Cena 40 lir TRST, nedelja 17. junija 1962 Leto XVIII. - Št. 143 (5227) Borali naprej TTT a drugem mestu objavljajo mo v našem listu 'besedilo skupnega sporočila o ltalijansko-jugoslovanskih razgovorih med uradnim obiskom predsednika izvršnega sveta zvezne ljudske skupščine FLRJ Aleksandra Rankoviča v Rimu s predsednikom in podpredsednikom italijanske vlade ter njenim zunanjim ministrom A. Fanfanijem in A. Pic-cionijem. Že potek uradnega obiska je kazal po vsebini izrečenih pozdravov in odgovorov nanje ter po tistem, kar se je moglo izvedeti med razgovori samimi, na take činite-lje, da smo mogli že pred dnevi izraziti prepričanje, da bo najnovejši obisk, ki je bil doslej med vsemi dosedanjimi na najvišji ravni, prinesel na- DANES Kot v zadnjih dneh vsak dan, tako moramo tudi danes povedati, da so se včeraj fašistični oa. sovski atentati nadaljevali, če. prav «verodostojni viri» trdijo, da je prišlo na pogajanjih med Faresom, delegatom osvobodilne Ironie Mostafaijem in «ideolou gom» OAS Suzinijem do nekakega sporazuma, s katerim šo «odpravili glavne ovire» in se sporazumeli glede amnestije in sodelovanja alžirskih Francozov v krajevni oboroženi sili ter da je sporno samo vprašanje «predstavništva» alžirskih Francozov. Trdi se celo, da je pričakovati vsak trenutek izjavo Faresa po radiu, da je sporazum dosežen. Spričo zločinskih atentatov je alžirska vlada zahtevala, naj resno stanje v Alžiriji prouči arabska liga ter da pričakuje od arabskih držav učinkovito pomoč. Glavno tajniš. tvo arabske lige je že sporočilo, da bo sestanek že jutri. De Gaul-le pa je označil oasovce kot lju. di «brez vere in brez zakona«. Druga novica prihaja prav tako iz Afrike, in sicer iz Kaira, kjer Je včeraj ž* drugi dan zasedala konferenca šestih afriških držav iz tako imenovane «skupine Casablanca» (ZAR, Gana, Gvineja, Mali, Maroko in Alžirija). Med drugim so se namreč včeraj sporazumeli, da bodo ustanovili Afriško skupno tržišče. Tudi v Španiji se nadaljujejo aretacije in obsodbe. Samo včeraj je vojaško sodišče v Barceloni obsodilo sedem visokošolcev na večletne zaporne kazni. Med aretiranci pa je baje tudi španski liberalni pisatel* E. Ruiz Garcia. V Italiji pa so se voditelji strank levega centra včeraj po tridnevnem pogajanju sporazumeli glede načina, nacionalizacije e. lektrične industrije. Dokončno besedo ima seveda vlada, ki jo bo Fanfani sklical takoj, ko bodo strokovnjaki zbrali vse potrebne elemente. Zdi se, da bo na ta na. čin končno to najbolj težavno Vprašanje vlade levega centra razčiščeno. Nato se bi seveda vnela glavna bitka v parlamentu, toda zakon o nacionalizaciji mo. ra biti, kot je zapisal ponovno Nenni, izglasovan na vsak način pred poletnimi počitnicami par. lamentarcev, najpozneje pa do konca avgusta daljnji prispevek k medsebojnemu sodelovanju in poglobitvi odnosov med obema jadranskima sosedoma ter da bo pomenil hkrati tudi tehten prispevek k mednarodnemu sodelovanju in utrditvi miru. Vse to lahko ugotavljamo tudi sedaj, ko se je uradni obisk zaključil in ko imamo pred seboj uradno ^poročilo o razgovorih. še prav posebno jamstvo, da se bodo odnosi med obema državama konkretno poglabljali in zboljševali, pa je vest, ki jo vsebuje omenjeno sporočilo o vabilu podpredsednika Rankoviča predsedniku vlade Fanfaniju in zunanjemu ministru Piccioniju, naj obiščeta Jugoslavijo, kar je bilo z italijanske strani sprejeto s tem, da se bo datum obiska določil pozneje. Prihodnji stiki med državniki obeh sosednih dežel bodo torej še na višji stopnji kot je bil sedanji. Gre torej za korak naprej v dvostranskih in mednarodnih odnosih sploh. Seveda je potrebno takoj poudariti, da je bil tako obisk kakor njegovi rezultati nekaka vsota postopnih potez in uspehov, ki jih ni bilo moč doseči vedno brez ovir in težav, vse od tedaj, odkar so državniki obeh sosednih držav že pred mnogimi leti začeli reševati najbolj težavna vprašanja in nato odstranjevati vse ostale nerešene probleme. Naši čitatelji predobro poznajo tako prve kakor druge in jih zaradi tega ne bomo naštevali. Podčrtati hočemo le, da je tako napredovanje v medsebojnem sodelovanju možno le ob vzajemnem spoštovanju politične in socialne ureditve v obeh državah istočasno pa ob upoštevanju enakopravnosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti na osnovni činitelj, ki je bil morda glavna podlaga tisti jugoslovanski zunanji politiki, s katero si je Federativna ljudska republika Jugoslavija priborila tako velik ugled v svetu. Tej podlagi pa se pravi: načela neodvisnosti in miroljubne koeksistence. S temi načeli se je Jugoslavija uvrstila med izvenblokovske države, med katerimi igra morda najvažnejšo vlogo, kajti nikakor ni bilo slučajno, da je bila lani prva izvenblokovska konferenca prav v Beogradu. Zato moramo poudariti, da se povsem strinjamo z glasilom italijanskih socialistov, ki je včeraj zapisalo: «Niso posredi samo objektivni razlogi dobrega sosedstva, ki omogočajo Italiji in Jugoslaviji, da razvijata svoje odnose, temveč tudi popolno medsebojno spoštovanje samostojnosti politične in socialne usmeritve brez nevarnih in jalovih poskusov ustvarjanja vplivnih področij. V tem smislu pomeni premočrtnost beograjske zunanje politike, ki je dosledno zvesta načelu nepo-vezovanja, s katerim koli svetovnim blokom, spodbudo in ohrabritev, da se dosežejo novi in še bolj plodni sporazumi ob popolnem spoštovanju neodvisnosti in samostojnosti sosedne republike. Prav politika nevezanosti Jugoslavije je bila tista, ki je omogočila in omogoča državi, čeprav jo skrbijo velika gospodarska vprašanja, da nadaljuje z neoporečno doslednostjo na poti mirnega sožitja med vsemi narodi. Vse to ji je prineslo spoštovanje in priznanje v vsem svetu, kajti na ta način je beograjska vlada objektivno prispevala k ohranitvi miru in torej tudi Italije.» Rezultati take politike, ki so prišli do izraza ob Rankoviče-vem obisku so torej v skladu z željami in s težnjami vsega miroljubnega človeštva na svetu sploh, v obeh jadranskih deželah pa še prav posebej. Zato je logično, da se kot glasilo slovenske skupnosti v o-kviru italijanske države, ob katere vzhodni meji hočemo biti most sožitja med obema republikama, novega koraka naprej v razvoju dobrih odnosov, veselimo. V uradnem sporočilu tega obiska naša narodna skupnost, kakor tudi italijanska, ki živi v okviru jugoslovanske ljudske republike, tokrat nista izrecno omenjeni. Toda prav tako niso v spP° ^ zum in, izražajo upanje, «a ^ primer tega sporazuma služil zgled tudi pri reševanju p* .j drugih mednarodnih vprašanj, o še vedno zastrupljajo mednaTO > • ozračje od konca druge svztol vojne kllf Po sestavi nove vlade 1 _ se bo zgodilo verjetno že jutri se bo mogla nadaljevati meaée. rodna konferenca o Laosu ’> nevi, la so jo prekinili Pret® ‘jj pa decembra lani, ker so mo počakati, da se tri laoske sporazumejo same m sestal > ^ novo vlado ter pošljejo ialJ Ženevo vladno delegacijo, da ,ig zastopala na konferenci Laosa in v njegovem imenu V pisala mednarodno konvencijo tem vprašanju, Bun Um, Prfys ,,a nik desničarske vlade v Lu ■ ^ Prabangu, pa je sabotiral P ' janja med tremi strujami m ■ skušal izsiliti vojaško rešitev P ra, da bi si tako zagotovil mv_. nejše pozicije pri pogajanji n. ko njegovo zadržanje ie f dokler je dobival ameriška i- 1 . w v višini treh milijonov dola J na mesec. V preteklem pa so mu ZDA ukinile to no .■ in tako je postni bolj popust I Sedaj, ko je sporazum skle'‘!