradih in na javnih mestih — poziva ljudi, da naj se ne jezijo, naj bodo veseli tudi tedaj, ko bi se radi raztogotili: “Keep smiling!” (smej se), zakaj — čemu bi se človek zaradi tega jezil? “Don’t worry” (ne huduj se). Jeza kvari ljudem zdravje, pije žolč, gre jim na živce, tako da postanejo nervozni in nedostopni — posledica je, da se prezgodaj postarajo. In navsezadnje — z jezo nihče nič ne popravi! “Don’t worry about things which can be changed or which can’t be (Ne jezi se zaradi reči, ki se dajo ali ne dajo iz-premeniti.) So ljudje, ki v uradu ali kjerkoli, kamor že pridejo, toliko besedujejo, da se jih človek ne, more zlahka otresti. V obrambo pred njimi vidiš pri nas ponekod napis: “V razgovoru z uradniki bodite kolikor moči kratki.” Človeka obhaja mraz. ko to prebere; v taki pisarni se ne upa niti sesti, stiska klobuk |v roki in venomer misli, kako bi prej ko mogoče zapustil to sobo. V' Ameriki dosezajo isti (Dalje na 6. strani). :: tir % :: OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. (Nadaljevan]«) Po enem teh glasov sem spoznal krmarja Izraela Handsa, ki je bil v prejšnjih letih Flintov topničar. Drugi je bil moj prijatelj z rdečo čepico. Obadva sta bila očividno nad vse pijana in sta še vedno pila; kajti ravno ko sem poslušal, je eden s pijanim vzklikom odprl eno zadnjih oken in vrgel ven neko stvar, ki je morala biti steklenica. Vendar moža nista bila samo močno pijana, bilo je očito, da sta bila tudi divje razkačena. Kletvice so padale kot toča in naračal je tak vrišč, da sem bil pripravljen na konec s pretepom. Pa prepir se je lepo polegel in glasovi so za nekoliko časa utihnili. Na obrežju sem videl svit velikega taboriščnega ognja. Nekdo je prepeval dolgočasno, staro, enolično mornarsko pesem brez konca in kraja. Cul sem jo že na potu več kot enkrat in sem se je prav dobro spominjal. Bila je ta pesem prav primerna družbi, ki je doživela zjutraj tolike izgube. Soditi po vsem, kar sem videl in slišal, so bili ti roparji ravno tako brez vsakega čuta, kakor voda, po kateri so se vozili. Naposled je zopet potegnila sapa; ladja se je začela premikati s stranjo in se mi bližala; čutil sem, kako je vrv odjenjala in s krepkim urezom sem popolnoma prerezal vrv. Veter je le malo vplival na čoln sam, ki je skoro kar naenkrat splaval proti Hispanioli. V istem času se je začela ladja obračati in plavati počasi preko toka. Veslal sem na vse škriplje, pričakujoč, da se prevrnem vsak hip; spoznavši, da ni mogoče odriniti čolna naravnost proč, sem ga potiskal proti zadnjemu delu ladje. Končno sem bil prost svojega nevarnega soseda in ko sem zadnjikrat pognal z veslom, me je po rokah oplazila vrv, ki je visela zadaj s krova. Naglo sem jo pograbil. Zakaj sem to storil, ne vem. Bil je nekak nagon; ko pa sem jo imel v svojih rokah in se prepričal, da je gori pritrjena, Se me je začela polotevati radovednost in sklenil sem, da pogledam skoz okno v kabino. Vlekel sem za vrv roko črež roko, in ko sem mislil, da sem dosti blizu, sem se vzpel z velikansko nevarnostjo nekako za polovico svoje velikosti in sem tako videl strop in del kabine. Sedaj sta ladja in njen majhni spremljevalec precej hitro drčala po vodi. Ladja je govorila, kakor pravijo mornarji, precej glasno in z neprestanim pluskanjem rezala neštevilne