Videm-Krsk
iti.
-vembra 1954
Štev 44
Leto VIL
Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško
—	Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Vid em-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17
—	Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško St. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100 din — Tiska Mariborska
tiskarna v Mariboru
CENA 1(1 DIN
đ
P # h c v o a« sto
posavsaim
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH L j UDI OKRAJA liKsiiO
Pomanjkljivosti v trgovinah in gostinstvu
Je treba čimprej odpravili
Ugotovitve in skiepi z 20. redne sej*e Ljudskega odbora mestne občine Videm-Krško
29. oktobra je bila v Krškem 20. redna seja LOMO Videm-Krško z obsežnim dnevnim redom. Predsednik obč. odbora Jože Kukovičič je seznanil odbornike z izpolnjenimi sklepi zadnje seje LOMO, zlasti pa s sklepi zadnjih dveh sej Sveta za gospodarstvo pri LOMO in predlogi gradbenega odbora. Odbor je rešil vrsto prošenj, predlogov in sklepal o raznih zadevah državljanov na območju občine. Izvoljeni sta bili dve komisiji, ki bosta pregledali, kako so izvršena dela na občinskih poteh in kako je bil uporabljen denar, ki je bil za ta popravila določen. Dopolnjen je bil tudi šolski odbor za šolo Videm-Krško levi breg, katerega novi člani so postali Stane Drobnič, Janez Uršič in Vida Klešin, Zora Gregorčič pa je bila kot dosedanji član odbora razrešena. V šolski odbor Glasbene šole Videm-Krško so bili na seji izvoljeni Andrej Čebular kot predsednik odbora, Jožko Pfeifer kot tajnik odbora, za člane odbora pa Emilija Križman, Jože Jesenšek in Stanko Kranjc.
Obsežno gradivo vsestranske delavnosti LOMO Videm-Krško je težko zajeti v kratkem poročilu. Skromen obseg lista, ki ga zaradi tehničnih vzrokov in stanja v tiskarni, kjer naš list tiskamo, ni mogoče razširiti, nam veže roke, da ne moremo o delu obč. odbora poročati toliko, kakor bi bilo potrebno in koristno. Zato se moramo tudi v tem pogledu omejiti le na nekatere najvažnejše zadeve, o katerih je odbor razpravljal.
Svet za gospodarstvo pri LO MO je na svoji zadnji seji razpravljal o poslovanju nekaterih podjetij v mestu. Tako izkazuje bilanca podjetja »Gostilna« skupno 293.641 din dobička za letos. Še vedno pa podjetje trpi zaradi izgub prejšnjih nameščencev. Delo v mestnih gostinskih obratih se je izboljšalo, še vedno pa ni tako, kot bj moralo biti. Da ne b; stare izgube vlekli v nedogled skozi vsakoletne obračune, j0 bo treba z enkratno subvencijo pokriti. Lovsko, sobo. za katero je bila oprema svoj čas naročena, naj bi uredili v en; izmed gostiln. Dobiček izkazujeta tudi podjetji »Mesnica« in »Pekama«, vendar pa je promet v »Mesnici« padel. Gospodarski svet meni, da bi moralo podjetje spet dobiti dovoljenje za predelavo me-
za potrdilo za izvrševanje fotografske obrti zaprosila Sonja Dominko iz Brežic.
Obnovitev tiskarne v Krškem po poročilu članov Sveta za gospodarstvo ni lahka zadeva. Predsednik tov. Kukovičič je na seji prebral pismo iz Ljubljane, v katerem sporoča dr. Tomšič, da bo zelo težko dobiti nazaj stroje, razen enega. V času, ko se je vprašanje tiskam na republiških forumih urejevalo, se žal tudi OLO Krško ni dovolj zanimal za vrnitev odvzetih strojev. Svet za gospodarstvo je zato sklenil, da bo o zadev; informiral predstavnike OLO in vnovič prikazal potrebe po takem podjetju. Izdelan bo točen predlog za nakup potrebnih strojev. k( naj bi jih kupili iz sredstev za finansiranje investicij v gospodarstvu. Upajmo, da bo vprašanje ti.skame s časom le dozorelo in da jo bo mesto spet dobilo.
za Čedalje veCji tujski
PROMET POTREBUJE VIDEM-
KRŠKO SODOBEN HOTEL
Zmogljivost gostinskih podjetij je v našem mestu že zdavnaj podlegla dejanskim potrebam. Znano je, kako težko dobi tujec v mestu prenočišče, odprto pa je tudi vprašanje prehrane za strokovnjake pri montaži tovarne rotacijskega papirja na Vidmu. V že obstoječih gostinskih obratih je zato nujno potrebno razširiti zmogljivost in ukreniti vse, da bo urejenih nekaj novih tujskih sob. Okrepiti bo treba tudi osebje v teh oblatih. Samo s sredstvi občinskega odbora tega vprašanja, ki je tako rekoč okrajni problem, seveda ne bo moč rešiti. Potrebna je izdatna finančna pomoč v investicijah, v kateri morata tesno sodelovati OLO in LOMO. Podatke o konkretnih potrebah bo takoj zbrala posebna komisija, v kateri so tovariši Jože Kukovičič, Maks Babič in Franc Novak. Poleg sedanjih začasnih rešitev pa bo treba dosledno vztrajati tudi na tem, da bi čimprej začeli graditi sodobno zgradbo za predvideni hotel in restavracijo na Vidmu. Vsako odlašanje bo v kvar nadaljnjemu gospodarskemu razvoju bodoče komune, ki že kaže prav na področju našega mesta svoje obrise.
NERODNOST ALI MALOMARNOST V TRGOVINAH?
V zadnjem času se potrošniki na Vidmu in v Krškem upra-
vičeno pritožujejo, da ni v nekaterih trgovinah predmetov, ki jih na splošno na našem trgu ne manjka. Res je, da n. pr. manjka premoga zaradi povečane potrošnje in znanega navala, do katerega pride sleherno leto šele v jeseni. Potrošniki hodijo spraševat celo na mestno občino, zakaj ni tega in onega, kar trgovinam v našem mestu prav gotovo ni v čast, Treba bi bilo razpravljati tud; o cenah, zlasti kmetijskih pridelkov, in ukrepati z družbenimi intervencijami. Vse te stvari pa so šle ozir. gredo nekako mimo naših trgovin.
Na seji Sveta za gospodarstvo so ugotovili, da so za nekatere pomanjkljivosti v trgovin; zares odgovorni naši trgovci, predvsem v poslovalnici »Železnina«. Kurjave baje ni bilo mogoče vskladiščiti, ko se je dobila, zdaj pa ni moč nabaviti dovoljnih količin. Naj bo tako ali tako, po toči zvoniti je prepozno — menimo, ko poročamo o tem za delovne ljudi tako važnem vprašanju. Uprave posameznih trg. podjetij in Trgovska zbornica naj bi v bodoče bolj skrbele za pravočasno odpravo pomanjkljivosti, ki vplivajo na nezadostno založen trg ■ in na slabo voljo potrošnikov.
Trg. podjetja v mestu pa naj s svoje strani sestavijo pregled perečih vprašanj, katera srečujejo v svoji praksi, seznanijo pa naj LOMO tudi s svojim finančnim stanjem, da bo občina lahko konkretneje razpravljala o poslovanju trgovin.
SPORED PROSLAV IN PRIREDITEV
OB DRUGEM PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA
V SEVNICI
ČETRTEK, 11. NOVEMBRA 1954:
Ob 19. uri — zbor prebivalcev na sejmišču in odhod v povorki v dom TVD Partizan.
Ob 20. uri — slavnostna akademija v dvorani telovadnega doma. Po pozdravnem govoru glasbena revija pevskih zborov pionirjev osnovne šole, mlad. zbora nižje gimnazije, gasilskega moškega zbora in mešanega zbora DPD Svoboda; nastop sindikalne godbe na pihala.
PETEK, 12. NOVEMBRA 1954:
Ob 6. urj — budnica sevniške godbe na pihala.
Ob 7,30 — slavnostna seja LOMO Sevnica.
Ob 8,30 — zborovanje pred spominsko ploščo na trgu Ob 9,30 — otvoritev gospodarske in filatelistične razstave v gasilskem domu. Na razstavnem prostoru bo igral novoustanovljen; tamburaški zbor Mizarske produktivne zadruge.
Od 13. do 11. ure — promenadni koncert godbe na pihala na trgu.
Ob 10,30 — otvoritev živinske razstave na sejmišču s premovanjem.
Ob 20. uri — priredi DPD Svoboda Sevnica v telovadnem domu komedijo »Vodovod«.
SOBOTA, 13. NOVEMBRA 1954:
Od 8. ure dalje — filmske predstave »Barba Zvane« za učence osnovne šele in dijake nižje gimnazije.
Ob 20. uri — ljudsko rajanje v domu Partizana, vmes točke Veselega teatra iz Ljubljane.
NEDELJA, 14. NOVEMBRA 1954:
Ob 9. uri — otvoritev nove vodovodne črpalke in poja-čanje vodovoda.
Ob 10. uri — filmska matineja »Barba Žvane«.
Ob 14. uri — športna tekmovanja na igrišču TVD Partizan.
Ob 20, uri — akademija TVD Partizan Sevnica, gostuje vrhunska telovadna vrsta iz Hrastnika. Po akademiji zaključna scena vseh nastopajočih.
Ali bodo tudi mam trgovine
—E —l.l— ■—■II« .11111,... .....
pocenile blago?
V dnevnem časopisju smo zar sledili vesti o znižanju cen v nekaterih zagrebških trgovinah. Nekaterim proizvodom so znižali ce-
stroje. gssA i	sastii k a*aj * 3**
preurediti tudi klavnico — i kat, prece P°zna- Tudi predstav- ka’ Placule a/Ca fe po 20,
Sr*	z:” ~ “ “ M""~
rr -	.	.	. ,	; na koncu prišli do zaključka da
V	ze dolgo po- je v Ljubljani nemogoče radikal-
gresamo fotografa. Kaže pa, da no zniževanje cen. Po njihovem bomo tak obrat le dobili, ker je : mnenju so imele trgovine v Zagrebu precej visoke dobičke, kar pa ni bil primer pri ljubljanskih
7 dni po S¥6tu
Preteklih sedem dni nam je postreglo z bogato izbiro pomembnih dogodkov po vsem svetu. Največ pozornosti vsekakor zaslužijo VOLITVE v ame- so v stanju odpraviti vzroke, ki riški Predstavniški dom, neke ; izvirajo predvsem iz proizvodnje,
trgovinah, kjei so bile cene znatno nižje.
Predstavniki trgovin iz našega okraja se še niso sestali, da bi se pogovorili, kaj jim je storiti v borbi proti nadaljnjemu naraščanju cen. Jasno je, da sami ni-
vrste spodnji dom Skupščine, dopolnilne volitve v Senat in delne volitve za guvernerje posameznih ameriških zveznih držav. Za ameriško pa tudi za svetovno javnost so pomenile neke vrste merilo, kako presojajo ameriški volivci dosedanjo Eisenhowerjevo vladavino in kakšno je trenutno razmerje političnih sil »onstran luže«.
Zgodilo se je, kakor so domnevali po svetu. Demokrati, t. j. sedanja opozicija, so si zagotovili. v Predstavniškem domu večino 29 sedežev, v Senatu Pa bodo razpolagal; z enim sedežem več od republikancev in še z enim glasom neodvisnega kandidata, ki se je že izrekel zanje. In stanje guvernerjev v številkah? 27:21 za demokrate. Zmagi torej ni kaj oporekati.