„ni so ZDA obnovile pomoč, zaost kov pa ne bodo dale. HENRY SLESAR UBOGI FRED Sanborn je storil vse, kar je bilo mogoče, da se ne bi srečal z ženo Freda Mofitta: opravičeval se je, da ima važno konferenco, da mora takoj odpotovati na službeno potovanje itd.. Včasih so ti izgovori ustrezali resnici, kajti Sanborn je bil direktor tapetniške in dekorater-ske družbe. Toda v petek, tri dni potem, ko je bil njen mož izpuščen iz preiskovalnega zapora proti plačilu kavcije, je gospa Mofitt u-porabila zvijačo. Sedela je v čakalnici, dokler ni Dolores, Sanbornova tajnica odšla na kosilo. Nato se je priplazila na hodnik, po prstih prišla . do direktorjeve sobe in nenadoma odprla vrata. Sanborn je udobno sedel in držal noge na pisalni mizi. Jedel je sendvič s šunko in čital kriminalni roman. Zdaj seveda ni mogel reči, da nima časa. — Gospod Sanborn, — je pričela z zlomljenim glasom. — Jaz sem Stella Mofitt, Fredova žena. Govoriti moram z vami.... Bila je videti kot strašilo, ki je nanj kdo oblekel konfekcijsko obleko. Imela je kljukast nos, prodorne oči in — in tako se je Sanbornu vsaj zdelo — značaj ptice roparice. Ko je sedla, je ptica-roparica pričela govoriti: — Tega ne morete napraviti mojemu Freddyju, gospod direktor! To res ne gre! Sanborn se je zleknil v svoj naslonjač, da bi bil čim dalje od pisalne mize. — Toda gospa Mofitt, — jo je prekinil z ljubeznivim glasom, — jaz nisem ničesar storil. Vaš mož je sam sebe spravil v zagato. — Mislite, da mu jaz tega nisem rekla? — je tarnala žena. — Freddy, — sem mu rekla, — zakaj si to storil? Tvoja firma ti je dala priložnost, da si postal iz malega pisarja glavni knjigovodja. In kaj si ti storil? Vzel si denar, ki ti je bil zaupan! Ali je to tvoja hvaležnost? — Hm, hm, — je mrmral Sanborn. — Tudi mi smo bili presenečeni, ko smo odkrili primanjkljaj. Ker pa tudi vi to uvidite, ne vem, zakaj... Konca stavka ni izgovoril. Zen-•ka je iztegnila proti njemu svoje dolge, koščene roke. Sandborn je komaj lahko rešil ostanek svojega sendviča s šunko. — Ampak vi ste vložili tožbo, gospod Sanborn! — Hm, da, — je jecljal Sanborn, — veste, kot direktor firme.... — Aha! Ce ste vi vložili tožbo, jo lahko tudi vi umaknete mar ne? Tem prej, ker vam je Fred vrnil ves denar. — Ni. Manjka še 420 dolarjev. — Ampak to bi mu lahko pozneje odtegovali v obrokih. To bi bilo enostavno. Sanborn je globoko vzdihnil in dejal: — Gospa Mofitt, če mislite, da bomo vašega moža zopet sprejeli v službo.... — Zakaj pa ne2 Samo zato, ker je enkrat napravil napako? Koliko napak pa ste vi napravili v življenju? — Precej, ampak nikoli takšne, kakršno je zagrešil vaš mož. Poneverba je zelo resna zadeva. To je praktično tatvina! — Ha! Moj Freddy nima poguma ,da bi ukradel iglo! Po njegovem mnenju to ni bila tatvina. Izposodil si je denar, ne da bi prej prosil za dovoljenje. Cujte; svojega Freddyja poznam že petindvajset let in vedno sem budno bedela nad njim. Morda je malo neresen — ampak tat? Ne! Nikoli!, Pričela se je histerično smejati. — Vem, da Freddy v bistvu ni tat, — je dejal. — Skušnjava je bila pač prevelika zanj in bil sem res zelo presenečen, ko sem izvedel za primanjkljaj. Ampak veste, kaj me Je najbolj presenetilo? Način, kako je jemal denar. — Kaj hočete s tem reči? — Vidite, kadar kdo jemlje denar, ga jemlje na rafiniran način, da ga nihče ne more prijeti. Vaš mož pa je od vsega začetka neumno ravnal. Odkrito rečeno: po mojem mnenju ta primer poneverbe dokazuje, da vaš mož ni le v bistvu uslužbenec, ki mu ni mogoče zaupati, ampak tudi slab knjigovodja. Vsak otrok bi v njegovih knjigah odkril primanjkljaj. — Ha! Ha! — je zavreščala ženska in majala z glavo. — Komu to pripovedujete? Dobro poznam mojega Freddyja: posebne bister ni, to je res. Izraz njenega obličja se je neprestano spreminjal, vreščala pa je tako, da se je jasno videl mali zlati rudnik v njenih ustih. V nekem trenutku se je Sanborn celo prestrašil, da ga bo pričela gristi. Namesto tega je dala od sebe nekakšne neartikulirane glasove in iz njenih črnih oči so pričele teči debe. le, okrogle solze. — Joj, joj — je tarnala. — Ubogi maj Freddy! Moj ubogi fant mora v zapor! — Ampak gospa Mofitt.... Prosim vas... — Vi ga mečete v zapor! Nikoli več ga ne bom videla. Moj Freddy v kaznilnici! — Prosim vas, pomirite se, gospa Mofitt. — Sanborna je oblil znoj. — Tega ne morete storiti! Nikar naju ne potiskajte v propad! Saj ni hotel nič slabega. Prisegam vam, da tega ni hotel napraviti. Skočila je s stola in mu sku. šala objeti noge. Na srečo je stala med njima pisalna miza. V zadnjem trenutku je Sanborn rešil svoje noge. (Nadaljevanje na 5. strani) V Sežani je nastopil zbor JA Pretekli torek se je zbor Jugoslovanske armade na povratku s svoje turneje po Zahodni Nemčiji in Svici ustavil v Sežani. Tu je priredil prvi koncert v vrsti nastopov po Primorski. Popolna novost za nas je bila povezava od pesmi do pesmi; spremni tekst je s čudovito vse- binsko prilagoditvijo sestavil Zoran Gavrilovič, prevedel ga je pa Mile Klopčič; na koncertu ga je govoril igravec Janez Ro-haček. Prvi del koncerta je obsegal pesmi gneva in upora. Začel se je z Gotovčevo «O, klasje moje», nadaljeval s tekstom Pa- ..........................um PO PODELITVI NAGRAD V BENETKAH Noben Jugoslovan še ni dosegel uspeha kot Janez Bernik V morju nians sodobnega slikarstva se včasih človek izgubi, ne da bi več prav vedel, kaj je bilo prej in kaj pozneje, kje je originalnost in kje le še posnemanje. Gotovo je, da letošnja beneška bienala ni prinesla novosti, ki bi gledavca sunkovito presenečale. Nasprotno se zdi, da imamo ponekod opravka že s pravimi klasiki abstrak-tizma, ki se že leta ne ločijo od svojih oblik (kljub informal-nosti). Pri mlajših je pa še dosti neumirjenega iskanja, čeprav so vmes tudi primeri nenavadne zrelosti. Med mladimi razstavljavci z zrelostjo prav gotovo preseneča Janez Bernik. Slovenski slikar in grafik Janez Bernik, doma iz Guncelj pri Ljubljani, kljub svoji mladosti ni več neznan tudi daleč izven svoje domovine. Ne samo, da so bila njegova dela že na mnogih razstavah od Moskve do Severne in Južne Amerike in od Tokia do Londona, temveč je bil na marsikateri teh razstav nagrajen in njegove slike so odkupile znane svetovne galerije. Njegov umetniški vzpon se dviga zelo strmo. Odkar je leta 1950 začel obiskovati ljubljansko akademijo pa do danes ni dosegat samo neke povprečne stopnje, zaradi katere bi zaslužil, da bi se pač «enkrat» pojavil tudi na bienali,, temveč je njegova umetnost na taki stopnji, da je postala njegova navzočnost na tej največji mednarodni umetniški manifestaciji neizbežna. Nagrada, kj jo je dobil Janez Bernik, je določena za umetnike izpod 40 let, ki prvič razstavljajo na bienali. Pri Berniku bi omejitev lahko že mnogo znižali, saj nima niti 30 let (rodil se je 1933); da pa se je tako uveljavil tudi med deset let starejšimi, še bolj potrjuje njegovo veljavo. Na bienali ima Bernik 11 del (kakor tudi Gliha in Srbinovič), ki so vsa iz 1. 1961 in 1962. Označuje jih kar z rimskimi številkami, le dvakrat se pojavi ime Magma. To ime mogoče deloma pojasnjuje vse njegovo delo, s katerim daje podobo primarnega sveta, kjer ga zanima le materija. *L 4 Giuseppe Capogrossi (velika nagrada za slikarstvo) «Površina 457» (1962) •lllllllll1llllll«llllllll«l>llllliaaalvlllaila'iaaiaalltla|llll||ll|lallBl*ll|>IBI*lalllllia*|l>1*|lRII*,ll>l>>'l*l***ll|ff*l|l>lia'**>VVV|ll*Vl>lV>l*>>***llal'a'R**>>a*lf*>l>VR*'1**a****fl*>****al"l1,l">Vl**l*l***a*a*'R*ll*Rl|t*****a*****"*l*"|l*'*la>a*>MB Črtice ameriškega rojaka Janka Roglja Letošnje leto bo prišlo spet več sto slovenskih rojakov iz Amerike v Slovenijo. Dne 4. julija bodo imeli skupen sestanek: piknik na Otočcu pri Novem mestu. Med prvimi letošnjimi skupinami je bila skupina Ameriške bratske zveze (ABZ). Zdaj deluje v Ameriki kakega pol ducata slovenskih izseljenskih podpornih organizacij. Ameriška bratska zveza je med najstarejšimi in večjimi. Ustanovljena je bila 1. 1894, danes šteje 150 krajevnih organizacij, ki so raztresene širom po Ameriki, članstva pa ima okrog 30.000. Ta organizacija je tudi gospodarsko zelo močna. Izdaja lastno glasilo «Nova doba», ki izhaja v središču slovenskih izseljencev v Clevelandu, ureja pa ga urednica Julija Pirc. Sedež ABZ je v _ mestu Ely v državi Minnesoti. Prvo skupino izletnikov ABZ je privedel v staro domovino pisatelj Janko N. Rogelj, ki je agilen sodelavec te organizacije in je zdaj predsednik gospo-darsko-finančnega odbora. Neumorno pa sodeluje tudi kot publicist v glasilu «Nova doba» (z angleškim podnaslovom: New era). Rogelj je šoroko razgledan mož in rad vpleta v svoje dopise citate slovenskih pesnikov in pisateljev. Rogljeva skupina je prišla v domovino z letalom. Skoraj istočasno je dospela tudi druga skupin« ABZ; ta je prišla z lad- jo «Queen Elizabeth», vodil jo je glavni tajnik ABZ Frank Tomšič, ki se je rodil v Ameriki, zelo lepo pa obvlada jezik svojih slovenskih staršev. Državna založba Slovenije je presenetila pisatelja Janka N. Roglja in vse ostale izletnike z lepim knjižnim darom. Prav ob njihovem prihodu in «tednu knjige» je prišla iz Celjske tiskarne lična knjiga Rogljevih črtic. Rogelj je začel pisati že pred 40 leti. Po rodu je iz Kranja na Gorenjskem. Njegov oče Janez je imel na Primskovem kovačijo in tam se je izvežbal v kovaških spretnostih tudi sin Janko, Čeprav je obiskoval obenem