valove. Dokler nisem pogledal skozi okno, nisem mogel razumeti, zakaj stražniki niso bili vznemirjeni. En pogled pa je zadostoval, in bil je v resnici en sam pogled, ki sem ga smel upreti iz svojega nestanovitnega čolniča. Videl sem Handsa in njegovega tovariša v ljutem boju, držeča drug drugega za vrat. Sedel sem zopet dol na klopico in skoro bi padel iz čolna. Za trenutek nisem mogel ničesar videti razun teh dveh divjih zabuhlih obrazov, ki sta se pod kadečo svetilko zibala sem in tja, in zaprl sem oči, da se zopet privadijo temi. Brezkončna balada je bila končana in cela družba okoli ognja v taboru je zapela v zboru pesem, ki sem jo tolikokrat slišal: < Petnajst mož na mrtvega moža v zaboju — Juhuliu, in steklenica ruma! Pijača, vrag stori potem ostalo — Juhuhu, in steklenica ruma! Ravno sem premišljeval, kako marljivo sta pijača in zlodej v istem trenotku na delu tudi v kabini Hispaniole, ko me je iz-nenadil nenaden sunek čolna. Močno se je zibal in čutil sem, kako menja svojo smer. Brzina je med tem čudovito narastla. Odprl sem oči. Okoli in okoli mene so bili majhni valovi, ki so se premetavali med ostrim šumenjem in se nekoliko svetlikali. Hispaniola sama, v katere sledu sem se nekoliko časa zibal, se je zdela neodločna glede svoje poti, in videl sem kljub veliki temi, kako so se njeni drogi zibali sem in tja; in še več, ko sem gledal dalj časa tja, sem se prepričal, da se je gibala proti jugu. Pogledal sem preko svoje rane in srce mi je začelo hitreje utripati. Tamkaj ravno za menoj se je nahajal ogenj taborišča. Tok se je bil obrnil pravokotno ter tiral s seboj vitko-ladjo ter mali čolnič in med vedno glasnejšim pluskanjem in vedno večjimi valovi smo drli proti odprtem morju skoz ožino! Naenkrat se je ladja pred menoj močno zazibala, obrnila morebiti za dvajset stopinj, in skoro v istem trenutku sem začul glasove s krova; slišal sem glasove korakov po stopnicah in tako sem vedel, da sta pijanca prekin la svoj prepir in spoznala nevarnost položaja. Vlegel sem se na dno svojega bornega čolniča in goreče priporočil svojo dušo Stvarniku. Vedel sern, da moramo koncem ožine dospeti v divje valove, kjer bi bilo hitro konec vseh križev in težav, in akoravno bi morebiti znal umreti, vseeno nisem mogel mirno gledati svoji bližajoči se usodi v oči. Tako sem moral ležati dolgo med razburkanimi valovi premočen do kože in niti za trenutek nisem prenehal pričakovati pri naslednjem valu svoje smrti. Polagoma se me je lotila utrujenost, nekaka omotica se me je lotevala celo sredi teh grozot, dokler me ni premagal omotni spanec; in tam sem ležal v svojem čolniču, ki ga je morje metalo sem in tja, in sanjal o domu in starem “Admiralu Benbow-u.” XXIV. POGLAVJE Križarjenje čolniča. Bil je že beli dan, ko sem se prebudil in spoznal, da se nahajam v svojem čolniču na jugozapadnem koncu Otoka zakladov. Solnce je že izšlo, vendar je bilo meni še vedno skrito za Daljnogledom, ki je padal na tej strani z orjaškimi skalami naravnost doli do morja. Meni naj bližje se je nahajalo predgorje Haulbowline in Gore srednje jambore; gora gola in temna, predgorje pa obdano s štirideset do petdeset čevljev visokimi klečmi in skalami. Nahajal sem se komaj četrt milje daleč na morju in moja prva misel je bila veslati na suho. To namero