.Vendar imajo dobri poznavalci razmer v ZDA svote pripombe, Predvsem poudarjajo, da so . zunanja politika Eisen-howerja ne bo v bodoče prav nič spremenila ln da se imajo demokrati zahvaliti za svojo zmago notranjepolitičnemu položaju. Republikanec Eisenho-wer ni namreč izpolnil vseh svojih predvolilnih obljub, ki ’"h je dal ob prihodu na krmilo. Gre predvsem za vprašanja farmarjev (kmetov) in niih položaja ter davčne politike, ki malih ljudi ni prav nič razbremenila. Predsednik Eisenhovor
(Nadaljevanje na 2. strani)
lahko pa bi razpravljali o modnosti nadaljnjega zniževanja materialnih stroškov. Možnosti 7a zniževanje materialnih stroškov še niso v celoti izčrpane, saj skrivajo v sebi tudi take izdatke, ki bi z malo dobre volje lahko povsem odpadli.
V predzadnji številki Posavskega tednika je bil objavljen članek o stanju na senovškem jčgru. K temu, kar je bilo v članku napisanega, pripominjam, da vlada podobno stanje tudi v Brežicah in v Krškem. Mislim, da ne bi bila prevelika žrtev za naše odkupno podjetje »Posavje*, ce bi primerno količino jajc poslalo na naša tržišča (kakor so to storila nekatera podjetja v
pa celo po 22 dinarjev. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je dolžnost odkupnih podjetij, da zalagajo naša tržišča s sadjem, povrtnino z zelenjavo in ostalimi živili. Ustanovitelj je ob ustanovitvi odkupnega podjetja zasledoval prav gotovo tudi ta interes.
Brežiški potrošniki so na raznih zborih že večkrat zahtevali, da začne ponovno poslovati zelen jadna trgovina Kmetijska zadruga je obljubila, da bo odprla
/A ho/vokn«	. z • f — -
toda ostalo je samo pri obljubah. Prav zalo želim opozorili odgovorne ljudi v kmetijski zadrugi, da je v prvi vrsti njihova dolžnost preskrbovati brežiške potrošnike s povrtnino, z zelenjavo, s sadjem in ostalimi kmečkimi pridelki.
Upam, da bodo o tem v kratkem razpravljali predstavniki trgovin in odkupnih podjetij, želim pa hkrati, da bi podjetje »Posavje* In kmetijska zadruga v Brežicah v prihodnji številki Posavskega tednika pojasnila svoje stališče do vprašanj, ki
to potrebno zelenjadno trgovino, sem jih tu načel.
Za spomenik padlim borcem HOV v Krškem
V	Krškem je v teku že dalj časa akcija za postavitev spomenika padlim borcem in talcem. Doslej je zbranih za spomenik 262.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov, dobička tombole in ostalih prireditev. Blagajniki podjetij in sind. podružnice bodo prejele bloke po 20, 50 in 100 dinarjev za nadaljnje prostovoljne prispevke. Vsak, kdor more. naj po svoi; zmogljivosti prispeva, da bo tudi naše mesto čimprej postavilo dostojen spomenik padlim in se tako oddolžilo žrtvam NOB. Prav posebej pa naj na to svojo patriotsko dolžnost mislijo tudi naša podjetja in ustanove.
V	bodoče bomo obveščali v Posavskem tedniku, koliko bo zbranega denarja in kako poteka akcija.
Eden izmed predlogov, kje naj bi spomenik stal, je za prostor med samostanom in poslopjem tajništva za notranje zadeve. Pripraviti b; bilo treba primeren park in postaviti spomenik na dostojno mesto. Delo bo zvezano seveda z velikimi stro-
Besed« o
V smislu nalog, ki jih je sprejela naša družba pred ln ob praznovanju letošnjega Tedna otroka, je sklenil tudi Okrajni kršitve osnovnih človeških pra-sindikalni svet v Krškem, da bi vic vajencev. Poglejmo samo
„plemenitem" delu nekaterih mo strov-obrinikov
ugotovil, kakšno je ravnanje z mladino, ki je v uku. V okraju je čez 600 vajencev. Kako živijo ti mladi ljudje, kako se pripravljajo za bodoče naloge v življenju, kako jih uvajajo v delo njihovi mojstri?
Sestanki z vajenci s področja Brestanice, Sevnice, Krškega in Brežic so pokazali, da številni mojstri kršijo zakonite pravice vajencev. Slab vzgled, ki ga dajejo s tem. pač ng more ugodno
r	,,	- jeju o vvm. ug more uguuuu
/	// m ln Mariboru). To ne bi vplivati na mlade ljudi. Poleg
bila samo družbena intervencija, tega gre v mnogih primerih
Prijetno presenečenje za naše naročnike
Na 4. strani današnje Številke objavljamo razpis novoletnega nagradnega žrebanja, v katerem bodo lahko sodelovali vsi naši stari in novi naročniki, ki se bodo naročili na »Posavski tednik« od 1 novembra 1941 do 31. januarja 1955 Seznam vseh dobitkov bomo v kratkem objavili.
, Vse _našc dosedanje naročnike vabimo, da v lastnem in teresu cimprej_ poravnajo vse zaostanke na dolžni naročnini V nagradnem žrebanju bodo sodeloval) samo tisti naročniki, ki imajo urejene vse obveznosti do našega tednika. Prihodnji teden bomo vsem zaostankarjem ponovno poslali opomine in prosimo, da nam prihranijo neljubo nadaljnjo izterjavo zapadlega denarja, sebi Pa opomlnske stroške.
Uprava ln uredništvo.
nekaj podatkov.
Izmed 282 povabljenih vajencev se je teh prvih sestankov udeležilo 174 vajencev in vajenk. 'Neka; jih je v raznih tečajih, ostali pa se konference niso udeležili iz neznanih vzrokov. Iz odgovorov teh 174 mladih ljudi je razvidno, da na primer 30 mojstrov uporablja vajence tud; za dela, k; niso v nobeni zvezi z ukom v obrti. 96 vajencev mora delati več kakor 8 ur na dan, nekateri tudi celo po 16 ur dnevno. 37 vajencev ne prejema za svoje delo od mojstrov nobene plače Na dan | pouka v obrtni šoli nima od | 174 vajencev kar 131 vajencev i prostega dopoldneva, da bi se j pripravili za pouk v šoli. Dva j mojstra vajenca celo pretepata.
| 125 vajencev je izven članstva | sindikatov, večina vajencev pa nj izkoristila rednih letnih dopustov. Od 101 upravičenca do rednega dopusta je dopust izkoristilo le 47 vajencev, od teh:
1 vajenec po en dan. 1 vajenec Po 3 dni, 3 vajenci po 6 dni, 1 vajenec po 7, 8 ozir. 10 dni, 27 vajencev po 14 dni, 4 vajenci po 21 dni, 7 vajencev po 30 dni ■ k padavinam, in komaj 1 vajenec 37 dni, ko- I konec tedna.
Iikor mu jih po uredbi pripada.
Komentar k številkam in ugotovitvam ankete je menda odveč. Verjetno bo slika pri ostalih vajencih, ki še niso odgovorili na vprašanja v tej anketi, zelo podobna prvim ugotovitvam. Cas bi bil, da poleg organov oblast’ tudi Obrtna zbornica izreče tu svojo besedo in opozori mojstre na njihove dolžnosti v socialistični državi. Inšpekcija za delo OLO pa naj zaščiti zakonite pravice vajencev in predlaga mojstre, ki svojega dela ne morejo vskladiti z zakoni, sodniku za prekrške. Prav pa bi tudi bilo, da bi javnost spoznala nekatere mojstre, ki tako »plemenito« skrbijo za bodoči obrtniški kader, po imenih.
Poravnana naročnina — udeležba v novoletnem nanradnem žrebanj'u!
Vremenska napoved
od 7. do 13. novembra:
V glavnem suho vreme, le ob | pričetku prihodnjega tedna in v četrtek. II. t. m., nagnjenost **	J~"~’ Večja ohladitev
ški, občinski odbor ZB pa upa, da bo spomenik do občinskega praznika, Iti naj bi ga prihodnje leto prvikrat praznovali, že postavljen.	V. Z.
OBČINSKIM IN VAŠKIM ODBOROM SZDL!
V	42. številki »Posavskega tednika« so bili na 15. strani v članka z naslovom »Potrebno in hvaležno delo nas čaka« objavljeni sklepi zadnje razširjene seje Okrajnega odbora SZDL Krško. Vse občinske ln vaške organizacije SZDL v okraja pozivamo, da začnejo, kolikor tega že niso storile, takoj uresničevati sprejete sklepe in da z njihovo uresničitvijo dvignejo politično, idejno in ostalo družbeno aktivnost Socialistične zveze v okraju.
Iz pisarne Okrajnega odbora SZDL Krško.
Kruh in moka sta se pocenila
Tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora v Krškem je izdalo odlok o najvišjih stroških prodaje moke in pečenja kruha. Po tem odloku bodo trgovine v maloprodaji prodajale krušno moko št. 5 (tip 1200 in 1300) po 42 din (doslej 43) ln moko 80% po 46.50 din (doslej 47). Pekarne bodo prodajale kruh iz krušne moke št. 5 po 38 din (doslej 39) in kruh 80% po 42 din (doslej 43). Znižanje sicer ni veliko, a ga bodo gospodinje vendar le vesele.	-ne.
20 mrtvih pri tramvajski nesreči v Zagrebu
V	nedeljo zjutraj je prišlo v Zagrebu na Mirogojski cesti do hude prometne nesreče. Tramvaj je iztiril in zdrvel po klancu, zadel pri padcu ob drevo in nato še v železni drog. Takoj je bilo mrtvih 13 potnikov, 7 pa jih je umrlo nato v bolnišnici. Preiskava je dognala, da vozilo ni bilo čisto v redu. V preiskavi je več uslužbencev zagrebškega tramvajskega podjetja.
Huda železniška nesreča pri Hrastniku
V	četrtek, 28. oktobra, zjutraj se je na progi Zidanj most— Hrastnik zgodila huda nesreča, pri katerj je zgubil življenje zavirač tovornega vlaka, v katerega je zavozil osebni vlak iz Z’danega mosta. Materialna škoda je precej velika. Nesrečo je zakrivil prometnik, ki je to noč prvikrat opravljal službo na hrastniškj postaji.
STRAN
„POSAVSKI TEDN K‘
Štev. 44
Ne samo % besedami, tem ee
z dejanji pomagajmo mladini
Pred volitvami v mladinska vodstva — Z dobro voljo bomo dobili tudi primerne prostore za mladino— Kakšno pomoč pričakuje mladina od organizacij Socialistične zveze?
V novembru in decembru bo-. dine. Tega načela smo se opri-do volitve v vodstva osnovnih1 jeli vsi, toda praksa je marsi-organizaoij in občinske komite- j kje žal precej drugačna. Na je Ljudske mladine. Treba je, j mnogih sestankih raznih orga-
da ob tej priliki osvetlimo nekaj problemov, ki slabijo delo mladinske organizacije in terjajo pomoč vseh, ki jim je mladina pri srcu.
V zadnjih letih, ko se je povsod uveljavilo družbeno samoupravljanje, se je močneje začelo uveljavljati tudi načelo, da je vsa družba odgovorna za pravilno in vsestransko vzgojo mla.
7 dni po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani) bo moral torej poseči po kakih ukrepih na tem področju.
Opazovalci v VVashingtonu razen tega pripominjajo, da bodo v oba doma prišli tudi taki demokrati, posebno oni iz južnih držav, ki se po svojih nazorih prav malo ločijo od republikancev. Mislijo predvsem desničarske kroge. Zato je več kot verjetno, da bo Eisenhovver nekaj s podporo preostalih republikancev, nekaj pa tudi s podporo teh ljudi kljub demokratski večini, lahko zadovoljivo vodil upravo države tja do leta 1956, ko bodo nove predsedniške volitve, ne da bi moral kdo ve kako spremeniti svoj dosedanji vladni program.
GENERALNA SKUPŠČINA je v četrtek sprejela vsa priporočila političnega odbora. Za svetovni mir je posebno pomemben sklep, naj se pet velesil (ZDA, Vel. Britanija, Francija, ZSSR in Kanada) na tajnih sestankih čiznprej pomeni o splošni razorožitvi. Ker so le-te v splošni razpravi na tako rešitev pristale, pričakujejo, da se bodo kmalu lotile dela in pri tem dosegle večji napredek, kakor so ga doslej. Poseben pododbor OZN za razorožitev pa bo tudi proučil indijski predlog, naj se velesile do onega trenutka, ko bodo dosegle medsebojni sporazum o razorožitvi, vsaj odrečejo tekočega oboroževanja.