tudi gimnazijo v Kranju. Janko Rogelj je znal že kot dijak podkovati konje in tedaj je dal zaradi šikan na gimna. ziji — bil je član Preporoda in je imel zaradi tega sitnosti z nazadnjaškimi profesorji — šoli slovo. Vpisal se je leta 1912 v šoferski tečaj v Pardu-bicah na Češkem. Tako se je usposobil za enegg prvih slovenskih šoferjev že pred prvo svetovno vojno. Leto dni pred prvo svetovno vojno je odšel s stricem Boštjanom Švegljem prek morja v Ameriko. Tam je opravljal naj. različnejše poklice: bil je pek, topilničar, polagal je železniško progo, delal je v tovarni orožja, nobenega dčla se ni branil. Uvidel pa je, da mu ročno delo ne bo donašalo največ sredstev za preživljanje. V Kranju je dokončal štiri razrede gimnazije, zato so ga sprejeli v novinarsko službo. Postal je dopisnik «Glasa svobode», ki ga je ustanovil revolucionarni slovenski izseljenec Martin Konda. Janko N. Rogelj pa je od-' šel nato še na šolanje v Du-buque College v državi Iowa Tam se je izvežbal v pismeni angleščini, kar mu je pozneje, ko je postal javni notar in za-stopnik zavarovalne družbe, zelo koristilo. Ves čas pa je bil član naprednih izseljenskih organizacij. Mnogo je koristil Jugoslaviji v času .druge svetovne vojne, ko je deloval z Louisom Adamičem, Etbinom Kristanom in drugimi naprednimi možmi v Jugoslovanskem pomožnem odboru in SANS (Slovensko ameriškim narodnem svetu). Janko N. Rogelj je pisal ves čas v razne slovenske liste m reviji. Bil je med najbolj plodovitimi sotrudniki Kržetove mesečne literarne revije «Cas». Zdaj je izdala Državna založba Slovenije 15 njegovih črtic v lični knjigi. Devet črtic sega v obdobje Jankove mladosti, ko je bil še otrok na Primskovem pri Kranju. V teh črticah se spominja tudi življenja v očetovi kovačnici. Opisuje tudi starega amerikanskega povratnika, ki je prišel domov kot invalid z leseno nogo. Svpje premoženje pa je nosil skrivaj =rr v leseni nogi... Janko Rogelj spretno riše svoje spomine na dobo svoje mladosti. V šestih črticah pa nam prikazuje življenje in delo naših izseljencev v novi domovini Ameriki. Vsakdo bo rad bral zgodbo o pečlarjih, skromnih stanovavcih v samskem domu. Rogelj nam prikazuje tudi zgodbo slovenskega pevca in harmonikarja Lojzeta špehka, ki je po rodu iz Hojč pri Velikih Laščah. Bil je menda med prvimi Slovenci, ki je bil posnet na gramofonske plošče. Rogelj nam odkriva še druge vrstnike, ki so odšli v novi svet. Nekatere je pričakala sreča, drugi pa so doživeli tragične usode. Vsaka njegova zgodba nas seznani s kako posebno dobo in življenjem naših ljudi. V čr. tiči «Na predzadnji postaji nam prikazuje rojaka izseljenca, ki ga poznajo v ZDA pod imenom doktor Zavba. Ta_ je kuhal za časa prohibicije žganje na skrivaj. Rogelj je znan med ameriškimi rojaki kot spreten mož peresa, zdaj ga bodo spoznali tudi- doma. Po njegovi knjigi ' bodo radi posegli vsi, ki se zanimajo za življenje naših rojakov v Ameriki, posebno tisti, ki imajo tam svoje ljudi. Rogljeva knjiga bo vsem tem — doma in v Ameriki — lepo darilo in za vez med staro in novo domovino. JOŽE ŽUPANČIČ horjevega «Oče naš hlapca Jerneja» ob mrmrajoči spremljavi, nato je sledila Oskarja Danona «Kozara», Ubalda Vrabca «Slovenska pesem», Tajčeviča «Pjes-ma mrtvih proletera» in za zaključek prvega dela programa Gotovčeve «Nove brazde». V drugem delu je zbor pokazal barvitost in zvočnost pesmi narodov Jugoslavije v priredbah Matza, Mokranjca, Simonitija, Berdoviia in Skalovskega. Zbor JA razpolaga z odličnimi glasovi; njegova intonacija je precizna; izvaja čudovite pianissime, sposoben pa je tudi mogočnih fortissimov. Odlična interpretacija je zasluga razgledanega mojstra, dirigenta Mladena Jagušta, sposobnega muzika, ki obvlada partiture na pamet do slehernih podrobnosti. Vsak njegov gib je sproščen, vsaka najmanjša poteza je smiselno povezana z vsebino in na izvajavca. Sežanci so pač lahko zadovoljni in veseli, da so imeli priložnost slišati ansambel tako visoke kvalitete. Po navdušenem ploskanju občinstva na koncu koncerta je goste pozdravil predsednik «Svobod» sežanskega okraja in jim zaželel še mnogo uspehov. Zbor pa je dodal še pesem «Gor čez izaro». OSKAR KJIJDER Janez Bernik (nagrada «Arthur Lejvva») m XXV (1962) .................... DA SE TUDI PODROBNOSTI NE POZABIJO Pričevanja iz časov trpljenja in upora STANE TERCAK: Ukradeni otroci Čeprav so že Turki po naših krajih ropali otroke in jih vozili v daljne dežele, kjer so jih vzgajali v janičarje, si vendar ne bi mogel nihče misliti, da se bo zgodovina ponovila. V zadnji vojni so Nemci postavili v svoj program ropanje tujerodnih otrok in njih vzgajanje v državljane tretjega rajha. In tako so kot po Poljskem in drugih vzhodnih deželah tudi na Slovenskem pripravili Nemci načrt o ugrabljanju in prevzgoji slovenskih otrok. Ta načrt so Nemci tudi izvajali in zagrešili tako največji genocid našega stoletja, zločin, ki je bil morda celo večji od streljanja talcev. Žrtve tega strahotnega ropanja so bile predvsem partizanske družine na Štajerskem in Gorenjskem, pa tudi otroci tistih talcev in drugih žrtev, ki so padle pod fašističnimi streli. Ze v letu 1941 so Nemci deportira-li številne družine iz zasedene Slovenije v razna nemška taborišča, pri čemer so pogosto ločili otroke od staršev in jih odpeljali posebej. Te deportacije otrok so se nadaljevale še kasneje, pri čemer so Nemci svoj zločin obrnili posebno proti partizanskim otrokom. O vsem tem je bilo razmeroma malo pisanega, pa tudi virov in pričevanj o tem je malo. Zato bo toliko pomembnejša; knjiga, ki jo je o tem zločinu nemških okupatorjev napisal Stane Terčak in ki je pri založbi Borec v Ljubljani izšla pod naslovom «UKRADENI O-TROCI». Ta knjiga, ki je bila nagrajena s prvo Kajuhovo nagrado založbe, pa pomeni ne samo seznanjenje najširše javnosti s strahotnim zločinom, temveč tudi obsodbo nemškega nasilja nad slovenskimi otroci in našim narodom sploh. Stane Terčak, ki je napisal vrsto člankov in razprav ter izdal tudi dve knjigi dokumentarnega značaja s tematiko o-svobodilnega boja, je v svoji najnovejši obširni knjigi zbral izredno veliko dragocenega gra- diva. To je toliko bolj zanimivo ,>er gre večinoma za nemške uradne idre, ki sami dovolj jiuno in nedvoumno govore o zločinih. Podkrepljujejo jih izjave deportiranih otrok ter številne fotografije, večinoma prav tako iz nemškega vira. Brez teh pričevanj otrok samih in brez fotografij ter spominov, ki so jih prinesli iz deportacije, bi bila slika o nacističnih zločinih bleda in ne bi mogla tako prepričljivo prikazati zločinskih dejstev. Tako pa celotno gradivo predstavlja strahotno dokumentacijo o nemškem nasilju, ki TEDEN NAŠE KNJIGE: PREJ: SEDAJ: JURČIČ: Jurij Kozjak..........L 160 L 120 INGOLIČ : Na splavih..........» 1250 » 620 VIPOTNIK: Iz zanke............» 400 » 180 BEVK: Slepa ulica.............» 1050 » 750 Hrvatski povojni novelisti . » 520 » 150 MOEDERNDORFER: Verovanja, uve- re in običaji Slovencev . . » 340 » 100 CRONIN : Španski vrtnar ...» 450 » 220 WALLACE: Mož iz Maroka ...» 1130 » 560 FLAUBERT: Vzgoja srca ...» 280 » 150 TRŽAŠKA KNJIGARNA - TRST Ul. Sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792 pr--* ' I 1 Alberto Giacomelli (velika nagrada «a kiparstvo) sIÉÉÌÉìÌììÉh Gozd (195») smo ga doslej slabo poznali in o njem tudi razmeroma malo pisali. Vsi naši ljudje vedo za Pi-rečnika, za Zagožna, toda da je bilo takih in podobnih primerov na tisoče, to bodo mnogi spoznali šele iz te knjige. Zato gre avtorju vse priznanje, da se je lotil zbiranja tega skopega in težko dostopnega, gradiva in da je na podlagi njega napisal knjigo, ki bo še dolgo dokazovala nacistične zločine in vedno znova opozarjala ves pošteni svet. Ce vemo, da je bilo v nemških taboriščih 9000 naših otrok, da jih je tam po nepopolnih podatkih umrlo 512, za mnogimi pa je izginila vsaka sled, potem se lahko šele zavemo velikosti zločina in pomembnosti Terčakove knjige, ki govori o njem. TINA ZUPANČIČ: Frata Med dolenjsko železnico in ce. sto, ki vodi iz Novega mesta n Zužemberg, leži sredi gozdov nekdanjega Auerspergovega posestva samotna logarska hiša Frata Tu je bilo že leta 1941 zatočišče prvih dolenjskih partizanov in aktivistov osvobodil. nega boja. V tej hiši sredi gozdov so se shajali prvi dolenjski aktivisti, preko nje so odhajali borci v partizane. Tu je bilo kasneje tudi zatočišče vseh tistih borcev, kt jih je pot kakorkoli prinesla mimo. Tu so borci dobili hrano, tu so se od. počili, tu so našli pomoč in zatočišče ranjenci in tu je bito tudi skladišče sanitetnega materiala, hrane in orožja. V topli, leseni koči z vedno nasmejanimi ljudmi, so bila dan in noč odprta vrata. In to dobri dve leti, dokler ni l)ila po roški ofenzivi 20. oktobra 1942 Frata z vsemi poslopji vret) požgana, tako je ta postojanka osta!