sem kmalu opustil. Med skalovjem je morje bobnelo in šumelo, peneči valovi, ki so se vzdigovali in padali, so se vrstili drug za drugim; ako bi se drznil bližati se obrežju, bi me vrgli valovi na peči in ubili, ali pa bi svoje moči zaman napenjal, da bi’ splezal na te strine skale. NAZNANILO o Članstvu Jugoslovanske Katoliške Jednote sporočamo žalostno vest, da je dne 27. decembra 1 928 za vedno preminul naš sobrat in.vrhovni zdravnik Joseph Virgil Grahek Njegovo truplo je bilo prepeljano v Negaunee, iMich., v pondeljek dopoldne, dne 31. decembra, kjer je bilo začasno položeno v družinsko rakev njegove soproge, spomladi se ga bo pa prepeljalo v njegov rojstni kraj, Calurnet, Michigan, kjer ga bodo položili zraven njegovih umrlih sorodnikov. t Pogreba v Negaunee, Michigan, udeležil se je v imenu Jugoslovanske Katoliške Jednote sobrat Joseph Plautz, predsednik glavnega porotnega odbora. Pokojnikovi soprogi in vsem njenim ter njegovim sorodnikom izrekamo naše odkritosrčno sožalje. Za Glavni odbor JSKJ: Anton Zbašnik, glavni predsednik. GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. J« najbolj razširjen slovenski list ▼ Ameriki; donala vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in nrifieli ta bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St, New York, N. T. V J? IZŠEL JE Slovensko Amerikanski KOLEDAR za leto 1929 Cena 50c Naročila pošljite na Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St, NEW YORK, N. Y. Lepe tiskovine mm st rala droitra, sa trforea, = posameznike, za vsakovrut- = a» prireditve dobite vselej E m* | po nizkih cenah v prri slovanski anljski tl*-kuml t ZJed. državah, kjer dobit« ob vsakem časa sa-■•mIJIv« in | točno postrežbo Dr. George Milavetz, ZOBOZDRAVNIK 23 East Sheridan St. (preje urad dr. McCarty-ja) ELY, MINN. Uradne ure: Od 9. do 12. dop. od 1. do 5. nop. od 7. do 9. Zvečer. Ob nedeljah po dogovoru. (Telefon za urad in stanovanje: 504 R). In to še ni bilo vse; kajti na gladkih skalnatih pločah sem zagledal velike opolzke zveri, ki so se plazile naokoli in med glasnim pljuskanjem skakale v rnorje, nekakšne mehke polže neverjetne velikosti, kakih štirideset do šestdeset skupaj. Pozneje sem zvedel, da so bili prav nič nevarni morski levi. Toda pogled na nje skupno z divjimi klečmi in razburkanim morjem mi je pristudil to pristanišče. Čutil sem, da bi raje stradal na morju, kakor da bi se podajal v take nevarnosti. Imel pa sem VGČ sreče, kot pameti. Severno od predgorja Haulbowline se razteza obrežje v ravni črti in pri odtoku morja se prikaže dolga proga rumenega peska iz vode. Severno od tod se nahaja Predgorje gozdov, kakor je bilo napisano na zemljevidu. Spomnil sem se, kaj je povedal Silver o toku, ki teče ob ;-:apadni obali Otoka zakladov proti severu, in ko sem spoznal, da sem se nahajal v objemu tega toka, sem raje pustil predgorje Haulbowline za seboj in prihranil svoje moči za pozneje, ko poskusim priti na suho na prijaznejšem Predgorju gozdov. Na morju je bilo opaziti veliko gladko valovanje. Ker pa je veter vlekel trajno in rahlo od juga, ni! Bilo nobenega nasprotja med tokom in med valovanjem in radi tega so se valovi nemoteno dvigali in padali. Ako bi bilo drugače, bi bil moral že davno poginiti; tako pa je bilo v resnici čudovito, kako varno in