Za spremembo je te dni poskrbel tudi EGIPT. 2e nekaj tednov vojaška vlada premiera Nasera ostro nastopa proti versko-šovinistični organizaciji »Muslimanski bratje«, ki se nikakor ne strinja z nekaterimi naprednimi idejami sedanje vlade in jo skuša spraviti z oblasti. Gonja pa je dosegla svoj višek, ko je eden od članov skušal ubiti predsednika Nasera. Policija je v nekaj dneh zaprla 647 najpomembnejših članov organizacije, vlada pa je ustanovila posebno sodišča, ki bodo sodila zarotnikom.
Ob koncu naj omenimo še razveseljivo novico, da je predsednik italijanske vlade SCEL-BA ob proslavi italijanskega nacionalnega praznika v Trstu znova svečano obljubil, da se bo vlada dosledno ravnala po določbah sporazuma o Trstu in da se tržaškim Slovencem ni treba ničesar bati. Zgodilo se
nizacij se prav po »salomonsko« razpravlja o mladini in nazadnje ugotovi: »Mladina je slaba, briga se samo za zabave, a v organizaciji nič ne dela.« Ta zadnja ugotovitev je tudi že zaključek. Morda sledi še: »Mladini je treba pomagati.« Kako, kdaj, kdo in ostalo — ni važno. Seveda, najlaže je sprejeti takšno trditev in takšen sklep, ker ne bo nihče klican na odgovornost, zakaj ni mladini oz. mladinski organizaciji pomagal.
Kakšno pomoč predvsem pričakuje mladina od organizacij SZDL In ostalih prijateljev mladine?
Mladinska organizacija je po-litičnovzgojna organizacija, ki ima nalogo, da mladino v svojih vrstah vsestransko vzgaja v dobre graditelje socializma in mladini tudi nudi, kolikor ji pač nuditi more. Uspešno izpolnjevanje tega programa zahteva politično zrele, preudarne in razgledane ljudi v vodstvih organizacije. Teh je žal v mladinski organizaciji še zelo malo. Kako moremo zahtevati od kmečkega mladinca, ki je star 18—22 let, da bo izpolnjeval vse te pogoje, če je odvisen le sam od sebe? Uspehi posameznih organizacij, kot so: Gabrijele, Orešje, Cerklje In drugod, so predvsem rezultat velike požrtvovalnosti mladinskih voditeljev.
Zato mladinski voditelji na vasi in tudi drugod upravičeno pričakujejo vso pomoč starejših. Ta pomoč pa naj ne bo v razpravljanjih o nalogah mladine, ampak naj bo konkretna,
jasno določena. Zakaj ne bi predsednik ali tajnik občinskega ljudskega odbora ali SZDL,
ZKS ali drugih organizacij seznanila mladino o gospodarskih problemih kraja, o svetovnem političnem položaju itd.? Mnogo je še ostalih vprašanj, posebno še sedaj v jeseni. Kmalu se bodo pričele kmečko-nadal j e-valne šole. Mladina bi rada sodelovala tudi v kulturnem življenju kraja in podobno. Velikokrat je bilo že ugotovljeno, da je v našem okraju zelo veliko mladih učiteljev, ki ge spadajo v vrste mladinske organizacije. Pa se vprašamo, koliko jih pomaga v mladinski organizaciji? Nekaj je resnično požrtvovalnih, večina pa le še čaka. Od nekaterih smo na vprašanje, zakaj ne nudijo osnovni za soc organizaciji pom-oči, dobili celo; Dan z,a dnem
BRALCI NAM PIŠEJO
0 tobačni vodi, socialnem zavarovanju in zajedalcih . „.
P. J. iz Obreža je svoj čas bo-loval na želodcu; dobil je službo nočnega čuvaja pri nekem bližnjem podjetju. Toda lahko delo mu ni ugajalo, zaželel si je še večjih ugodnosti. »Zbolel« je tako hudo — predvsem s pomočjo tobačne vode — da ga je zdravniška komisija uvrstila med invalidske upokojence. Poleg invalidske pokojnine je začel dobivati še otroške doklade za tri otroke. Tu pa se je pojavilo na vsem lepem prav »čudežno« ozdravljenje P. J., ki prej ni mogel opravljati niti najlažjega dela, njegov želodec pa ni prenesel nobene težje hrane, in je ob denarnih nakaznicah Okr. zavoda zavarovanje ozdravel... je začel hoditi
Kje je vzrok?
Tako se sprašujemo na Bizeljskem, ko dobivamo dnevno pošto šele zvečer oz. v zadnjem času celo šele naslednji dan.
Upravičeno je mnogo slabe volje in nerganja po poslovni in zasebni »liniji«, ko dobivajo ljudje časopise in ostalo pošto z enodnevno zamudo. Dostikrat je zaradi te zamude marsikaj zares zamujenega. Medtem ko prejemajo kraji, kot so Podsreda, Koz-_______________ ^ u	je, Pišece in drugi pošto že zju-
rad" živel na račuii’ žuljavih rok i trai' bo Bizei>sko zapostavljeno? Tujci in domačini se poleg tega vprašujemo, zakaj nimamo avtobusne zveze dvakrat na dan kot mnogi drugi kraji? Prav tako kakor v Pišece bi lahko avtobus prihajal na Bizeljsko
različna najtežja dela, jedel pa je seveda težko kmečko hrano, ki jo tako delo zahteva in ki prija zdravemu želodcu. Da je primaknil k pokojnini tako po 200 do 300 dinarjev na dan, menda nj treba posebej praviti...
Toda bistro oko ljudske oblasti je razkrinkalo že prenekaterega izkoriščevalca. Tudi P. J., ki bi
odgovor: »Zakaj pa ne pridejo na dnino k okoliškim kmetom, in me prosijo?« Tudi ti uči- \ 3Pičil )e kolie. koM1. k°Pal vino-telji so še mladinci. Ali je res ; grade, kosil in sploh opravljal treba, da jih prosimo? Mislimo, da ne.
Osnovni problem, zaradi katerega v mnogih primerih delo mladine na vasi ne zaživi, je
Se ena žrtev alkohola
delovnih ljudi, se je po zaslugi poštenih državljanov znova znašel pred komisijo, ki je ugotovila znatno nižji odstotek njegove invalidnosti. Izplačevanje mu je bilo ustavljeno, Okr. zavod za ...	- .	. ,
socialno zavarovanje pa bo pro- i zjutraj s potniki in pošto, odha-ti njemu vložil še posebej zaseb- ! !a| Pa P°po’dne. no tožbo.	I Nujno je da odgovorni čimtelji
! razmislijo o tej stvari in pokre-Razkrinkujmo simulante in od- I nejo vse potrebno da pride kraj, stranjujmo zajedalce socializma! j,ot je Bizeljsko, do boljše avto-E- E. bušne zveze z Brežicami in primernejše poštne dostave.
V »Posavskem tedniku« tudi nismo opazili doslej odgovora na dopis z Rake, kjer prav tako pro-: si j o za boljšo zvezo z okrajnnn Sreča v nesreči, da se ni vžga- '■ središčem. Mar je res tako težko lo poslopje. Inventar v sobici ni pojasniti ljudem nekatera važna gorel s plamenom, ker se ogenj vprašanja? Upravičenim zahtevam
ka in F. J. se je zadušil. Naslednje jutro so ga našli mrtvega.
Pred kratkim se je okolj pol-. - noči vračal upokojenec F. J. pomanjkanje prostorov. Ne mo- pijan iz gostilne v Brestanici, S remo si zamisliti uspešnega de- , težavo je prikolovratil v sobico
la (razen redkih sestankov se- 1 pri Ivancu, se zaprl in vlegel v	r................„3„J .,_______,—   __________________
veda) brez mladinske sobe. Mia- ' posteljo. Po vžigalniku sodeč, ki zaradi pomanjkanja zraka ni mo- ljudstva naj se ugodi — če pa so Omska soba^ v vsaki večji vasi j so ga našli drugo jutro na tleh, gel razviti Ko pa so zjutraj kje ovire, jih naj prizadeto podljudje vdrli v sobico, se je dotlej jetje oz. ustanova javno pove. tleči cgenj razplamtel, ki pa so i	M.
ga uspeli kmalu pogasiti.	j....1..■— ■"	....
Mar nismo imeli že dovolj „POSAVSKI TEDNIK" V
naj bo prostor, kjer se bo od- je najbrž kadil. Cigareta mu je vijala mladinska dejavnost. J verjetno padla na slamnjačo, ki Ravno na tem vprašanju pa se je vnela. V sobi je imel tudi največkrat odpove vsa pomoč, stekleničico bencina in petroleja. Sobe ne moremo dobiti in — ! konec. Vprašanje je rešeno, če-
prav se še reševati nj pričelo! Takih in podobnih primerov je mnogo.
Ob volitvah v mladinska vodstva bi bilo prav, da bi vsi, ki Jim je mladina pri srcu, prišli med mladino in ji pomagali. Socialistična zveza in Zveza ko-
Ker je bila soba nepredušno žrtev zaradi neprevidnosti zaprta, je kmalu zmanjkalo zra- alkohola?	-nc
vsako našo družino!
Lepo	slavje občinskega
praznika na Backi
Prvo praznovanje občinskega praznika na Bučki je bilo zadnjo nedeljo in v ponedeljek prav
munistov pa naj poleg tega tudi j slovesna in dostojna počastitev I V nedeljo dopoldne so imeli poskrbita, da bodo v nova vod- I spomina prvih borcev, ki so v ! na Bučki uspelo premovanje ži-
stva Izvoljeni resnično najbolj- j letu 1941 napadli okupatorjevo x”"°"	-----4	x1: ,4V7
ši, razgledani mladinci. Za ves postojanko na Bučki in ki so dali trud bo mladina zelo hvaležna, kot borci NOV in talci za svo-
Slc. ’ bodo življenje.
IW križ v fiirP .mufi aMiiflm«
Rdeči križ, ki ima v svojem programu vrsto nalog zdravstveno socialne vsebine, se je lotil na najširši osnovi tudi borbe proti alkoholizmu. Borba proti temu nevarnemu zlu pa bo uspela Sele tedaj, k» bodo ljudje spoznali, v čem je škodljivost čezmernega pitja alkoholnih pijač Ne moremo sicer govoriti o škodi, če pijemo manjše količine alkoholnih pijač od časa do časa, prav tako pa tudi ne moremo reči, da bi to prinašalo kakšno korist. Skratka — nikogar in nikjer ne silimo piti! To velja za odrasle. Za mladino pa mora veljati pravilo: nobenega alkohola! Tel® mladega človeka je v razvoju, alkohol pa pušča težke posledice na inteligenci In značaju človeka, ki jih ni mogoče nikoli več rwinravHi.
je tudi, da so njegov govor prvič doslej prevedli v slovenščino in ga dali slovenskim uredništvom in jugoslovanskim novinarjem. Peščica iredentističnih izzivalcev, ki je hotela motiti njegove besede, je ostala brez uspeha
Alkoholizem je socialno zlo, je zločin proti narodu. Nič koliko nesreč se zgodi pri delu, v prometu, kriminala, duševnih in spolnih bolezni, duševno zaostalih.. tu rastejo in nastajajo zločinci, tu trpijo nesrečne družine, prihaja do nečloveškega ravnanja z otroki Itd.
Alkohol je strup za želodec, srce, jetra, spolne žleze, predvsem pa za možgane. Nobena država ne more trošiti milijard za alkohol, hkrati pa zidati prepotrebna stanovanja.