< osem dolenjskim partizanom m aktivistom in sploh vsem, ki jih je pot zanesla med vojno mimo te koče sredi gozdov, o najlepšem in toplem spominu kot gostoljubno zatočišče. Duša m srce Frate je bila Tina Zupančič, žena logarja, ki je imel svoj sedež in svoj dom na Frati. Ta je dve težki leti med vojno prebila na Frati, ku. hala in oskrbovala partizane, jim prala, negovala ranjence, dobavljala hrano, zdravila in drugo opremo in tako nudila partizanom in osvobodilnem» boju nadvse dragoceno pomoč. Zdaj, ko je minilo skoraj dvajset let od takrat, je Tina Zupančič napisala drobno knjigo in v njej obudila svoje spomine na Frato in vse dogodke tedanjih dni, ki so se spletni» na Frati in okrog nje in na vse številne borce ter aktiviste, ki so bili med vojno kakorkoli po. Sl. Ru. ([Nadaljevanje na 8. strani) TOPOLINCEK ZA 240 KM NA URO Amerikanci so kakSenlrrat zares malo švrknjeni. Le poglejte, kaj so napravili iz starega topolinf-ka, da Je lahko tekel 240 km na uro! Zamenjali so mu srce, p!luč a m drobovje ter izmaličili zunanjost, da skoraj ni več podoben sam sebi. Dali so mu motor Chevrolet za 300 KM, velika in Široka kolesa od zadaj ter zavore tipa Mercury. Navadne zavore samo na zadnjih kolesih pa ne bi mogle zadostovati hitrosti 240 km na uro; za rad j tega Je na zadnjem delu tega Izrednega dirkalnega modela privezano padalo KJE SO MEJE ZA FICKA To malo Fiatovo vozilo se je možnosti motorja in zato pri. rodilo z začetno delovno pro. pravljajo v Abarthovih delav-1 stornino, ki se je komaj pribli- n'cab novo izvedbo, KORISTNA POBUDA ki bo imela kar 1000 cc. Začetna moč 32 KM bo zdaj narasla na celih 50 KM in se bo tako skoraj podvojila. Sorazmerno bo vozilo zmoglo visoke hitrosti, kakršne ne dosežejo niti večji serijski modeli, kot na primer Fiat 1500. Najlažje si predočimo vrline Veljaven od 17. do 23. junija 1962 držala OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Lepe piriložno-, sti za utrditev vezi I z drago osebo, ki bo spet dokazala, da vas ima rada. Zelo boste zadovoljni, ker bo obljubo. Odpirajo se vam nove perspektive, tako v družinskem življenju, kakor tudi v poklicnem delu. Prijetne novice. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nepričakovani do-dogodki vam bodo o-mogočili, da boste razčistili zadevo, ki vam je zelo pri srcu. V poklicnem delu bodo razmere nekoliko nejasne. Imeli boste polne roke de-,a. Dosegli boste uspeh, če boste bolj samozavestni. Obisk znancev. DVOJČKA (od 21. 5. do 22.6.) Možnost spo-\ ra z drago osebo, a ' se bo vse v kratkem lepo uredilo in bo spet zavladala harmonija. V poklicnem delu bo vaša zamisel naletela na odpor, toda s pomočjo prijatelja se boste uveljavili. Diskusije in zanimivi razgovori. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zvezde vam bodo še naklonjena in se vam obeta prijetno presenečenje v srčnih zadevah. Nepričakovano srečanje, ki lahko pomeni začetek tesnejših vezi. Ne bodite zaskrbljeni zaradi poklicnega dela. Uspeh je zagotovljen. LEV (od 23. 7. do 22. \ 8.) Ugodne razmere 1 ' za sentimentalne zadeve. Spoznali boste \ ' / osebe, ki vam bodo v---^ všeč, obenem pa bo- ste utrdili prijateljske vezi z znanci. V poklicnem delu bodo razmere bolj negotove. V poslovnih zadevah bodite previdni. Pazite na svoje zdravje. DEVICA (od 23. I. do 22. 9.) V srčnih zadevah boste premagali nasprotovanja in dosegli svoj namen. Vesela novica. Kratek zastoj v poklicnem delu. Bodite potrpežljivi in vztrajni, pa boste dosegli u-speh. Upoštevajte koristne nasvete. Rešili bcste neprijetno zadevo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 19.) Nenadoma se boste znašli v ne-I prijetnem položaju, iz katerega vas bodo rešili iskreni prijatelji. V poklicnem delu boste naleteli na resne težave in se boste morali krepko boriti, da jih boste lahko premagali. potovanje. Pismo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vaši vtisi in mnenja o neki osebi, ki vas zanima, bodo precej utemeljeni, vendar se morate o tem prepričati. Bodite zelo previdni, da se ne bi znašli v neprijetnem položaju. V poklicnem delu se boste uveljavili. Obisk. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V srčnih zadevah vam bodo zvezde naklonjene. Zanimivo srečanje. Utrdilo se bo staro prijateljstvo. Uspeh v poklicnem delu. V poslovnih zadevah se ne smete prestrašiti, če boste naleteli na ovire. Premagali boste nasprotnike. Priložnost za izlet. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Novo ljubezensko srečanje vas ne bo zanimalo, ker boste imeli . še lep spomin na prejšnje. Y poklicnem delu morate najprej odstraniti neko oviro, nato pa boste lahko uveljavili svojo zamisel. Pazite bolj na svoje zdravje. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) V ljubezenskih zadevah se bo nekaj zataknilo, kar vas bo spravilo v slabo razpoloženje. Draga oseba bo dokazala, da vas ima rada. V poklicnem delu ne boste imeli posebnih nalog, toda kljub temu boste imeli . precej opravka. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ta teden se vam obetajo v srčnih zadevah prijetna presenečenja in vabila. Prav tako vam bodo zvezde naklonjene tudi v poklicnem delu in boste dosegli lepe uspehe ter se uveljavili s »vojimi idejami. Osebno zadoščenje. Obisk. novega vozila če primerjamo njegove važnejše karakteristike z onimi zadnjega serijskega mo- dela ali njegove športne izved. be 850. FIAT ABARTH ABARTH 600 D 850 1000 62x63,5 62x63,5 65x74 767 847 982,12 7.5 9,2 9,61 32 KM 52 KM 60 KM 4800 5800 6200 5,5 mKg 7 mKg 7,5 mKg 2800 5800 6200 ževalo 600 cc. Zdaj je že narasla do 750; v delavnicah nekaterih podjetij pa še več. Med raznimi predelavami tega malega, a kljub vsemu trpežnega, stroja se je posebno izkazal Abarth. Le-ta je spremenil ta stroj v bri. ljantno športno izvedbo, ki je žela nešteto uspehov na raznih dirkah. Vendar niti v izvedbi 850 cc niso bile dokončno izrabljene vse Izvrtina cilindra in hod bata delovna prostornina kompresijsko razmerje Maksimalna moč Štev. obrat, za maks. moč Največji 'moment pri št. obr. Seveda je sorazmerno ojačeno vzmetje, Spredaj in zadaj pa so nastavljene diskaste zavore. Po svoji zunanjosti vozila ne NAJVEČ NESREČ V RIMU Izmed italijanskih tnest šteje Milan največ avtomobilov, vendar je po njegovih ulicah vožnja znatno bolj varna kot po rimskih cestah. Po uradnih sta. tistikah je bilo v dvanajstih mesecih lanskega leta v Milanu ranjenih 18.526 oseb, v Rimu pa 24.565, medtem ko je zgubi- poseben «Sport Car Club., ki lo življenje 195 oseb v Mila. je žel odobravanje in predvsem nu, 323 pa v Rimu. materialno pomoč industrije. Od. bi ločili od serijskega modela, razliko pa takoj opazimo ko pogledamo armaturno ploščo, ki je znatno večja in bogatejše opremljena. Pred dnevi je gostovala v Jugoslaviji velika skupina vodi. teljev Italijanskega avtomobilskega kluba. Gostje so si ogledali nekatere turist iène kraje v Sloveniji in na Hrvaškem : Opatijo, Zadar, Plitvice, Zagreb, Ljubljano, Bled, Kranjsko goro in Novo Gorico. Ob svojem povratku v domovino so gostje dali skupno izjavo, v kateri poudarjajo, da vabilo za obisk predstavlja odlično propagandno potezo, ki bo v kratkem nudila znatne sadove, ker so sami spoznali mnogo še nepoznanih krajev Povabilo se bo verjetno v kratkem obrestovalo s povečanjem italijanskega avtomobilskega izletništva v Jugoslavijo. V ta okvir spadata tudi dva mednarodna «ralleva», ki sta stortala iz Trsta 31. maja in sta ju organizirala Italijanski lam. breta klub ter tovarna avtomo-mobilov «Alfa Romeo». Prvega «ralleya» se je udeležilo 176 larn-brettstov, drugega pa 100 avtomobilistov. AVTOMOBILSKE DIRKE NA JAPONSKEM Japonska avtomobilska industrija pripravlja svoj vstop na športno areno. Spoznala je ve. liko vainost, ki jo imajo za propagando zmage na dirkah. Ker je na Japonskem avtomobilski šport še nepoznan m šele v povojih, so ustanovili ločili so se za dve tekmovalni disciplini: dirke za «formulo 1», ki imajo ogromen tehnični in propagandni pomen in za dol-goprogne releje, zaradi njihove velike demonstrativne vrednosti. Po