lepo je plaval moj mali ;n lahki čolnič. Ležeč na dnu in pogledovajoč samo z enim oče-;'oiT) preko roba čolna, sem videl vzdigovati se v bližini veliko njodro goro; pa le za hip, ker čolnič je poskočil, zaplesal kot na peresih ter se na drugi strani lahko kakor ptica pogreznil zopet V dol:no valov. Postajal sem bolj drzen in sem se vsedel v čoln, da poskusim, kako znam veslati. Toda tudi majhna sprememba v ravnotežju je povzročila velike spremembe v vedenju čolna. In komaj sem se ganil, je čoln naenkrat opustil svoje lahko plesajoče gibanje, planil po tako strmem vodnem bregu nizdol, da se mi je v glavi zvrtelo in je zadel s svojim rilcem globoko v steno sosednjega vala. Bil sem ves premočen in prestrašen in sem takoj zopet padel v čoln nazaj, in potem se je zazdelo, da se je čolnič zopet spametoval in me nosil med valovi tako mehko, kot poprej Očito je bilo, da se ne smem vmešavati v njegovo gibanje, toda kakšno upanje sem imel potem, da bi prišel na suho, če nisem mogel vplivati na njegovo smer? Velik strah se me je lotil, vendar vkljub temu nisem izgubi) svoje glave. Najprvo sem z opreznim gibanjem s pomočjo svoje mornarske čepice polagoma izmetal vso vodo iz čolna, nato sem zopet z enim očesom pogledoval preko njegovega roba in začel prevdarjati, kako da se je mogel čolnič tako mirno gibati v valovih. Spoznal sem, da valovi niso velike, gladke in svitle gore, kot se vidijo iž obrežja ali raz krov ladje, temveč popolnoma podobni gorskim grebenom, polni vrhov, ravnin in dolin. Samemu sebi prepuščen čoln si je takorekoč delal svojo pot skozi nižave in doline in se izogibal strmim bregovom in višjim valovom, ki so se prekucovali. (Dalje prihodnjič) ----------o----------- AMERIKA Z VESELE STRANI (Nadaljevanje iz 5. strani) učinek na boljši in veselejši način. Videl sem marsikje napis: “If you have nothing to do, don’t do it here.” (Ge nimaš kaj delati, ne delaj tega tukaj.) Obenem pravi drugi napis, da se bo vsem željam ugodilo, če bo le količkaj mogoče. Taki vzpodbudni napisi so hkrati geslo uradniku za pisalno mizo, dočim nadaljnji napisi vzpodbuja obe stranki. “It can be done!” (Pojde, mora iti). Vse na svetu gre, če le imamo zadosti dobre volje. Avtomobilistom, ki divjajo po ulicah in cestah, veljajo napisi, kakor sem jih videl na primer v Virginiji: “This road is not foolproof.” (Ta cesta [za norce ni varna); na wash-ingtonskih križiščih pa so postavljene vratom podobne plošče z napisom: “Bolj brzdajte in manj trobite!” Pred vstopom v majhno mesto sem opazil ta-le ogromni napis: “Go slow and see our town,” go fast and sep our judge.” (Vozi počasi, pa boš videl naše mesto, vozi hitro, pa uzreš našega sodnika!) Posebno poglavje bi zasluži) humor v gledališčih in v novi-nah. Odlični komiki, katerih iznajdljivost in umetnost se nam včasi zdi neprekosljiva: vas umejo zgrabiti s tako neprisiljenim in zdravim humorjem, da tudi najstrožja guyer-nantka ne more nič ugovarjati. Kako klavrni so v primeri z ameriškimi komiki nekateri naši (jugoslovanski) “komiki” in “humoristi,” ki po večini ne umejo povedati šale, ne da bi se dotaknili najnižjih človeških instinktov. Humor se širi tudi po radiju. Tako na primer osebe, ki napovedujejo program, često ljudi bolj zabavajo in uživajo večjo popularnost nege mnogi odlični