Čeprav imamo pred očmi hude posledice alkoholizma, človek^ le prelahko zabrede vanj. Nihče ni od prirode nagnjen k pijači, toda nepravilna vzgoja in slaba družba speljeta človeka na to pot. Cesto greše že matere, ko dajejo malim otrokom v žganje namočen kruh, dojenčkom pa krpico, namočeno z žganjem, da »bodo bolje spali«. Drugi spet vodijo otroke v gostilne. Slaba družba potegne delavca-očeta po napornem delu v gostilno, kjer začne s pijančevanjem. Konec je miru in sreče v družini, vsega pa so krivi le otroci in žena, ki se iz-
črpava v delu zunaj in doma, da za silo preskrbi otroke.
Borba proti alkoholizmu mora biti zato vsestranska. Alkoholiki se danes lahko tudi zdravijo, vendar pod zdravniškim nadzorstvom. Zaščititi je treba ogrožene družine, posebno pa je treba paziti na otroke takih družin. Mladina mora širiti geslo: treznost! V kulturnem, prosvetnem in športnem življenju naj se izživlja mladi rod.
Delovni človek pa naj ve, da mu nihče ne bo zameril, če si kdaj po večerji v prijetni družbi privošči kozarec vina s prigrizkom. Odvaditi pa se moramo tistega »na dušek«, »na dobro zdravje«, ’ kjer se začne s praznjenje litrov, konča pa z bruhanjem.
Dosti je že bilo vsega tega napisanega, toda zaleglo ni dosti. Preveč popuščamo, slabo se borimo za resnične uspehe. Ko pa nas doleti nesreča, pa se dostikrat opravičujemo:	»pijan
sem bil« .. Zavedajmo se pa, da to ni nikako opravičilo za zločine in žrtve. Kriv je vsak, ki čez mero uživa alkohol!
-a
vine; kmetje so prignali 107 glav govedi, razdeljenih pa je bilo 53.000 din nagrad. V živinoreji so kmetje na Bučki pokazali
Bučka praznuje.
1. novembra dopoldne je bila v dvorani zadružnega doma, ki je bil lepo okrašen, slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Navzoči so bili tudi svojci
zadnja leta lep napredek. — Po- Padl'h borcev in talcev, predsed-poldne je bila v dvorani za- nik OLO Kržko Ton« Zupančič, družnega doma kulturna prirc- i zvezni ljudski poslanec Avgust
ditev z zanimivim sporedom. O občinskem prazniku je govoril predsednik obč. odbora SZDL Franc Iljaž, za njim pa je predsednik okrajnega odbora SZDL Franc Kolar n;; lita’ pred poslušalce vrsto dogodkov iz naše notranje in svetovne politike. Čestital je občanom k prvemu praznovanju občinskega praznika in jih povabil, da strnejo vse svoje sile v vrstah Socialistične zveze ter pripravijo prihodnje
Jazbinšek iz Novega mesta, poslanec Franc Kerin iz Podbočja, delegata MO ZB Novo mesto Janez Zupančič in Bogdan Vrančič, predsednika občinskih ijud:: ih odborov Raka in Kostanjevica tovariša Jože Suntajs in Emil Vukčevič, tajnik OLO Krško Vinko Salmič in predstavniki domačih organizacij. O pomenu, gospodarskem napredku in načrtih občine je govoril predsednik občinskega odbora Rajko Kranjc, za njim pa so čestitali občanom
leto na Bučki obširno drugo j še tov. fone Zupančič, tov. Av-praznovanje občinskega praznika, i gust Jazbinšek in tov. Bogdan na katerega bi prišli ljudje iz | Vrančič iz Novega mesta. Po seji vseh krajev Dolenjske in Posav- so vsi odšli pred spomenik Jožeta ja. — Lep je bil nastop šolskih Saška-Devija, ki je bil ob prvem
otrok, domači pevski zbor pa je zapel več pesmi. Obisk na prireditvi je bil takšen, da ga na Bučki ne pomnijo. Zdaj so uvideli tudi nekateri »neverni Tomaži«, da je dvorana, čeprav velika, za polovico premajhna za udeležbo ob kulturnih prireditvah Za dobro voljo je ta večer poskrbel tudj potujoči kino Ljudske prosvete iz Novega me-
napadu na Bučko leta 1941 smrtno ranjen, S krajšim nagovorom je položil pred spomenik prvi venec v imenu občine tovariš Iljaž, za njim pa sta položila vence Ša predsednik OLO Krško in sekretar Zveze borcev iz Novega mesta.
Ob lep; udeležbi vaščanov je bila nato odkrita na vhodni steni zadružnega doma spominska plošča. Domači pevski zbor je naj-
& “Fiv «s2 i s±ss
iz Sevnice pa je dvigala dobro voljo na družabnem večeru. Zvečer so zagoreli tudi kresovi in naznanjali po Dolenjskem, da
Illlllllllllllllllllllllllli!lllll!llllll!lll!l!l!llll!!l!lll!lll!l!l!l!llllll!ll!1lllllll11l!lll!l!llll!lllll1!llllllllllllll!lll!llll!llllllill!!llllllllll!l!l!ll!llll!l!lllll||!llll||!llll!!|||!l|||||!|||!||l!l!!|
KULTURNI OBZORNIK
činskega odbora ZB Jože Gorenc, ploščo pa je odkril Franc Iljaž, kj je tudi govoril o borbah za (Nadaljevanje na 3 strani)
šiuiunim
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiin iiiitiiiisiBiiBiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiffiiisiiiiffliiiiiiiiitiHiiuiiiiiiiis
ADAM BOHORIČ - protestantski p satelj, šolnik in slovničar
Leto 1584 je druga znamenita | odprl lastno šolo. V njej se je
letnica v zgodovini slovenske kulture. Tedaj sta namreč izšli dve pomembni deli: veličastna, še danes spoštovanje vzbujajoča Dalmatinova Biblija, to je celotni prevod sv. pisma, in po obsegu dokaj skromnejša latinski pisana Bohoričeva knjižica Arcticae horuiae (Zimske urice). To je najstarejša slovnica slovenskega jezika. Slovenci smo nanjo lahko ponosni tudi zato, ker je hkrati najstarejša slovanska slovnica sploh.
Adam Bohorič je bil doma v okolici Rajhenburga. Rojstni kraj in letnica nam niti nista znana, domnevamo pa, da se je rodil okoli 1520. Mladost je preživel v Krškem In se 1548, to je prav tisto leto, ko je naš prvi pisatelj Primož Trubar moral bežati na Nemško, da se izogne ječi, vpisal na univerzo v slovitem mestu Wittenbergu. Nič čudnega ni, če se je že tedaj navzel protestantskega duha, kajti Martin Luther je prav v Wittenbergu začel svoj siloviti boj proti katoliški cerkvi. Bohorič je na univerzi bil učenec znamenitega humanista in Luthrovega sodelavca Me-' lanchthona, toda potreb letih se je, ne da bi bil končal študije, vrnil v domovino in v Krškem
po tedanjem običaju poučevalo v latinskem jeziku branje, piša nje ln računanje. Gojenci — bili so to povečini sinovi dolenjske gospode — pa so morali prepevati tudi v cerkvi na kotu. Med drugimi sta bila Bohoričeva učenca tudi poznejša protestanta Dalmatin in Znojil-šek. Ker je ostal Bohorič po prihodu v domovino zvest novi veri, ni hotel s svojimi učenci več sodelovati pri katoliški maši. Zato je zaprl šolo, prodal hiš0 v Krškem in se preselil v Ljubljano.
Slovenci smo v tistih časih že imeli nekaj šol. Samostanske in župnijske šole so pripravljale predvsem duhovski naraščaj in cerkvene pevce, mestne pa so dajale osnovno izobrazbo meščanskim otrokom in jih usposabljale za poznejši poklic. Toda v vseh teh šolah je bil učni jezik latinščina, kasneje nemščina. Osnovnih šol pa, v katerih bi deca dobivala temeljno izobrazbo v domačem jeziku, vse d0 protestantizma ni bilo ne drugod ne na Slovenskem. Sele protestantski šolniki so spoznali potrebo po njih in jih začel; ustanavljati.
V 16. stoletju je tudi plemstvo začutilo potrebo; dati svojim
otrokom Izobrazbo. Vse dotlej se od plemičev niti ni zahtevalo, da bi znali brati in pisati, dovolj je bilo, da so razvili telesno moč, obvladali vojaški poklic itd. Ko pa se je za razne javne službe začela terjati tudi izobrazba, je plemstvo ustanavljalo svoje — stanovske šole. Le-te naj bi plemiškim sinovom nudile še večjo izobrazbo kakor mestne šole.
1563 je bila stanovska šola ustanovljena tudi v Ljubljani. Toda ta nj bila namenjena zgolj plemičem, ampak je skrbela tudj za to, da bi vzgojila predi-kante-pridigarje. ki jih je nova vera tako potrebovala. Komaj tri leta po ustanovitvi stanovske šole je- postal njen ravnatelj Adam Bohorič. On je tudi sestavil zanjo prv; pisani šolski red. Namen šole je bil naučiti učence v štirih letih toliko, da bi obvladali latinščino, temelje grške slovnice, računstva, glasbe in petja in poleg tega bi imeli trdno versko podlago. Učni jezik je bila latinščina, slovenščina in nemščina sta bila samo pomožna jezika. Da bj bil pouk uspešnejši, je Bo- i horič napisal dve učni knjigi: j začetnica je obsegala abecednik j latinskega, ncnvkega in slo ven- | skega jezika, latinskih besed i
pa naj bi se otroci učili iz la-tinsko-nemško-slovenskega slovarčka. Obe knjižici sta izšli okoli 1580, toda do naših dni se ni ohranil noben izvod.
Pod Bohoričevim naslednikom Frischlinom je bil uveden celo peti razred in kasneje še šesti S tem je. bilo omogočeno dijakom prestopiti celo na univerzo; torej moremo stanovsko šolo v Ljubljani po dognanjih dr. Vlada Schmidta smatrati za prvo gimnazijo na Slovenskem.
Kot rektor je imel Bohorič vse polno težav. Podrejeni učitelji so bili slabo plačani, pogosto so zapuščali službo, da so bili razredi po več mesecev brez učiteljev, radi so pijančevali, se z ravnateljem prepirali in ga celo zmerjali. Tudi se je šola morala večkrat seliti, ker n; imela svojih prostorov. Bohorič je po 16 letih službe Imel komaj 140 goldinarjev plače (njegovemu nasledniku so jih povečali na 340!) in je iz tega moral plačevati še najemnino za šolske prostore. Razumljivo, če So se starši pritoževali, da se otroci premalo nauče. Toda tega gotovo ni bil kriv požrtvovalni in skrbni ravnatelj, Ce
po vsem tem ni izgubil veselja do slabo plačanega dela, sd lahko mislimo, da je tudi ta naš kulturni delavec kakor ostali njegovi tovariši, ln so orali ledino naše kulture, imel precejšnjo količino idealizma.
1582 so stanovi Bohoriča na predlog šolskih nadzornikov upokojili, češ da je potrebna mlajša moč. V priznanje za dolgoletno delo so ga imenovali za šolskega nadzornika. Toda tudi tedaj ni prenehal delati. Že prejšnja leta se Je ukvarjal tudi z literarnim delom: 1571 je pregledal Juričičev prevod Postile (nedeljskih in prazničnih evangelijev; in ga popravil po Krelj evih pravopisnih načelih. Vendar njegov trud ni bil upoštevan, ker je tiskar Mandelc rokopis dal v pregled še nekomu, ta pa ga je predelal v smislu Trubarjeve pisave ln ga — poslabšal. Med 1575 in 1580 je Bohorič pomagal z nasveti Dalmatinu pri vseh tiskih in kot izkušenega jezikovnega strokovnjaka so ga 1581 imenovali za člana odbora, ki je imel nalogo temeljito pregledati pred tiskom Dalmatinov prevod sv. pisma. To je bilo potrebno, saj je šlo za natis največjega in najtehtnejšega dela slovenskega protestantizma. In prav ob tem delu je Bohorič j
zasnoval tudi Zimske urice — našo prvo slovnico.