zgledu evropskih dirkališč so priredili povsem novo progo pri mestu Nazuki in okto. bra meseca je na programu «I. A velika nagrada Japonske». s fi 1 5 S L j 9 5* 11 TT‘ v. u is £ o 17 18 P w~ 20 O is O H IS O 24 z o 25^ 26 o 77 o i» 35 M 35 o 34 r Z3 z O c i _4 11 5» , 5 So~ sr~ L ki -■ -J 1 o O O 4T «s o k) &0 © » □ ši o sr- O I ri sr~ o Ib U? s7 t 58 59 4,V, n 40 » š5 Bi ^j _ __ __ r i * 1 a □ VODORAVNO: 1. perzijsko iz. vozno pristanišče za nafto z največjimi rafinerijami na svetu; 7. spustim se v nevarnost; 13. sodobni italijanski pisatelj («Rimljanka»); 15, nečastno de- POO PWIZANSKE ZVES1CEE S» Ko je bilo na Kalu zopet mirno, se je Pavlek pritihotapil nazaj v svoj novi dom, ki so ga njegovi starši uredili v stari zidanici na ozemlju italijanskih fašistov. Pavlek ni nikoli pozabil, da je Slovenec. Skrivaj je izdeloval zastavice in jih zvečer trosil po vasi, prenašal «Poročevalca» in se tako brez orožja boril za svobodo. Po veliki noči je nekdo ponoči potrkal na okno Blaževega doma. Bil je France. Srečen je bil Pavlek, ko ga je gledal, ponosen pa, ko mu Je poveril težko nalogo. In tako se je Pavlek splazil preko meje v svojo rojstno vas. Ogledal si je, koliko vojakov je v vasi in koliko orožja imajo. Na večer se je vrnil in poročal Francetu. janje; 16. lepo vedenje; 17. ščetka; 19. začetnici skladatelja spevoigre «Planinska roža»; 20 velike afriške ptice; 21. priletne ženske; 22. potomec; 23. turški oblastnik; 24. premagancem naložen davek; 25. zaničljiv izraz za stare ženske; 26. začetnici obeh imen pisatelja Tolstoja; 27. primorski vzklik; 28. pogost del holandskih priimkov; 29. prvi nastop; 30. portugalsko otočje v Atlantiku; 33. pripadnik verske ločine radikalnih husitov; 35. prihod v prostor; 37. židovski duhovnik; 38. rastlinoslovec; 40 egiptovski polotok v Aziji; 42. naprava za preiskovanje globine morij s pomočjo električnega odmeva; 43. jugoslovansko pod. jetje za civilni letalski promet; 45. dva soglasnika v začetku abe. cede; 46. tuj dvoglasnik; 48. prebivalec na našem ozemlju pred naselitvijo Slovanov; 49. ladijski krov; 51, bodica; 52. podoba; 53. angleška kolonija v Afriki; 54. neodločen izid šahovske igre; 55. samoglasnik in soglasnik; 56. grheološko nahajališče v Švici, po katerem se imenuje mlajša železna doba; 57. diktat; 58. prebivalec dela Južnoafriške unije; 60. mesto v Italiji, znano po sta. rih izdelovalcih violin; 62. lju-bavni pesnik; 63. bojni strup. NAVPIČNO; 1. močno Razstrelivo; 2. veliko mesto v severni Italiji z najstarejšim vseučiliščem v Evropi; 3. operni spev; 4. partizansko ime narodnega heroja Stanka Semiča; 5. ime filmske igralke Gardner; 6. stavčna nikalnika; 7. krilo stavbe; 8. kraj pri Litiji, najdišče znamenite vaške situle; 9. žen. sko ime; 10. japonska družabna igra; 11. pridevek, prilastek; 12. kovina, ki privlačuje železo; 14. delovna skupina; 15. izdelovalec strun; 18, trgovski po. pust; 21. okrajšava za «srednji»; 22. tuje žensko ime; 24. bajeslovno grško podzemlje; 25. danski raziskovalec, po katerem se imenuje morska ožina med Azijo in Severno Ameriko; 27. glavno mesto Hercegovine; 29. slovenski umetnostni kritik in publicist (Karel); 31. visok cerkveni stolp; 32. električno nabit delec atoma; 34. pevski glas; 36. alkoholik; 38. osvoboditelj Južne Amerike izpod španskega jarma; 39. ptica pevka; 41 usnje, ni trakovi; 42. sodobni italijanski pisatelj («Prgišče robidnic»); 44. inozemec; 47. edini izvod; 49. dan v tednu; 50. kemični znak za barij; 51. nasilje; 53. poganjki, klice; 54. del telesa; 56. oblika razcvetja; 57. kratica za gospodarsko obdobje v ZSSR, ki ga je uvedel Lenin; 59. kazalni zaimek; 61. japonska dolžinska mera. Marilyn Monroe njene muhe in Marilyn Monroe je bila te dni odpuščena z dela. Vodstvo podjetja 20th Century Fox ji je namreč sporočilo, da ji je odvzelo vlogo v filmu «Sorrtething’s got to give» 'n da bo morala plačati visoko globo, ker je zanemarjala svoje delo in ni prihajala redno na snemanje. Na njeno mesto bo prišla late Remick. Marilyn se je pritoževala, da ji bodo dali premajhen, honorar (800.000 dolarjev) za to vlogo. V tridesetih dneh snemanja je le dvakrat prišla točno: ko »o ji sporočili, da jo bo zamenjala Kirn Novak, in takrat ko so snemali pri' zor v bazenu, v katerem se je Marilyn kopala skoraj gola. Snemanje tega prizora je vzbudilo po vsej Ameriki precej prahu, toda Marilyn se rti prav nič razburjala zaradi tega. Pritegnila je namreč spet pozornost nase. Kaj ji roji po glavi? Ali je tako muhasta, ali zelo prebrisana? Vsekakor tvegana zadeva. To bi bil njen zadnji filn’ za omenjeno podjetje, na katero je vezana s pogodbo. Ali se ji bo splačalo plačati tako visoko globo in tvegati karie*, ro? No, zaradi tega si ne bomo belili glave. Prišel bo čas, ko • • • V zadnjih desetletjih se je zrakoplovstvo v nekaterih državah razvilo v takem obsegu, da ne zavzema samo prevažanja oseb ampak tudi blaga. Veliki avioni se lahko primerjajo precej dolgemu vlaku, ki pelje na desetine in desetine ton in vožnja z a-vionom dela konkurenco tudi ladjam. Počasi a sigurno se preseljuje prevažanje iz zemlje v zrak. Daleč pa smo še od onega časa, ko bomo imeli namesto lambrete ali avtomobila svoje letalo, s katerim se bomo poljubno vrteli v zraku bodisi na kratkih bodisi na daljših progah. Današnja letala so prevelika, da bi mogli z njimi pristati kjer nam bo drago, a tudi cena takim letalom ni za vsak žep. Po vsem tem zveni skoraj neverjetno, da se bližamo tistemu Času, ko si bomo namesto navadnega avtomobila lahko nabavili lahko letalo, s katerim bomo mogli pristati tudi na omejenem prostoru. V Franciji, ki ni stala, kar se letalstva tiče, nikdar v zadnjih vrstah, so nekateri že na tem, da izdelajo v tristo urah štirisedežno letalo, s sto konjskimi silami, ki tehta priDližno.500 kg in leti do 200 km na uro. Tako letalo lahko pristane na prostoru, ki meri 120 m če gre za travnik, zadostuje pa le 90 m pripravljenega prostora. Poraba bencina na 100 km znaša 10 litrov in bi bila uporaba goriva približno enaka srednjim avtomobilom. Seveda je tako letalo precej zasoljeno in je treoa v žep tolikokrat, dokler ležijo na mizi trije milijoni. Kakor rečeno sta teža in cena takemu letalu precej visoka in če bi ostalo pri tem, bodo jako redki tisti, ki si ga bodo lahko privoščili Za vse druge, skoraj bi rekli revne zemljane, pa skrbi neki Emilien Croses, Francoz, ki živi v Macčnu. Ta je izdelal letalo, ki tehta samo 108 kg. Opremljeno je z navadnim motociklističnim motorjem Peugeot od 175 cc in porabi 4 do 5 litrov bencina na 100 km. Seveda je njegova hitrost precej majhna, ker doseže le 60 km na uro. Izumitelj tega letala je pre- letel en kilometer v zaprtem krogu v višini 30 metrov, kar mu Je prineslo 250.000 lir nagrade. Marsikomu se bo zdelo t0 čisto navadna malenkost, ft če pomislimo, da je pred petdesetimi leti naš rojak Vidmar preletel progo Gorica-Trst in so bili za ta podvig takrat vsi listi prepolni hvale, kakor da bi šlo za let na Luno, lahko z mirnim srcem rečemo, da ni daleč čas, ko bomo zidali take strehe, na katerih bodo pristajala naša letala. R. P- FILA TEL!J A ITALIJA — V preteklem tednu sta izšli napovedani znamki, v običajnih nominalah po 30 in 70 lir, ob 50-letnici izumitelja Antonia Pacinottija. Podrobnosti o znamkah nam ni moC navesti, ker nam oddelek ministrstva za pošto ni sporočil podatkov. MALARIJA — Naslednji seznam bo kažipot tistim temati-čarjem, ki so se odločiti za letošnjo izdajo «malarije». Do sedaj so naslednje države natisnile po eno ali več znamk, na katerih je upodobljen ali vsaj stiliziran komar. Kambodža 3 znamke, Ceylon 1, Cipeč 2, E-tiopija 3, Francija 1, Gvineja 5, Indija 1, Indonezija 4, Jugoslavija 1, Liberija 2, Maldive 8, Malezija 3, OZN 2, Nepal 2, Nigerija 4, Portugalske province: An- gola, Capo Verde, Gvineja, Indi' ja, Macao, Mozambique, ti. Tome in Principe in Timor po 1, Pakistan 2, Sierra Leone 2, ZDA Sudan 2, Pokrajine v Francoski skupnosti: Visoki Volta, Kaffle" run, Centralna Afrika, Camores, Kongo, Slonokoščena obala, $0' malska obala, Dahomey, Gabon, Malgašija, Mali, Mauritanija, Niger, Senegal in Tchad po 1 znamko, Tunis 3, Turčija 2, Albanija 4 + 4 nezobčane, Argentina L Kongo 3, Jordanija 2, Gvineja 8 za zračno pošto, Mehika 1, Kyus 2, Sirija 2, Suriname «• Swaziland 1, Tajlandija 8, Vietnam (južni) 4. Več držav, tako tudi Italija .imajo namen i*d*' ti še v tem letu po eno ali vec