pevci in godbeniki. Tudi v novinah je šaljivost vsakdanja in neizogibna sol in zabela. Pri nas mislijo časnikarji, da mora biti vsaka reč hudo resna, hladna, brezosebna. Ne tako v Ameriki. Nekateri listi, na primer “The Washington Post,” izpolnjujejo cele stolpce na prvi strani z dov-tipnimi aforizmi in šaljivimi opazkami o dogodkih, ki jih beležijo nekoliko dalje. Nihče ni dovolj svet, nedotakljiv in vzvišen, da mu ne bi list kakšno “zasolil.” Toda tega se v Ameriki živ krst ne vznemirja in ne jezi. Američan pozna zdravo, človeško satiro in ironijo: noče smešiti, temveč le nasmejati, nima zahrbtnih namenov in ni nikdar zagrizen in srbo-rit. Ljudje se smejejo in zabavajo, a ne iz škodoželjnosti, temveč iz veselosti. Tudi prizadeta oseba se smeje z njimi — zakaj Amerika ve, da čme-ren in siten obraz ne reši nobenega živi jenskega vprašanja in da nevolje in trdote vsakdanjega življenja najlažje zmaguje vesela misel. . . Amerika se smeje, Evropa se mrači in sitnari . . . ("Življenj* in Svet.”) 6« priporočam dru&tvoM, ro- ~ J ukom, trgovcem za vse pri- — like. Prevzamemo najveeja S kot najmanjša dela. I Ameriška Domovina § = 6117 SL Clair A ve. 1 CLEVELAND, O. r'««llllll!lllllllliui|lllllllllllllltllllllllllirc obresti plačuje na denarne vloge Prudential Bank (Zakrajšek & Cešark) 455 W. 42. St., New York, NY. To je sedaj državna (State) banka ter ima $175,000 glavnice in rezerve. O njeni za-dvoma. — Poslužujte se je! nesljivosti torej ne more bit! Vsi otroci članov J. S. K-Jednote bi morali spadati t, mladinski oddelek. Od tam jirt bo logičen in lahek prestop v odrasli oddelek. Ali ste v vaši naselbini ustanovili angleško posilijo?1 društvo J. S. K. Jednote? TXrTTXTTTTTXTTTTTTTTTTH Joseph Mantel, JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, Ali ze imate angleško poslujoče društvo J. S. K. Jedriote? ol< je kc to; OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO f ho VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE Pr Yt ok ve< dit sk< m c —-i la □cxixrriTrirrixirxxxrxxrritxrgrrgTTTTTxxTYTSTrziTTg^ let Rojaki! Pridružite se številnim našim vlagateljem. IZRABITE PRILIKO, KI JO NUDIMO ZA NOVO LETO namreč: Vse vloge, ki jih prejmemo do vštevši 12. JANUARJA 1929 bomo obrestovali že od 1. januarja po — A'A% (Dosedanja obrestna mera je bila 4%) Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega vsakega v meseca naprej. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. NalvečJ« Ih najstarejia slovenska alatantka trgovina ▼ Ameriki. Zlatarske predmet« vaeh vrat, gramofone, piane in radio vaeh cefl la Izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE (II! Bi CUi At. Ib >3* E. 79th IM- Clar.Uwl, O. ne! vet ja. prc Or; mil sire J pre Col dol umi |suh jizp: ikra ,šte\ Pro Pre Pro dob *ien tal. ro >-a , V k dole Pre; Vati last >Be ri RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvriuje vae v notarsko stroko spadajoče posle. 933 E. ISSth SL Cleveland, Ohio. ;i‘abl nizi ■stvu hud< ha jj ti zj ANTON _ ZBAŠNIK fe Slovenski Javni Notar ogrc 4905 Bntler Street, PlttabnMrh, JV *etni Rep( Izdeluje pooblaatila, knpns pogodbe, pobotnice vsake vrste, c.poroke la (■ . vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Asueriko all U1 lt •tari kraj. PUite ali pridite esetrno. 4. 1 ■ V' V “Uk .