Zimske urice so izšle istočasno kakor Biblija. Pisatelj je z njo uzakonil jezikovne reforme, s katerimi je bil mladi, nadarjeni Krelj Izboljšal Trubarjev jezik in pisavo. Ker je Krelj namreč mlad umrl, njegovih izboljšav niso spoštovali, kakor bi bilo treba in šele Dalmatin in Bohorič sta jim pomagala, da so se uveljavile. Vendar je slovnica v znanstvenem pogledu šibko delo. Umljivo, saj se Bohorič ni imel kje zgledovati kot Pri latinskih slovnicah. Nič čudnega, če se je potem pretesno naslonil na slovnico svojega učitelja Melanchthona in pri tem prezrl, da je slovenščina povsem drugačen jezik. Predvsem važen pa je uvod v slovnico. Iz njega vidimo, kako dobro za tisti čas Bohorič pozna slovanski svet in kako ponosen je bil nanj, saj po vsej sili hoče dokazati, da izhaja ime Slovanov od besede Slava. Posebna njegova ljubezen pa velja slovenskemu jeziku. Pisatelj opominja, naj se naš jezik vpelje tudi v cerkev, in poziva plemstvo, naj da olikanim ljudem sjoodbudo za olikano in pravilno pisanic v slovenskem jeziku, preprostim ljudem pa spodbudo.
Novice in dopisi iz naših krajev
TO m ONO IZ SEVNiCE
Sestanek rezervnih oficirjev. V jem skoro vsi včlanjeni v petek, 29. oktobra 1954, je bil pionirski organizaciji. Ustano-v prostorih LOMO sestanek vili smo več krožkov: pevskega, pododbora UROJ v Sevnici. Od sadjarskega, šahovskega in kro-57 članov je bilo navzočih le žek za ročna dela Najbolj šte-23, kar manjkajočim gotovo ni vilen in delaven je pionirski
v čast. Sestanku so prisostvovali tudi člani okr. odbora: Boris Klanjšek, Alojz Poženel, Rafael Križman in major Franc Mekina. Prispeli so v Sevnico, da analizirajo nedelavnost pododbora in nediscipliniranost članstva. Po daljši debati in analizi slabe delavnosti pododbora so ugotovili, da članstvo zato ni prihajalo na sestanke, ker iz samih predavanj ni moglo dosti pridobila. Ugotovljeno je bilo tudi, da pododboru primanjkuje denarnih sredstev. Če bi imel pododbor možnosti, bi lahko organiziral ekskurzije članstva v razne garnizije, kjer bi se člani seznanili z novim orožjem itd. Organizirati bi bilo treba tudi kvalitetna predavanja in nabaviti vojaške filme. Pododbor je sklenil s sedanjim načinom dela prekiniti in bo že v tem tednu organiziral praktične vaje na športnem igrišču, nato Pa bo skliceval sestanke redno vsak mesec.	-ič
Pismo sevniških pionirjev. Po
dolgem času se oglašamo tudi
Spomin na padle borce in žrtve fašizma eo lepo počastili tudi na Senovem. Na Dan mrtvih so se zbrali številni Se-novčani pred spomenikom ZB. Žrtev se je v krajšem govoru spomnil predsednik obč. organizacije Zveze borcev Boris Večko, domača godba pa je zaigrala nekaj žalnih koračnic.
£55 =5*" ssrs-s g-g« sssr SSK
macijami. Istega dne popoldne
pevska zbor, ki ima tedensko po tri vaje. Nastopil je že na proslavi Tedna otroka v domu TVD Partizan. Sedaj pridno vadimo za nastop na akademiji na predvečer občinskega praznika. Tudi druge sekcije bomo poživili. Naštudirali bomo tudi pravljično igro »Trnuljčica«. Naša glavna skrb pa bo posvečena marljivemu učenju. Zelo se veselimo jugoslovanskega filma »Barba Žvane«, katerega si bomo po zaslug; LOMO Sevnica brezplačno ogledali, za kar smo mu tudi hvaležni.
Iz Podbočja
17. oktobra smo spremili na zadnjo pot Jožefo Stanič, bivšo gostilničarko v Podbočju. Pokojna je bila mati desetih otrok. Leta 1936 se je smrtno ponesrečil njen mož. Ko se je začel upor prot; okupatorjem, svojim otrokom ni ovirala poti v partizane. V borbi je sodelovalo pet njenih sinov, šesti, sin Vil-či, pa je bil odpeljan v Dachau. Za svobodo ji je padel sin Lad-ko v Gaberju 1 1942, Ignac v Brezovici 1. 1943 in Jože pri zavzetju in osvoboditvi Beograda leta 1944. Okupatorji so ji požgali hišo in gospodarska poslopja ter jo oplenili. Staničeva mati pa je vse grozote prenašala samozavestno in s ponosom.
Ohranili jo bomo v lepem spominu.	P.
Ha Benovem ne Ban mrtvih
ka« z osnovne šole v Sevnici. Na naši šoli je 450 učencev in učenk, ki smo razen malih iz-
V Starem gradu bomo imeli nov vodovod
Vaščani Starega gradu pridno gradimo vodovod s pomočjo LO MO Videm-Krško in okr. odbora Rdečega križa. Dobili smo načrt in začeli delati. Vse vožnje in delo bomo opravili zastonj. Betonska dela so že končana. Pri delih so doslej najbolj pomagali tovariši Ignac Ivanj-šek, Franc Arh, Martin Molan, Jože Krulc, Jože Pirnat in mladinka Mihaela Pirnat. Položiti moramo še 270 metrov cevi, pa bomo imeli v vasi dovolj zdrave pitne vode. Posebno priznanje pa moramo izreči tudi sanitarnemu tehniku tov. Pegamu, tehniku za vodne gradnje iz Ljubljane in okr. odboru Rdečega križa za sodelovanje in izdatno pomoč.	J. 2.
Delo RK
na Vidmu cb Savi
Letos je naš odbor Rdečega križa pokazal posebno delavnost v juniju, ko je pomagal poplavljencem z blagom, živili in ostalo pomočjo. 3. novembra smo začeli z vsakoletnim tečajem za zdravstveno vzgojo mladink. Z denarno pomočjo okr. odbora RK, s prispevki naših pevcev, igralske družine ter trg. podjetij pa bomo oskrbeli potrebne učence osnovne šole s podplatenjem obutve in z drugimi manjšimi potrebščinami,
je bila žalna svečanost tudi pri spominski plošči na pokopališču v Brestanici; tudi tu je sodelovala senovška godba.
*
Pri občinskem domu na Senovem izvršujejo zadnja dovr-šitvena dela in čistijo stavbo,
v katero se bo kmalu začel seliti občinski ljudski odbor in pisarne množičnih organizacij. Slavnostna otvoritev občinskega doma bo na letošnji državni praznik — 29. november.
*
Sposobnosti pevskega okteta senovške Svobode so znane daleč naokrog, tudi izven krškega okraja. Pred kratkim je ubranost tega pevskega telesa preizkusil predstavnik zagrebškega radia in je bil z oktetom zelo zadovoljen. V kratkem bodo nastop našega okteta posneli na magnetofonski trak, tako da bodo slovenske narodne in borbene pesmi naših pevcev poslušali tudi poslušalci zagrebškega radia.	-k
BREŽIC
Dan mrtvih. Mestno pokopališče v Brežicah je bilo za Dan mrtvih zelo lepo urejeno. Skoraj vsi grobovi so bili očiščeni, okrašeni s cvetjem In belim peskom. Za časa na- odnoosvo-bodilne vojne je pri Brežicah padlo precej neznanih borcev za svobodo, ki so bili pokopani na tukajšnjem pokopališču. Z regulacijo pokopališča so uredili tudi skupno grobnico, kamor so bili prekopani vsi neznani borci. Grobišče je urejeno po sodobnih arhitektonskih in estetskih načelih in je stalno oskrbovano. Na Dan mrtvih je ljudski odbor mestne občine položil venec, pionirji brežiških šol pa so obiskali grobove neznanih herojev, kjer so imeli komemoracijo. Da znajo Breži-čani cenit; , žrtve padlih, pričajo številni šopki svežega cvetja, ki so ga položili na skupni grob.
Ali bo problem pekarne rešen? Tako so sprašujejo številni potrošniki kruha v Brežicah, ko s« izvedeli, da se mora Slivnikova pekama zapreti. Omenjena pekama je skupno z Mestno komaj zmagovala potrošnjo kruha, ki se v Brežicah stalno veča. Medtem ko peče Mestna v glavnem za velepotrošnjo, je
soc. oskrbovanci pa bodo dobili pekla privatna donošen kruh in sladkor.	P. m. tudi za prodajo. Drži, da je po
Alkohol je strup za mladino in manj odporno otroško telo, zato ne dajajte otrokom nobenih alkoholnih pijač!
da se v kratkem nauče abecede (Kidrič).
Bohorič je bil izobražen človek. Obvladal je nemščino, latinščino, grščino in hebrejščino ter več slovanskih jezikov. Kljub temu je bil kot človek skromen. Nemara je prav v tem tudi vzrok, da je imel težave s podrejenim; učitelji na stanovski šoli. Z učenci je bil potrpežljiv, opozarjal je učitelje, naj upoštevajo različno nadarjenost učencev, naj ne ravnajo z njimi surovo.
»Ta dragocena in zlasti takrat silno redka misel nam karak-terizira Bohoriča kot humanističnega pedagoga in dobrega človeka.« (Dr. V. Schmidt). Njegova telesna podoba nam n; znana, ker se ni ohranila nobena njegova podoba. Njegova živ-
stantskega šolnika predlagal, naj se izžene iz dežele. Zapustil je domovino z grenko zavestjo, da mu sodobnost z nehvaležnostjo plačuje opravljeno delo, in kakor rojstni, tako nam tudi smrtni kraj in datum nista znana.
Viri: Kidričev članek v SBL I 49—52; dr. Vlado Schmidt, Pedagoško delo naših protestantov; Drugi Trubarjev zbornik. Uredil Mirko Rupel; CJKZ V, str. 159; Rupel, Slovenski protestantski pisci.
Lepo uspelo slavje občinskega praznika na Bučki
(Nadaljevanje z 2. strani) Bučko in izseljevanju v letu 1941. Na plošči, ki je okusno delo do-mačina Slavka Hočevarja, so ljenjska pot pa je prej tragična j vklesana imena padlih borcev: kot kaj drugega: kot rektor ni : Alojz Lekše, Stanko Marjetič. bil cenjen, dasiravno se je po- j Franc Mlakar, Stanko Švajger,' steno trudil, da bi svojo šolo i Alojz Vene, Franc Vene in Janez sriravil na zadovoljivo višino; za Žumer. Sledijo imena talcev: delo je bil slabo plačan in se je | Ivan Glavan, Rudolf Kirar, An-vse življenje otepal dolgov; v | ton Kosec, Viktor Kralj in Ru-družinskem življenju ni mogelj dolf Vene tet imena interniran biti srečen: od sedmih otrok sta 1 cev: Silvester Cimperman, Ana le Adam in Judita živela nad Kapler in Alojz Selak Pred od osem let. medtem ko so mu krito ploščo so svojci padlih po ostali pomrli v rani mladosti: ; tožili vence in šopke jesenske-Eva ni dočakala niti leta, Su- j ga cvetja.
zana je umrla stara osem let, ' Občani so pozdravili predlog prav toliko Melhior, Eva II občine in organizacij, da pripra menda 6, Janž poldrugo leto. vijo do prihodnjega leta vse po „ Nesrečen je bil tud; Bohori- j trebno, da bo drugo praznovanje cev konec: 1598 ga je vicedom- j občinskega praznika zares vse Siti upravnik kot edinega prote- ' dolenjski praznik.
navadi že ob 10. ur; zmanjkalo kruha. Vsekakor pa se bo stanje še poslabšalo, če bo pekarna ostala zaprta. Potrošniki nimajo ničesar proti predpisom, upravičeno pa zahtevajo, da bo v Brežicah vedno dovolj kruha. Kolikor nima pekama pogojev za obstoj v privatnih rokah, se naj na istem mestu, ki "ima parno peč, osnuje socialistični obrat. 2e pred vojno, ko je bila manjša potrošnja kruha, so obstajale tri pekarne, zato je nujno, da spričo velikega porasta potrošnikov poslujeta Vsaj dve pekami. Mnenja smo, da mora LOMO in OLĆ nujno ukrepati.