znamk; Liechtenstein celo blok z dvajsetimi znamkami. M -k Maksove dogodivščine KS TEDEN Tudi pretekli teden je bilo vprašanje avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina ves čas v ospredju političnega dogajanja. Že na ponedeljski se.ii tržaškega občinskega sveta je župan obravnaval to zadevo, ko Je poročal svetovavcem o svojem potovanju v Rim in o razgovorih z raznimi m'nistri in parlamentarci, ki so se tikali dežele. Župan je predvsem zaco-varjal izbiro osnutka deželnega statuta furlanskega demo-kristiarskega poslanca Biasut-tija kot osnovo za razpravljanje v ožjpm odboru zbornične komisije za ustavne zadeve. K temu osnutku je bilo treba dodati razne snraminjevalne predloge in razpravljati o niih. Seveda je ožii odbor naletel pri tem na težave, saj ni dokončal svoiega dela že v ponedeljek, kot bi moral, marveč je zaprosil za podaljšanje roka za teden dni. Najbolj trd oreh je vsekakor vprašanje glavnega mesta de*ele, ker hočejo Furlani, da raj bo Videm, Tržačani pa da naj bo Trst, kar je tudi na'bolj u-pravičeno in razumljivo zlasti spričo njegovega gospodarskega pomena in teže. Ker pa se niso mogli v ožjem odboru sporazumeti o tem, so prepustili načelno rešitev predvsem vladnim strankam oziroma demokristjanom, ki tudi sami zagovarjajo eno ali drugo Izbiro pač po svoji pokrajinski pripadnosti-. Preglavice povzroča tudi vprašanje ustanovitve nordenonske pokrajine, ker Videmčani temu odločno nasprotujejo. Pričakuje pa se, da bo stvar v sredo rešena, kajti takrat bo moral predsednik komisije poslanske zbornice za ustavodajna vprašanja poročati poslanski zbornici o osnutku deželne avtonomije. Za nas je še posebno važno vprašanje, da se v deželni statut vključijo jasna določila za priznanje in zaščito naših jezikovnih in narodnostnih pravic. V ta namen so odšli predstavniki Slovencev v Rim in se razgovarjali z raznimi parlamentarci in člani omenjenega ožjega odbora. Ko sta se predstavnika Slovenske kulturno -gospodarske zveze dr. Dekleva in> dr. Kukanja vrnila iz Rima, sta nam izjavila, da sta nekaterim članom ožjega odbora, ki pripravlja osnutek posebnega statuta, podrobno o-brazložila in utemeljila zahteve Slovencev v Italiji, pri čemer sta se oslanjala na pismo, ki so ga vse slovenske politične skupine poslale predsednikoma poslanske zbornice in senata in vsem parlamentarnim skupinam. Dejala sta, da je tudi med vladnimi strankami zmagalo mnenje, da je treba priznati Slovencem njihove pravice, da pa se ne strinjajo v tem, kako naj se dokončno formulirajo v statutu. Tudi spričo tega je nujna enotnost vseh Sloven-CGV. Za KPI je šla v Rim najprej splošna deželna delegacija, nato pa še delegacija slovenskih članov ,to je župani iz Nabrežine, Zgonika in Doline, svetovalka Bernetičeva, svetovavec Gombač in Izidor Predan iz Beneške Slovenije. Tudi ti dve delegaciji sta se razgovarjali s parlamentarci in vodstvi strank. O delu v ožjem odboru je razpravljal tudi izvršni odbor PSI in iz poročila poslanca Corone je razvidno, da se v ožjem odboru med drugim še nišo sporazumeli o vprašanju pravic narodnostnih manjšin. Kot je znano, se tudi PSI poteguje, da se te pravice v statutu jasno opredelijo. Prejšnji teden je bil razgiban tudi na sindikalnem torišču. Delavci v kamnolomih so napovedali že drugo tridnevno stavko, katere so se udeležili brez izjem. V petek se je zaključilo šolsko leto na vseh višjih in nižjih srednjih šolah ter na str»-kovnikov šolah, medtem ko se bo končal pouk na osnovnih šolah 23. t.m. Jutri se pričnejo izpiti na nižjih srednjih šolah, 2. julija pa mature na višjih srednjih šolah. Ob zaključku šolskega leta so bile tudi številne šolske prireditve in razstave, ki so pokazale marljivost učencev in požrtvovalnost njihovih vzgojiteljev. Osrednji dogodek preteklega tedna je bila za slovensko narodno skupnost na Goriškem Uradna otvoritev prenovljenega in razširjenega Dijaškega doma v Gorici. Na svečanost so bili povabljeni predstavniki o-blasti in naše narodne skupnosti, ki so se polnoštevilno odzvali vabilu. Med udeleženci naj omenimo prefekta dr. Ni-trija, goriškega župana dr. Po-terzia, predsednika pokrajine dr. Chientarolija in šolskega skrbnika De Vetto. Poleg teh so prišli k otvoritvi ravnatelji in profesorji ter Učitelji slovenskih srednjih in osnovnih šol, slovenski pokrajinski in občinski svetovavci iz Gorice in predstavniki slovanskih občin, predstavniki slovenskih organizacij iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije. Vse je pozdravila predsednica Dijaške Matice v Gorici, ga. Bogatajeva, ki je naslovila oo-zdrav v italijanščini tudi na predstavnike oblasti. Odgovoril je prefekt dr. Nitri, ki je želel vodstvu Dijcškes-a doma uspeh pri njegovem delu. Popoldne si je Dijaški dom ogledalo tudi občinstvo, ki je prišlo v velikem številu ter z odobravanjem pregledalo moderne učilnice, spainice in druge prostore, ki bodo omogočili naši mladini še več uspeha pri njeni pripravi za življenje. Preteklo nedeljo zvečer pa smo imeli na šolskem dvorišču slovenske srednje šole v Gorici tudi zaključno prireditev dijakov nižje gimnazije in strokovne šole. številnemu občinstvu, ki je napolnilo obsežno dvorišče, so dijaki pod vodstvom svojih profesorjev zapeli najprej nekaj pesmi, nato pa je dijaška igralska skupina predvajala otroško igro «Rdeča kapica», ki jo je zlasti mlajše občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem. Med posameznimi točkami je domač harmonikar iz štandreža zaigral nekaj poskočnih pesmi. Pretekli torek so bile v ladjedelnici v Tržiču volitve nove tovarniške komisije, pri katerih je lista FIOM-CGIL zopet odločno zmagala, saj je dobila kar 62 odst. od celotnega števila oddanih glasov in bo imela v novi komisih za delavce 7 sedežev, vse druge sindikalne organizacije pa samo 4. Med uradniki sta dobili po en sedež FIOM (173 glasov) in AITECA (311 glasov). V primeri z lanskimi rezultati je utrpela na.jvečje nazadovanje fašistična CISNAL, ko tokrat nima v tovarniškem odboru nobenega sedeža. Zakonski osnutek o odpravi zapuščinskega davka naj postane čimprej polnoveljavni zakon Zapuščinskega davka bi bila oproščena posestva do 12 milijonov lir vrednosti - Uredi naj se tudi zapleteno vprašanje vknjižbe na posestva ZLATA POROKA "•e-’-» 't v prostor. ;i bo namenjen samo tovornim vozilom. Do takrat pa naj carinsko ravnateljstvo poskrbi, da bodo kamion: v najkrajšem času odprem-ljeni v tržaško pristanišče, tako da se bodo čim manj časa zadrževali na cesti pri bloku STANDREI Pred nekaj dnevi smo spremili k zadnjemu počitku na štan-dreško pokopališče 70-letnega Alberta Nanuta, železničarja v pokoju. Bil je zaveden Slovenec in priljubljen med domačini ter je sta’-no prebiral tudi Primorski dnevnik. Pod fašizmom so ga službe, no prestavili v notranjost Italije ter se je vrnil domov šele po vojni, ko je stopil v pokoj. V Standrezu si je postavil svojo hišico, kjer je v miru preživel zadnja leta. * * # Letošnje muhasto vreme zelo nagaja ' tudi našim zelenjadarjem, saj ne morejo niti za dva dni naprej napraviti zanesljivega delovnega načrta. Vse delo je precej zastalo in tudi letina ne obe. ta nič dobrega če se vreme ne bo izboljšalo ter prineslo več toplote. gasimo pol kilograma žganega apna ali pa vzamemo 1,2 do 1,5 kg ugašenega čistega mastnega apna in nanj vlijemo 50 litrov vode ter zmešamo, da nastane apneno mleko. Potem vlivamo počasi raztopino modre galice v apneni belež in brozgo mešamo z leseno in čisto palico. Nikar pa ne vlivajmo apnenega mleka v raztopino galice, ker bo taka brozga slabša, prej z njo ožgemo listje itd. Ce je brozga pravilna, se prepričamo z belim fenolftaleinovim papirjem, ki se mora narahlo pordečiti, če ga namočimo v brozgo. Ce ostane bel, dodamo toliko apnenega beleža, da papir pordeči. Brozgo moramo takoj porabiti. Kadar ji pa dodamo 100 gramov sladkorja ali 1 liter mleka (ko jo pripravljamo na 100 litrov brozge, ji podaljšamo uporabnost za nekaj dni. Vinogradniški strokovnjaki so ugotovili, da je za zatiranje oidija najprimernejše in najučinkovitejše sredstvo fino zmleto ventilirano žveplo. Le-to prodre v glivice oidija-, učinkuje pa nanjo tudi iz določene razdalje v obliki pare. . V glivici žveplo celične snovi reducira v žveplovodik, ta pa zastrupi življenjsko važne dele celic tako, da glivica odmre. Manjše, fine, koloidalne močljive žveplene delce, ki se dobro oprijem-ljejo in so odporni proti izpiranju po dežju, vsebuje odlično sredstvo «cosan». Z njim zanesljivo zatiramo oidij v 0.3 odst. raztopin (30dkg na 100 litrov vode ali škropiva). Se besedo o žvepljanju: Žveplati smemo le suho trto, uspešno pa je le tedaj, če žveplamo, preden se bolezen pojavi, in sicer ob sončnem, toplem vremenu, pri temperaturi med 20 do 25 stopinj Celzija. Ce pa žvepleni prah dež izpere ali če žveplamo v hladnem vremenu pri temperaturi pod 20 stopinj C uspeha ni. Žveplamo redno pred cvetjem in neposredno po njem. Ponovimo ga večkrat, zlasti pri občutljivih sortah, v letih ko oidij močno okuži in v legah, kjer se najraje pojavlja. Ce žveplamo pri temperaturi nad 25 stopinj CeL zija ali ob hudi sončni pripeki ob opoldanskih urah, tedaj lahko nastanejo večje ali manjše nevarne opekline ali pale-ži na listih, poganjkih in grozdih. Da to preprečimo, v takem vremenu trte ne žveplamo, ampak posujemo žveplo med trtami na zemljo, kar prav tako dobro učinkuje. Žveplamo z ročnim in nahrbtnim žveplainikom. Na 1 ha porabimo 12—24 kg apna. Z žveplanjem ne smemo odlašati do tedaj, ko bi se oidij že pojavil, ker ga tedaj težko odpravimo, zlasti če prevladuje mokro vreme. Na Primorskem žveplajo prvič, ko so poganjki 5—10 cm dolgi, mnogo poprej torej, kot začno škropiti proti peronospori. Tako tudi 15—20 krat narahlo požveplajo trto v posameznih letih. Pri tem z dobrimi prašilniki rahlo zamegli, jo trte z žveplom, ko med žveplanjem tekajo med trtami. S takim ravnanjem porabijo malo žvepla. Ce se oidij močno razširi in ga z žveplom ne moremo zatreti, priporočajo kalijev hipermangan. Škropivo pripravimo tako, da v 100 litrov vode raztopimo 3 kg gašenega apna ter dodamo 125 gramov kalijevega hipermangana. Z raztopino dobro poškropimo napadene grozde. SESLJAN Naše naselje je bilo izbrano za prvo razstavo domačih vin, ki jo bo priredila devinsko-nabrežinska občina v sodelovanju s Pokrajin-kim kmetijskim nadzorništvom in Letoviščarsko ustanovo. Občina je v svojem proračunu predvidela v ta namen 300.000 lir prispevka. Razstava bo v neposredni bližini sesljanskega trga, kjer bodo postavili kioske. Na razstavi bo sodelovalo kakih 20 vinogradnikov iz devinsko-nabrežinske občine, ki bodo dali v oceno in pokušnjo bela in črna vina. Najboljša vina hodo seveda nagrajena. Razstavo bodo odprli 29. junija, zaključila pa se bo 1. julija.,. položene ustrezne vsote denarja v državni blagajni (Cassa depositi e prestiti), Ce pomislimo, da so bile tedanje cene zemljišč od 2 do 5 lir za kv. m in na stroške, ki bi jih imeli za ureditev zapletenega stanja tistih parcel, so raje vse skupaj pustili na miru, ker so stroški presegali izplačano vsoto In to se godi še danes; če je kmetu pokrajina ali občina razlastila kos zemljišča za raziširitev ceste in določila ceno n. pr. 20 tisoč lir, stroški za ureditev zadeve pa znašajo 50.000 lir, tedaj kmet raje pusti omenjeno vsoto v državni blagajn^ Svoj čas sem interveniral pri višjem funkcionarju v Uradu za javna dela (Genio civile), kako bi bilo mo. goče urediti te primere tako, da ne bi prizadeti kmetje imeli tako velikih stroškov. Pravil mi je, da ležijo v državni blagajni milijoni, ki jih namenjeni lastniki ne morejo dvigniti, ker nimajo potrebnih dokumentov, da bi dokazali, da so pravni lastniki. Tudi prispevke, ki jih predvideva «zeleni načrt» ali drugi tozadevni zakoni v korist kmetijstva, kmetje, ki niso upravičeni lastniki, ne morejo izkoristiti. Seveda odprava zapuščinskega davka ne rešuje zapletene tavolarne in katastralne ureditve, ki je drugi problem in ki ga mora država urediti v zapleteni zadevi dedovanja. O tej zadevi se je razpravljalo tudi na kongresu notarjev, ki je bil v Trstu od 24. do 28. maja. V zaključni resoluciji tega kongresa je izrecno omenjena tudi rešitev tega važnega problema, za tiste, ki so manjše vrednosti. Tudi na seji deželnega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je bila 28. maja 1.1. in kjer sta-zastopana v odboru tudi tajnika Zveze malih posestnikov in Krneč" ke zveze, je bila med drugimi važnimi postavkami, ki jih predvideva «zeleni načrt», načeta ta zadeva. Postavljen je bil predlog, da se uradno uredi tavolarno in katastralno stanje tistih kme. tijskih posestev, na katerih sedanji posestniki niso še pravno vknjiženi. Predsednik komisije, ki je obenem najvišji funkcionar za kmetijstvo in gozdarstvo pri generalnem komisariatu v Trstu, prof. dr. Zotta, je zagotovil, da te dni odpotuje v Rim, kjer bo zadevo postavil na seji vladne komisije. Uradna rešitev . zapletene zadeve pravne lastnine dedovanja in oprostitev zapuščinskega davka bo omogočila tistim kmetom, id so neposredni obdelovavci in ki še niso vknjiženi ne svoja posestva, da to zadevo uredijo. Zakonski osnutek, ki ga je ministrski svet odobril 18. aprila, o-1 prošča plačilo zapuščinskega dav-1 ka na celotno zemljiško posest I do ugotovljene vrednosti 12 (dvanajst) milijonov lir, kadar se zaradi smrti prenos overovlja (verifichi) med člani iste družinske enote in se jim pripozna, aa so neposredni obdelovavci podedovanega posestva. Upamo, da bo postal ta zakonski osnutek v kratkem polnove. ljavni zakon. Uveljavljenje tega zakona bo tudi korak naprej za rešitev hude krize, v katero je zašlo krne- la teden so imeli v Velikem Repna št. 2., po domače pri «La. vriževih», veliko slavje. Oče Jo-že Ravbar in mati Ivana Ravbar sta namreč praznovala zlato poroko. V dolgih petdesetih letih skupnega življenja, sta si delila z velikim umevanjem in z vdanostjo vse dobrote in težave zakonskega življenja. Osemdesetletni Jože je po poklicu kmet in je vsa leta trdo in zvesto delal na svoji kmetiji, kot priden gospodar in skrben dra-žinski oče. Leta 1911 se je naš slavljenec prvič oženil z doma. činko Josipino Škabar, ki pa mu je po treh mesecih skupnega življenja umrla. Po enem letu se je drugič poročil s sedanjo ženo. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil poklican v vojsko, kjer je. bil zajet in po dolgem ujetništvu v Rusiji, Aziji in drugih krajih se je leta 1920 srečno vrnil domov. Sedemlnsedemdesetletna mati 1-vana Ravbar, doma iz Vrhovelj, je dokončala osnovno šolo na Colu, in ko je bila stara 22 let, se je poročila v svoji rojstni vasi z do. mačinom Josipom Vitezom. Tudi ona je po enem mesecu zakona postala vdova. Po petih letih se je zopet poročila na Tabru z današnjim možem. Prvemu otroka iz prvega zakona, je sledilo še sedem otrok drugega zakona, od katerih je še šest živih. Naša slavljenka je v svojem življenju vedno marljivo delam na kmetiji m doma. Dolga leta je pešačila v mesto prodajat svoj pridelek, posebno pa za časa prve svetovne vojne, ko je bil mož Josip v vojni. Oba jubilanta sta kot zavedna Slovenca vzgojila Svoje otroke v slovenskem duhu in ljubezni do I materinega jezika. Najstarejša hči, ki je bila poročena v Oglja h, ie izgubila svoje mlado življenje v taborišču v Nemčiji, medtem ko je bil sin ranjen v partizanski borbi. Čestitkam njunih otrok, sorodnikov, prijateljev ter vseh vaščanov, se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnem ni ka, z željo da bi slavljenca dočakala še mnogo srečnih let. M. IM. LONJER Tolikokrat obljubljene pralni-e in kopalnice še ni. Brali smo, da je pristojni občinski odborn-’-c ie dvakrat zagotovil občinskemu svetovavcu dr. Deklevi, da je denar za gradnjo odobren in da -o načrti v delu oziroma tik pred zaključ' om, toda od takrat je minilo že toli’so ča=a, da bi morali biti ne samo načrti, ampak tudi pralnica že zdavnai gotova. Ali bo treba še dolgo čakati, da se dane obljube izpolnijo? KONTO VEL Pretekli četrtek smo v velikem številu spremili k zadnjemu počitku pok. Marijo Stoka vd. Starc vd. Regent, ki je preminila po kratki, a hudi bolezni v 72. letu starosti. Pokojnica je bila zavedna slovenska mati, k-i j® vse svoje življenje dala za vzgojo in dobrobit svojih otrok. Dolga' leta smo jo videvali na Ponterošu, kjer je prodajala cvetje, a ko se je pred nedavnim umaknila v zasluženi pokoj, jo je napadla zavratna bolezen in ji pretrgala nit življenja. Številna udeležba ljudi na pogrebu, na katerem je igrala ža-iostinke proseško-kontovelska godba, je izpričala, kako je bila pokojnica priljubljena in spoštovana. Potem ko so se tudi ob odprtem grobu od nje poslovili S pesmijo domači pevci, je zveži grob zasula grmada cvetja in vencev. Pokojnici naj bo lahka domača zemlja, žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje! PEVMA Na bivšem Fogarjevem posestvu med