Borbo proti šušmarjem so napovedali v Brežicah. Po navodilih je LOMO Brežice sklenil, da se da vsem šušmarjem-obrtnikom, ki delajo doma in izpolnjujejo pogoje, obrtno dovoljenje za opravljanje obrtnih storitev. Ti obrtniki bodo moral; delati sami, brez tuje delovne sile, niti ne bodo smeli imeti vajencev. Ukrep je zelo umesten in bo odpravil pritožbe obrtnikov ter uredil delo. Dovoljenja bo izdajal LOMO Brežice.	T.
Počastili so spom n herc a Hano Ma eno
V minulem tednu so dmgič proslavljali • občinski praznik tudi prebivalci občine Krmelj. 28. oktobra so člani Svobode priredili v Krmelju lepo uspelo akademijo, 29. oktobra pa so občinski praznik proslavljali v Šentjanžu. Na slavnostni seji občinskega ljudskega odbora je o pomenu tega dneva govoril predsednik bbčine Matija Blas, po govoru pred gasilskim domom pa So predstavniki občine in organizacij odšli na pokopališče. Na grob narodnega heroja Milana Majcna in njegovega soborca Jančeta Mevžlja so položili lepe vence občine, Zveze borcev, UROJ, Kremen: ce in rudnika ter vence šolske mladine in SZDL iz Šentjanža. Grob je bil zasut s cvetjem in zastavami
Popoldne so v Šentjanžu nastopili gasilci, nakar je bil v dvorani spored SKUD »Milan Majcen«. Po govoru o življenju in delu Milana Majcna so lepo zapeli domači pevci, nakar so sledile recitacije, pesmi, prizorček s pionirskega sestanka in partizanska enodejanka »3 zamujene ure«.
NAROČILNICA za „Posavski tednik,,
Podpisani poklic: __
točen naslov: pošta: ________
naročam s tem »POSAVSKI TEDNIK« za: točen naslov:	-______________
pošta: ....__________________________________________________—
Naročnino bom plačeval polletno — celoletno (nepotrebno prečrtajte) vnaprej, brž ko dobim vašo položnico.
Naročilnica velja, dokler lista ne bom pismeno odpovedal
V_____________________ dne ___________________ 195____
Lastnoročni podpis:
1 Tukaj odrežite!'
Porcčna mrzlica v Trstu ilzmed ,niih seveda rade zvezale
! s svojim} vojaškimi prijatelji.
Uradi za poročna dovoljenja v i Število prošenj je zadnje dni Trstu so bili zadnje tedne narav- j vsak dan bolj naraščalo Predpi-nost oblegani po Tržačankah, ki 1 si za poroko bodo po odhodu vo-so bile zelo razburjene zaradi ; jakov težavnejši. Kot poročene vesti o odhodu britanskih in žene pa bodo Tržačanke lahko ameriških vojakov tz Trsta. Pred spremljale svoje može kot angle-njihovim odhodom bi se mnoge ške oz. ameriške državljanke.
Podmiadkarji Rdečega križa — usposabljajte se v tečajih RK za dviganje higiene med mladino!
¥	p© nepotrebnem sprsšiTefe:
Kd® ie kriv?
Bralec, ki mu razmere niso znane, se bo začudil, ko bo bral v naslednjih vrsticah o kmetijski zadrugi v Boštanju. Gospodarsko močna vas, napredni kmetje, ki so se pečali z zadružništvom že v stari Jugoslaviji — pa dopustijo danes v pogojih, kt so naravnost idealni za razmah kmetijskega zadružništva, da jim zadruga »zaplava« in utone pod vodstvom tako imenovanih »komercialistov« in slabih članov odbora?
Kako je prišlo do tako žalostnega konca nekdaj močne zadruge, bodo najbolje vedeli boštanjski zadružniki sami. Prav pa je, da zvedo tudi ostali zadružniki, kako drage so take izkušnje, ki bi jih v Boštanju zadružni člani skoraj plačali z deleži in jamstvom.
ZAČELO SE JE Z NESOGLASJI MED ČLANI UPRAVNEGA IN NADZORNEGA ODBORA
Do lanske jeseni je zadruga Boštanj dobro uspevala, se gospodarsko krepila in vse je kazalo, da bo lahko uspešno pomagala zadružnikom pri dviganju kmetijske proizvodnje. Dovolj je imela osnovnih sredstev, precej lastnega obratnega kapitala, skratka vse pogoje, da bi stala na trdnih lastnih nogah.
Tiste dn; se je v javnosti pomirjal »boštanjski srednji vek«. Verjetno pa so drobci tega »veka« okužili tudi zadrugo in nekatere njene člane. Pojavila so se nesoglasja' med člani upravnega in nadzornega odbora. Tudi pri uslužbencih ni bilo nič bolje. Lani v septembru so organi Okrajne zadružne zveze neuradno zvedeli, da je v KZ Boštanj postavljen za upravnika tov. Mirt. Ker imenovani nima strokovnih, nit; ostalih kvalifikacij za upravnika zadruge, je OZZ sklepu zadruge oporekala. 6. novembra 1953 je
Svojevrsten samomorilce
w Sevnici
OZZ pismeno opozorila upravni odbor zadruge, da se z namestitvijo Mirta ne strinja, ker nima pogojev za mesto upravnika. V istem pismu je OZZ opozorila boštanjsko zadrugo, da ee Mirt nahaja v disciplinskem postopku in da naj upravni odbor KZ predvidi primernejšega človeka, če se hoče izogniti nevšečnostim, ki bi nastale.
Kakor smo pozneje zvedeli, ta dopis na seji upravnega odbora KZ sploh ni bil prebran. K0 so predstavniki OZZ na na-
Upravnik Mirt je s svojimi pomagači lesni odsek zadruge tako dobro »vodil«, da kaže 600 tisoč din čiste izgube! Vse to in še precej podobnih primerov vpije po obračunu in kaznovanju!
Kaj pravijo k vsemu temu pošteni zadružniki — lastniki gozdov, ki so Mirtu in njegovi kompaniji prodajali les, le-ti pa so ga tako »predelali«, prevažali ;n prodajali, da je namesto vsaj 1 milijona dobička šest sto tiisoč dinarjev zgube?! Ali so morda pošteni člani zadruge dobili bolje plačan? Ne! Zanimiva je bila pripomba nekega člana na polletnem občnem zboru zadruge v razpravi, »kdo je kriv«, ko je dejal:
»Da, saj se mu je izplačalo preskrbeti takega upravnika, ker je dobil drva dvakrat plačana!«
POŠTENI BOŠTANJSKI KMETJE BODO DOKAZALI, KAJ ZMOREJO
Konec tega klavrnega stanja je bil tak: na polletnem občnem zboru zadruge je kazalo zadružnikom samo dvoje — ali pustiti,
slednjih sejah odtočno zahtevah | teče stvar tako $ e naprej in
V petek, 29. oktobra 1954, ee je ob 5.10 zjutraj ustrelil s puško v srce mali posestnik in priučeni zidar, 46-letni Martin Vrtačnik, doma v Zigerskem vrhu, stanujoč pa v vasi Čanje.
Februarja 1952 je tragično končala pod vlakom v Ljubljani njegova žena. Njo, kakor sedaj njega, je spravila v prerani grob vaščanka K., ki je hotela pokojnega Martina zase. Vse to je možakarja tako žalostilo, da sj je namenil vzeti življenje. Svoj sklep je točno izvršil. V četrtek zvečer je šel k svoji starejši sestri Mariji, poročeni Radej, na Zlgerski vrh. Izročil j; je dokumente, ključ od hiše in poslovilno pismo. Vse skupaj v kartonu in povezano z gumijevim trakom. Dejal ji je, da ima nujno pot z vlakom v Ljubljano, in če ga do sobote ne bo nazaj, naj nese spominsko ploščo, ki jo ima doma, na grob njegove žene. že
prej je večkrat izjavil, da bo »za Vse svete spal pri svoji mamici — ženi«. Na domu na Čanjem je Vrtačnik že prej vklesal v kamnito ploščo ženine in svoje rojstne podatke in datum smrti obeh. Rok svoje smrti je prekoračil le za pet ur in deset minut. V Sevnici je pokojnik pil v gostilni pri Kraglu. Ko ga je uslužbenka ob 23. urt opozorila, da mora lokal zapustiti, ji je dejal, naj ga nikar ne goni ven, ker itak nikdar več ne bo prišel v to gostilno. Nato je verjetno taval po Sevnici. Odnesel je še dva šopka belih cvetlic, povezanih s črno kravato na grob svoje žene in se nato pred pokopališkim zidom ustrelil. Tam so ga
bližnji
vega.
stanovalci našli mrt-..ič
ureditev odnosov in odstranitev nesposobnega vodilnega osebja, so bile vse besede le bob ob steno.
Po večmesečnem -opozarjanju in prošnjah OZZ je upravni odbor v timi 1954 le sklenil, da razpiše mesto upravnika in knjigovodje. Na izredni seji 5. marca 1954 je upravni odbor sklenil v navzočnosti zastopnika OZZ, da dvema ponudnikoma sporoči, da ju sprejme v službo. Zastopnik OZZ je v dobri veri, da je po tolikih mesecih le uspel, da bo vodilni kader v zadrugi zamenjan, tik pred koncem sejo zapustil. Čez nekaj dni pa je OZZ dobila prepis zapisnika, v katerem stoji:
»Med časom, k0 je bil navzoč tovariš ... (zastopnik zveze), je bilo sklenjeno, da se obvesti tovariša... (ponudnika za mesto upravnika), ki je poslal ponudbo. Pozneje ozir. na koncu je bilo sklenjeno, da tov. Mirt ostane in tudli imenovanemu ponudniku nismo javili, da je sprejet v službo. KZ Boštanj.«
Komentar k temu je odveč. Morda ne bi mogli z gotovostjo reči, kdo je temu kriv. Vsak pošten zadružnik pa bo dejal, da so za neizvrševanje ozir. preobračanje sklepov materialno in moralno odgovorni vsi člani odbora, ki so bili na tej seji.
RAKOVA POT BOŠTANJSKE ZADRUGE
Nešteto takih in podobnih primerov, sklepov in opozoril je letos romalo iz Okrajne zadružne zveze v Boštanj in
da zapravijo še tiste rezerve, ki so jim ostale iz prejšnjih let, c*b likvidaciji zadruge pa da krijejo dolgove z delež; in jamstvi — ali pa da združijo ostanek premoženja in člane s Kmetijsko zadrugo v Sevnici.
Zadružniki so izbrali združitev s KZ Sevnico. Ob tesnem sodelovanju vseh poštenih zadružnikov bodo lahko uresničili pameten načrt: Boštanj bo dajal Sevnici široko in kleno kmetijsko področje, saj so boštanjski kmetje med najnaprednejšimi. Sevniška zadruga pa bo z združitvijo pomlajena, saj je med njenimi člani premalo izrazitih kmetov, kar ee je pokazalo tudi na zborih zadružnikov in v sestavu njenega članstva nasploh. V eni zadrugi bo mogoče tudi z manjšo režijo, dobrim strokovnim kadrom in z delavnim upravnim odborom usnešno okrepiti vse dejavnosti KZ.
*
Vsem zadružnikom v okraju, zlasti pa še upravnim in nadzornim odborom KZ naj bo ta žalosten in k sreči redek boštanjski primer resen opomin, da sodelujejo z Okrajno zadružno zvezo in organi oblasti. Neodgovorno, samovoljno počenjanje privede prej ali slej pred obsodbo vseh naših delovnih ljudi. Ne želimo, da bi se ponovil primer KZ Vel. Dolina, ki je prav zarad; nepoštenih uslužbencev in trmastega upravnega odbora prišla v prisilno likvidacijo.
Javnost, prevsem pa boštanj-
Pokažite naš list sosedom in znancem, hvaležni vam bodo za uslugo!
obratno. Žal prostor ne do-1 zadružnik pričakujemo, da
K II. praznovanju občinskega praznika v Sevnici čestita vsem občanom bližnje in daljna okolice ter se še naprej priporoča
JELEN FR AN C
stavbeno in pohištveno mizarstvo,
SEVNICA, Cesta na grad 2
pušča, da b; objavili vse dokumente slabega gospodarjenja v zadrugi. Zadružnikom, ki jim ne gre v račun konec samostojnosti zadruge, priporočamo, da si na OZZ ali v arhivu domače zadruge natančneje ogledajo zanimivo, a žalostno korespondenco ter zapisnike. Verjetno pa kritičnih dopisov v zadrugi ne bi našli, ker so preračunano izginili v pozabo...
Žalostno dejstvo je. da je bila letos likvidirana vsa dejavnost boštanjske zadruge — razen trgovine. Vodilni kader je bil nonolnoms nesposoben voditi zadrugo. Bivši upravnik Mirt je sprejel za novega knjigovodjo ■tocela nesposobnega človeka, ki je bil pred tem nočni čuvaj. V klet ie bilo »vlomljeno« in je izginilo iz nje 1000 litrov vina.
bo revizija, ki ugotavlja nepravilnosti v zadrugi, ugotovila krivce, jih predala v kaznova-nie in zahtevala povrnitev vse škode.	Z. M.
OD 7. do 14. NOVEMBRA BO V ZAGREBU TRETJI MEDNARODNI TEDEN USNJA IN OBUTVE
V prostorih Zagrebškega velesejma bo od 7. do 14. novembra 3. mednarodni teden usnja In obutve Poleg 88 domačih razstavljalcev bo razstavljalo tudi H inozemskih usnjarjev in izdelovalcev obutve Prirejenih bo več strokovnih predavanj, najboljši Izdelki pa bodo nagrajeni z zlatimi in srebrnimi kolajnami.
4 STRAN
..POSAVSKI TEO;ile-
stev. 44
uOPISNiCA
Upravi
Znamka
za
itn 10—
,P@sa¥s' ®§a lediiLka64
VIDEM-KRSKO 1

- Tukaj odrežitel
limfMmmmmnmM
Sredi jeseni smo in še malo, pa bo tu zima. Prišli so dolgi večeri in z njimi čas za branje in kulturno izobraževanje. V vsaki hiši, v sleherni družini v mestu in na deželi bo vsem dobrodošel »POSAVSKI TEDNIK«, lokalni časnik krškega okraja. Vsako soboto prinaša pestre novice iz življenja in dela naših ljudi od Sevnice do Dobove, od Gorjancev do Bohorja z Dolenjskega gričevja tja do hrvaške meje vzdolž Sotle in Bregane
Najnovejše vesti iz domačih krajev, gospodarske, politične, kulturne športne in ostale novice, poročila društev in organizacij, drobtine javnega prepiha, v popotni torbi Posavskega Pepčeta, članki za gospodarje, kotiček za gospodinje, zabavno branje za pionirje, igre, nagradne križanke, fotografije iz naših krajev — vse to bo kmalu postalo tudi vaše priljubljeno branje, če morda doslej na »POSAVSKI TEDNIK« še niste bili naročeni.
Da bi združili koristno s prijetnim, pripravljamo našim stalnim naročnikom lepo presenečenje: uvedli bomo
MOVO'-Ema MASRA^NO FRANJE
Za nove naročnike, ki sc bodo naročili na »Posavski tednik« od 1. novembra tega leta do 31. januarja 1255, in za vse stare naročnike, ki bodo najkasneje do 31. januarja 1955 poravnali morebitno zaostalo naročnino, do istega časa pa tudi celoletno ali vsaj polletno naročnin« za 1955. leto, smo določili
?0 i.FFiH. PRAKTIČNIH
med njimi na primer:
RAHIO APART. 7FNSK0 KO’ 0,
iRTNf) *KWre
td.
Ce na »POSAVSKI TEDNIK« še niste naročeni, postanite naš stalni naročnik. Ce pa ste že, oddajte spodnjo naročilnico prijatelju, znancu ali sosedu — hvaležen vam bo, da ste ga seznanili z domačim časopisom. Naročite »POSAVSKI TEDNIK« sinovom, bratom in nečakom, ki služijo vojaški rok v JLA! Iz izkušenj vemo, da jim bo »POSAVSKI TEDNIK« zvest prijatelj in najboljša zveza z domačimi kraji.
In ne pozabite tudi tega: vsi naši naročniki, ki niso v zaostanku z naročnino, so brezplačno nezgodno zavarovani pri podružnici DOZ v Krškem: za primer smrti zaradi nezgode za 10.000 din za primer trajne invalidnosti zaradi nezgode pa za 20.000 din.
Ker bodo novoletnega nagradnega žrebanja deležni samo redni naročniki našega lista, to ie tisti, ki ga dobivajo na svoj naslov po pošti, vabimo vse naše bralce, ki si lista še niso naročili, da takoj odpošljejo spodnjo naročilnico.
UPRAVA »POSAVSKEGA TEDNIKA«
Tudi v Ameriki je precej alkoholikov
V Ameriki je 65 milijonov ljudi ki už vajo alkohol. Vsak šestnajsti prebivalec je alkoholik. Med industrijskim delavstvom ie med štirimi alkoholiki ena ženska Računajo, da povprečne izostane od dela tak alkoholik na leto vsaj 22 dni. To stane amer ško industrijo letno eno milijardo dolarjev. Največ pijancev ima med mesti Wa-shington. med državami pa Ka-
lifornija, precej pa jih je tud: v državi Ohio.
Lanj ie družba General Electric Co. imej a zaradi izostankov od dela kot posledicami pijanstva za 59 milijonov dolarjev manj produkcije. V državi Ohio so delavci is-e družbe zaradi odsotnosti od dela izgubili pet in pol milijona dolarjev, v, samem Clevelandu pa tudi dva' milijona dolarjev Lepe številke, kaj?
Uspel koncert v Brčž’cah
V okviru Posavskega tedna je bila v soboto, 23. oktobra, slavnostna otvoritev nove prosvetne dvorane v Brežicah, ki je zgrajena za vsakovrstne prosvetne namene. Oder je tako prostoren, da bo mogoče na njem prikazati množične prireditve, bodisi telovadne akademije, gledališke predstave velikega obsega, operete in opere.
Ob tej otvoritvi so se Breži-čani odrezali s prav kvalitetnim
mične barvitosti in živahnosti v podajanju.
Ad hoc sestavljen orkester, v katerem smo videli Krčane, Brežičane in Zagrebčane, nam je zaigral štiri dokaj zahtevne skladbe, katere je orkester odlično izvedel. Poslušalci niso štedili z dolgim aplavzom. Če bi k orkestra pristopili še godbeniki iz Brestanice Senovega in Sevnice, bi ta dokaj številni korpus po vsej pravici zaslužil
""'"M1 * Stik SSTSaŽ’sSs:
čanov, Iti ljubijo glasbo. Prepričani smo, da bi vsi posavski godbeniki radi vstopili v tako celoto. Treba bi bilo mladega idealista, ki bi vzel vajeti v roke, in pa malo več moralne in finančne podpore od okraja. „ .	.. ...	....	, , j Brez te podpore prav gotovo ne
Kot solistko smo sikali mlado j bo šlo Tak orkester bi se prav pevKo »slavčza iz Artič«, ki g lahko pretvoril v simfonični ima zelo pn eten tn dosti mo- orkester, ki bi lahko mnogo pri-
ski zbor in mešani pevski zbor. Oba sta prav dovršeno odpela svoje točke. Mešani zbor je zelo uglajen in lepo zlit v celoto, le moške glasove bi bilo potrebno nekoliko pomnožiti. Kje so mlajši pevci, zakaj ne pristopijo?

V Brežicah sem se prejšnji teden udeležil lepih prireditev Posavskega tedna. S prijatelji sem bil mnenja, da je bila »težišče« prireditev vinska razstava s pokušnjo vin. Zlobni jeziki sicer trdijo, da je bilo vseh 17 točk tega »programa« le malo preveč za sicer utrjene Brežičane, menim pa, da so se domačini in gostje kar dobro držali. Brhka dekleta so delila maligane v
čan glas. Žal, da tej pevki ni dana možnost, da bi se pevsko izšolala. Pr; klavirju jo je spremljal dr. M. Bric. Zelo pohvalno moramo omeniti nastop naše znanke iz Zagreba, pianistke Severjeve, ki je z umetniškim predvajanjem na klavirju podala skladbo, ki zahteva mnogo virtuoznega .temperamenta in glasbenega občutka.
speval k prosvetnemu in kulturnemu napredku okraja.
Kot zadnjo točko je mešani zbor lepo in učinkovito zapel »Šopek partizanskih«, orkester pa je to skladbo precizno spremi jak
Občinstvo je bilo s celotnim programom zelo zadovoljno, le nekoliko se je zavlekel. Želja poslušalcev je, da b; še večkrat
Ras mo5no za~ ' v tej akustični dvorani slišala podobne koncerte. Hvala vsem
dovolj! la.
Kot drugi solist je nastopil naš znanec Mišo Ivačič iz Krškega, ki je obogatil koncert z dvema skladbama na violin; p-b spremljavi klavirja. Z obema skladbama, k; jih je umetniško podal, nas je naravnost očaral. Od zadnjega njegovega nastopa v Brežicah je močno napredoval. Obe skladbi, tako SeyboI-dov »Španski - ples« in Kcleme-nov »Čardaš« je odigral z virtuozno tehniko, posebno pri »Čardašu«. N; mu manjkalo rit-
požrtvovalhim sodelujočim, ki so nam .pripravili prav lep večer!
Žal, da so prireditelji pozabili na napovedovalca, ki naj bi sproti napovedoval posamezne točke sporeda in tako povezal poslušalce s skladbami. Poudariti moramo, da je vsa izvedba .eiala na ramah glasbenega idealista Branim Rueha, ki je dirigiral tudi orkester poleg tov. Lapuha in Jožka Pfeiferja.
P. S.
OBVESTILO!
TdfTŽiM trgovsko *e#e#e „Pfsnre" Krik-
OBVEŠČA, DA SE JE UPRAVA PODJETJA PRESELILA V BREŽICE.
NAS NOVI NASLOV JE:
IliKH ll|
„POsaeiE" srezi
Že-IeznLška postaja: Brzojavi:
Telefon:
Tekoči račun: Skladišče jajc: Skladišče Krško: Baza Sevnica:
Baza Impoljca:
Žaga Boštanj:
Brežice
Posavje Brežice Brežice štev. 61 NB Brežice štev. 6151-T-213 Telefon Brežice štev. 73 Telefon Krško štev. 34 Telefon Sevnica štev. 21 Telefon Studenec štev. 2 Telefon Boštanj štev. 4
tričetrtinskem taktu, poln kozarček sem videl pa samo enkrat, zato odločno zavračam vsako protekcijo.
Torej na razstavi sem bil, čeprav brez Kunigundice in priznam, da smo ga s prijatelji prav pošteno poskusili. Razstavišče je bilo v bivših prostorih podjetja VINO. ki je odšlo v nove pisarne. S premičninami so odpeljali tudi električna stikala iz stranišča. Zato sem v temi prijel za odprte žice, tako da mi je elektrika pošteno pretresla maliganski za-kladek v trebuščku .. K sreči nas je bilo več, ki nam je najnovejši eksperiment pomagal k iztreznjenju Mnogi so pa prav zaradi tega spet zavili k nadaljnjemu pokušanju.
Ponoči sem bil na pevskih vajah pred razstaviščem. Mi'o petje je globoko ganilo vse stanovalce, ki so odkrili več novih, močnih pevskih talentov. Zjutrai so se peljali nad Brežicami »Marsovci v letečih krožnikih«. Škoda, da jim Brežičani niso sporočili, da je na Posavskem tednu tudi pokušnja vin. Tako smo bili prikrajšani za senzacionalno vsebino »letečih talarjev«. Ker s to letečo krama-rijo ni bilo nič, so mi pa pokazali »letečo Marijo«, ki jo primaha v Brežice v vsakem vremenu, čeprav je snega do popka na cestah. V dobj »letečih« zadevščin je tudi to senzacija.
Ko sem bil h- tu sem st hotel ogledati še brežiški mrliški fur-gon v obratu. Ubogi mrlič in svojci so potrpežljivo čakali na
1 to sodobno prevozno sredstvo, ki je po zaslugi prevoznika Mestne ekonomije pridrdralo s polurno zamudo. Prevozn k menda misli, da se pokojnikom tako nikamor več ne mudi, zato si tudi on zaradi pogrebcev ne bo duše spihal...
j Na Bizeljsko sem kanil nato zaviti, pa sem si premislil. Dobil sem pošto od tam, da so j Bizelanci na svojevrsten način | uveljavili na razstavi Posavskega j tedna svoj vinsk; pridelek. Preobloženi z maligani so se prevrnili nazaj grede z avtom v grabo. Minilo je brez človeških žrtev, le nekaj še bolj debelih nosov, obtolčenih rok in odrgajsamh i hrbtenic se je znašlo na repni i njivi. Tovarišica, ki je izgubila j čevelj, za katerim še vedno poizveduje, prosi srečnega najdi-j telja, da ji ga vrne ali pa pride še po drugega. Pokrivala pa ji ni i treba vrniti, ker je bilo izgubljeno že pred nesrečo pod pritiskom izpuhtevajočih maliganov... »Pcr-togizer« Bizelancev je tako tudi : topot pokazal svojo moč — zato, prosim, opreznost in previdnost.
I Iz drugih krajev pa ne morem ! povedat; nič novega, ker so me dopisniki pustili na cedilu. Pa drugič! — Pozdravlja vas
vaš Pepče
nekaj okroglih
SPOZNA SE
— Obtoženec, vi ste rekli zasebnemu tožilcu, da je čisto navadna opica. Alj ie lo res?
— Seveda ie res, vendar tega nisem rekel jaz.
— In ti mi hočeš očitati, da razsipavam denar?! Rada bi vedela, kaj bi mi šele rekel, ca bi vsak mesec izdala toliko denarja, za svojo garderobo, kot ga izdaš ti za poravnavanje mojih dolgov v gospodinjstvu!
Ob
3 a v e m
oglasi
itupcem in dobaviteljem se priporočamo za na daljnje sodelovanje.
ZTP „Posavje1 Brežice
KINO BREŽICE Od 9. do 11. novembra pre-1 miera ameriškega napetega fil-| ma »BERLINSKA ZGGOBA«. ! 12. novembra premiera ameri-I škega filma »OSEBNA ZAĐE-‘ VA«. — FN 37.
KINO KRŠKO
j 6. in 7. novembra jugoslovanski film »BILA SEM MOČNEJŠA«. — 10. in 11. novembra ameriški film »POHLEPNEŽI«.
KINO KOSTANJEVICA 6. in 7. novembra ameriška psihološka drama »ZADEVA PARADINE«. — 10. novembra angleški zabavni film »HOTEL SAHARA«.
KINO SEVNICA
6. in 7. novembra francoski film »PRAVNA IDENTITETA«.
SEJMI v krškem okraju:
10.	novembra v Šentjanžu na Dolenjskem
11.	novembra konjski sejem na Bučki k
12.	novembra konjski sejem v Cerkljah
PRODAM: stroj za mletje kave ali sladkorja znamke »Elka« (3000 obratov, četrt HP), dva para ženskih škornjev št. 33, električni likalnik, ki sam vlaži, fotoaparat »Zeiss« s 15 novimi ploščami in železno peč — obloženo s Samotam »Svoboda«. Sluga Karl, Cesta krških žrtev 38, Krško.
Pridobite tudi vi vsaj enega novega naročnika za naš domači list!
ANTON 1 N c; O L I C
SONČNA REBER
»Ti si, Matthlas'? Glej, glej! se je nervozno zasmejal, pa takoj spravil skopi smehljaj ter hlastno nadaljeval:	»Kje imaš
obleko?«
»Dobiš jo, dobiš,« je dejal Osojnik pomirljivo, »dal ti bom Lojzovo obleko, obleko svojega sina, ki...«
»Naj bo čigava hoče, samo daj mj jo!«
Čez četrt ure se je v konjskega hlapca prelevil vojak nekdaj zmagoslavne nemške vojske, vojak, ki se je slepo tepel za Hitlerja v Franciji, Jugoslaviji in Rusiji, ki je vede ali nevede pobil ali pomagal pobiti na stotine in stotine ljudi, k; niso storili nikoli nič zlega ne njemu ne njegovim rojakom. Še četrt ure pa je z Osojnikom sedel k večerji.
Bilo je že pozno, ko sta legla. Johann je brž zaspal, zaspal kot preganjana zver, ki je končno našla varno zavetje, Osojnik pa ni mogel zatisniti očesa. Razgledoval se je po krajih in dogodkih svojega prvega bivanja v deželi, ki mu je morda samo zato pomagala do
Klopc, da ga je potem tako brez usmiljenja pognala z njih.
— 9 —
Pripeljali so se na večje posestvo Veleposestnik, v katerem so že pri prvem srečanju spoznali bivšega generala, je Tevža in tovariša, ki sta prišla z njim, postroj il in dolgo srepo meril cd pet do glave. Šele ko jih je zvrstil po velikosti — Tevža kot največjega je spravil na čelo — je izpregovoril kratko, odsekano:	»Prvi h konjem,
dragi h kravam, tretji k svinjam! Razumeli?«
»Razumeli!« je odvrnil Tevž; njegova tovariša, ki nista znala besedice nemško, pa sta samo pokimala.
V konjušnici je bilo kakih deset dirkalnih konj, kakršnih Tevž še ni videl. Pred njimi je imel sprva prav tako spoštovanje kakor pred gospodarjem, ki je prihajal dnevno dvakrat, trikrat v konjušnico in zaradi vsake malenkosti oštel prvega konjarja, bivšega podoficirja, ta pa se je potem izdrl na Tevža, svojega pomočnika Tuje mu je bilo delo, tuja pokrajina — pu-
ste neskončne planjave daleč naokoli — predvsem pa so mu bili tuji ljudje. Ne samo gospodar in prvi konjar, tudi gospodarjeva žena, visoka, ohola ženska in oba njegova sinova, tako rekoč paglavca, ki se jim je moral globoko klanjati Kakor doma župniku in županu, pa številni gostje, ki so mu ob vsaki priliki dalj čutiti, da je vreden manj ko zadnji konj v konjušnici. S konji so govorili prijazno, jih z občudovanjem trepljal, po gladkih bokih, smehljaje božali po glavi, zanj Pa se še zmenili niso ali pa so zgolj kričali nanj. Tudi zaslužek ni bij takšen, kakršnega je pričakoval. Hrana res ni bila slaba, toda denarja mu je ostalo malo. Sprva se je ukvarjal z zamislijo, da bi pogledal še kam drugam ali pa se kratko-malo vrnil domov. Sklenil je že, da ostane samo tako dolgo, dokler si ne prihrani za vožnjo. Polagoma pa se je privadil delu, konje pa je tako vzljubil, da nj več pogrešal človeške topline. Zadržalo ga je seveda tud; dejstvo, da doma na zimo ni nikakršnega dela in zaslužka. Na pomlad so mu dnevi minevali hitreje. Konji so odhajali na dirke, včasih je tudi on šel z njimi. Ob tak; priliki je dobil od tega ali onega jahača večjo ali manjšo napitni-
no.^ Prisluženi denar je pošiljal Neži, ki se mu je za vsako pošiljko posebej zahvalila. Jeseni pa ga je na dirki v bližnjem trgu _ na pol mestno, na pol kmečko oblečena ženska povabila k sebi v službo. Dejala je, da ima prevozništvo s parom konj in bi rada imela dobrega konjarja, ki bi bil obenem tudi voznik. Povedala je tudi, kakšen zaslužek bo imel. Bilo je znatno več, kot je imel dotlej. Tevž se je takoj odločil, čeprav mu ženska ni bila všeč; s sivimi vodenimi očmi ga je merila še bolj ocenjujoče kakor pred letom bivši general.
Cez poldrugi mesec je odšel v bližnji trg. Nova gospodinja je bila premožna vdova, imela je hišo, prevozništvo in dokaj lepo posestvo zunaj trga. 2e po treh, štirih vožnjah je sprevidel, da lahko tudi postrani kaj zasluži, saj ga je med potjo ta i$» oni potnik poprosil, naj vza-ms na voz njega ali njegovo I prtljago, kar seveda ni bilo za-jstonj. Kmalu je začel dobivati | večja in donosnejša naročila: iz i trga na deželo — in v obratni j smeri — je prevažal večje in : manjše tovore. Kot prejšnji gospodar, bivši general, je tudi . gospa Schiva-rtzbartl čest0 prihajala v hlev, toda Tevž je i kmalu opazil, da ne toliko za--radi konj, kolikor zaradi njega.
To mu je sprva prijalo, čeprav je bila ženska že v letih in na oko prav nič mikavna, v obraz je bila zabuhla, v tel0 pa zavaljena in okorna. Hrano mu je dajala iz dneva v dan boljšo, zvečer pa ga je češče in češče zadrževala v kuhinji. Navadno je prinesla steklenico vina in pila z njim, kakor da sta stara znanca. Vina se ni branil, vdova pa mu je bila bolj in bolj odvratna.. 2e tako rdečkasti obraz ji je po nekaj kozarcih postal popolnoma rdeč, oči pa so ji bile še bolj vodene. Slednjič je spoznal, da ga ni najela samo kot konjarja in voznika. To spoznanje ga je neprijetno in obenem prijetno dražilo. Ko je bil sam s konji v hlevu ali kje na vožnji, se je rad poigraval z mislijo, kako bo prijetno spati z brez dvoma vročekrvno gospodinjo; kadar je imel pred seboj petinpetdesetletno žensko, obilno, v obraz rdečo in mesnato, pa ga je prehajal skrajno zoprn občutek. Toda ko se je v tesni in hladni sobici nad hlevom pozno v noč nekoliko okajen spravljal spat, se je prešerno nasmihal temu, kar se mu je ponujalo. Tako se mu ni zdelo prav nič čudno, ko ga je vdova neki večer zadržala.
»Kam se ti le mudi?« se je zasmejala, ko se je dvignil; da bi šel. »Ali si truden, Matthlas?«
ga je vprašala in mu pomežik nila z ovlaženimi očmi.
«Kaj bi bil truden!« je od Vrnil in ročno sedel.
Nekaj časa sto lokavo gledal, drug drugega, slednjič pa j' vdova stopila k Tevžu, ga po trepljala po ramenih in zaidi cala: »Korenjak si! Pridi, ka: pridi!«
Brez besede, a z nekam ne umnim smehljajem na zardelen licu ji je sledil v spalnico.
Odtlej je ostajal pri nje vsak drugi tretji večer; kada: je pač želela. Potem pa je jezei sam nase odšel v svojo sobico kajti le prvo noč ga je imeli pri sebi do jutra. Samo prvi dni je tudi bila z njim nekoliki prijaznejša in mu je dajala ši boljšo hrano in še več vina, potem pa je bila spet zgolj same njegova gospodinja, čez dan ir pravzaprav tudi ponoči.
Ko se je prvič tega jasno zavedel, je sklenil, da si poišči drugo službo. Toda ko je naslednjega dne spravil stotak »svojo« vožnjo in ga v duhu prištel k tistim, ki so bili že pripravljen za Klopce, je pomilovalno zavrnil svoje pomisleki m pregnal odpor do naravno«; razuzdane ženske. — »Strežen dvema mrhama in bom še tretji,« s; je delal spodbudno, čeprav s kislim obrazom.
(Nadaljevanje sledi;