vasjo in Sočo se polagoma dvigajo iz tal nove gradnje za kmečke hiše ki jih nameravajo tu postaviti v okviru načrta za razdelitev enega dela tega posestva na šest ali osem kmetij, ki jih nameravajo oddati na dolgoročno odplačevanje kmečkim družinam s številnimi otroki. *-’o. drobnosti o izvajanju tega načrta sicer še niso znane, vendar si domačini ne obetajo nič dobrega, saj še noben ukrep ni bil storjen v njihovo korist ter so zato prepričani, da bo tudi ta ukrep služil raznarodovalnim namenom v tem do sedaj popolnoma slovenskem kraju. Nezaželeni gosti Kolikokrat je vaš list že pisal in obsojal izletnike, ki se požvižgalo na trud in brige naših ljudi. Ta gospoda se pripelje na deželo, si poišče najpripravnejše zemljišče — navadno so to najboljše senožeti — in začne ples z žogo ali kako drugo igro. Komaj pognana trava je nežna, občutljiva in je zaradi tega škoda toliko večja. Ce pridejo do kakega cvetočega sadnega drevja, recimo do češenj, ki so bile letos na našem Krasu v bujnem cvetju jih hre/. obzirno oskubijo. Ne sramujejo «e z butaro takega cvetja v mesto, še manj pa pomislijo na š'odo, ki so jo s tem napraviti sadnemu drevju in končno gospodarni Ni nobeno čudo. če kmetom v takih primerih za'-re kri in tak« goste zasovražijo. Seveda je tak^. no vandalsko početje «junačeva-i nje» oredvsem mestne mladine. Zakaj pa se podeželska mladina kaj takega ne loti. pa fenrav nima o tem posebne vzgoje? Ima pač več zdrave pameti, razumevanja in nagnjenja za naravo. Je, žal. resnica, da mestna vzgoja ne sega čez mestno obzidje in zato mladina ne ve. čemu je ta ali oni pojav v naravi, čemu je to na-menteno, kje in kako lahko povzročimo škodo itd. Tudi organi javne varnosti bi se morali za to zanimat- in izletnike s takim cvet-tem strogo prijeti. seveda če do takrat ne bo že vse tijstvo tudi na našem področju, vino razpečano. I MARIO GRBEC uiiiiimiimiiiiiiiiiMHHiiMMmiitiMitiiiHiitiiiiiiiHHmftiiHmiiiiiiiiiiiiiiiHiiimmtiHiHiitiiHitiiiiiiiiiiiHtmiiiitimiiiiiiiiiiiHiiiiiMmiiiiiiMiiiiiuHiiiiiiiiitiiniiiiitHiiHiitaHiMuimiuHummtHitHiHMiHmiiMmHmiM (Nadaljevanje s 3. strani) — Vse vam bom plačala! — je vpila. — Vsak groš! Prodala bom pohištvo! Prat bom šla, vse... vse bom storila 1 — Pomirite se, pomirite se, — jo je skušal Sanborn pomiriti. Ženska pa je dalje tarnala: — On mi je vse na svetu. Ali lahko to razumete. Otroci pa... — Otroci? Mislil sem, da nimate otrok. — Nimava, toda on ima nekega nečaka, — je vrelo iz gospe Mofitt. — Fant ima tako lepo mnenje o Freddyju. Kaj naj mu rečem zdaj, ko je nje- gov stric v zaporu? Kaj naj mu rečem, ha? Znova se je sesedla na svoj stol in si zakrila obraz z rokami. Sanborn je upal, da se bo zdaj pomirila. Toda nasprotno, ženska je jokala vedno bolj. Slednjič je pričela tolči s pestjo po mizi, — Gospa Mofitt! Gospa Mofitt! — jo je pričel prositi Sanborn. — Gospa Mofitt, poslušajte mel Sodišče bo gotovo blago ravnalo z njim... Prenehala je jokati in ga pogledala z rdečimi očmi. — Mislite? — Mislim, da bo dobil mor- HENRY SLESAR V bali Fred da leto dni, največ dve. — Joj! — je zatulila in pričela znova tolči s pestjo po mizi. — Moj ubogi Freddy! Moj ubogi fant! — Dobro! Dobro! — je pričel vpiti še Sanborn. — Videl bom, kaj se bo dalo napraviti... No, umaknil bom tožbo. — Res? Ali mi obljubljate? — Obljubljam, — je vzdihnil Sanborn. — Oh, gospod Sanborn! Čudo. viti ste! — Hotela ga je objeti, toda direktorju je uspelo, da se je pravočasno umaknil na drugi konec mize. — Seveda ni govora o tem, da bi oil še dalje zaposlen pri nas, — je dejal strogo izza svojega zaklona. — Pravzaprav je zaigral zaupanje, ki smo ga imeli vanj. — O, nikar ne skrbite, — je dejala ženska. — Nikoli nisem želela, da bi bil knjigovodja. Že nekaj let ga nagovarjam, da bi se zaposlil v slaščičarni mojega brata. — Hm, da, — je zamrmral Sanborn. — Pojdite zdaj lepo domov in sporočit« Fredu prijetno novico. Jaz bom pa ta- koj telefoniral, da umikam tožbo... Bilo je pol sedmih in Sanborn je bil zelo utrujen. Ves dan je imel mnogo dela, njegov opoldanski počitek pa je pokvaril obisk, pravzaprav napad Stelle Mofitt. Bil je vesel, da je konec dneva. Počasi si je urejeval stvari na svoji pisalni mizi. Vsi so že odšli. Bil je sam v uradu. Nenadoma ga je nekdo poklical po imenu. Dvignil je pogled. Pri vratih je stal Fred Mofitt. V prvem hipu se mu je zazdelo, da je vse tako, kakor je bilo še pred nekaj tedni: marljivi Fred je ostal po delovnem času v pisarni. Toda takoj se Je spomnil, da stoji pred njim Mofitt, ki je poneveril denar. — No, Fred, — je dejal direktor z negotovim glasom. U-pam da vam je vaša žena vse povedala. Fred Mofitt je prikimal. — Da, rekla mi je, da ste u-maknili tožbo. — Tako je. — Sanborn se ie velikodušno nasmehnil. — Ni se vam treba zahvaljevali, Fred. Vem, kako se počutite. Upam, da vam bo to služilo za neuk in da boste pričeli novo življenje. — Novo življenje? — Mofitt se je piskavo zasmejal. — Ali sploh veste, kaj govorite? Novo življenje! Zdaj. ko ste mi pokvarili mojo genialno zamišljeno zvijačo ! — Res? — je dejal direktor z ledenim glasom. — Torej menite, da Je bila vaša poneverba genialna? — Zakaj ste umaknili tožbo? Zakaj niste pustili stvari, naj se razvijajo, kot je treba? — Kot je treba7 — je vpn-šal Sanborn . zmedeno. Zaboga, ste mar želeli, da bi vas ob. sodili? Fred Mofitt je izvlekel iz žepa revolver. — Že petindvajset let mi žena spreminja življenje v pravi pekel. Zapor je edini kraj. kjer sem varen pred njo. Zdaj moram priti tja pač na drug način, — Je dejal odločno. — Fred! Menda me vendar ne boste ubili? — Ne, ne, — Je odgovoril Mofitt žalostno. — Ne želim, da bi me obesili. Samo v nogo bi vas rad zadel... V katero nogo želite da vas ustrelim, gospod direktor, v desno aii v levo? Pn7nòrs^T’(fnevKilc — 6 — 17. junija 1962 Vre«« včeraj: najvišja temperatura 26.3, najnižja 18.7, ob 19. uri 23.5; vlage 6« odst., zračni tlak 1020.4 pada. vgter 4 km severozu» hodnik, nebo 5 desetin pOoblačenO, ’ moi^je rahio razgiban^, temperata, ra morja 20.4 stopinji. Tržaški dne 5vni pr 1 Danes, NEDELJA, 17. junija Gorazd Sonce vzide ob 4.14 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 19.14 in zatone ob 3.56 Jutri, PONEDELJEK, 1«. junija Bogdan ! \vuf .. ry ' VČERAJ ZAČETEK RAZPRAVE 1 ® M a m • v E D V četrtek otvoritev tržaškega velesejma T? v* i • v Odvetnika zasebnih strank, in sicer prof. Schiffrerja, njegove tašče in delavskega krožka v Ul. S. Zenone, sta zahtevala strožjo obtožnico - Atentatorji so se sestajali tudi pri MSI Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Muscolo, Morgera, Ma-succi, Amodeo, Vinciguerra, Padovani, Jacuzzi, Verri, Zastopnik zasebne stranke (profesorja Schiffrerja, Flora, zastopnik zasebne stranke delavskega krožka pri Sv. Jakobu — Pogas-si), se je včeraj začela obravnava proti devetim fašističnim a-tentatorjem, ki so zakrivili več atentatov proti raznim političnim in drugim ustanovam ter proti zasebnikom lani in letos. Na zatožni klopi sedijo: 22-letni Ugo Fabbri iz Ulice Fo- scolo 10, 18-letni Claudio Bres-san iz Ul. Donatello 3, 23-letni Benito Di Mauro s Trga Giariz-zole 15 (sedaj v Švici), 20-letni Eoberto Franzot (sedaj v Nemčiji), 20-letni Manlio Portolan iz Ul. Belpoggio 3, 18-letni Gianfranco Frisi z Goldonijevega trga 10, 16-letni Franco Nea-ni iz Ul. Dalviano 31/11, 17-let-ni Ottavio De Manzini iz Ul. • Volta 6 ter 19-letni Alberto Dossi iz Ul. Aquileia 3. - Obtožnica dolži Fabbrija, Bres-sana in Di Maura, da so sodelovali pri ponesrečenem bombnem atentatu na dvorišču naše tiskarne 24. februarja lani. Fabbri, Bressan in Franzot so obdolženi, da so sodelovali pri bombnem a-tentatu na delavski krožek v Ul. S. Zenone 12. avgusta lani. Fabbrija, Bressana in Portolana dolžijo tudi, da so pripravili načrt ■za tri različne atentate, in sicer , na stanovanje prof. Schiffrerja, na sedež Neodvisne socialistične zveze v Ul. sv. Frančiška ter na ki.io «Kupercinema». Od teh treh atentatov je bil izvršen samo e-den, in sicer na stanovanje prof. Schiffrerja. Bressan in Frisi sta obdolžena, da sta sodelovala pri atentatu na varnost javnih prevozov, ker sta 10. aprila letos postavila 5 eksplozivnih nabojev pod nosivec električnega voda na tramvajski progi Trst-Opčine. Končno obtožnica dolži vseh devet mladeničev, da so nezakonito posedovali strelno orožje ter nedovoljene nošnje istega. Pri atentatu na stanovanje prof. Schiffrerja je bila poškodovana 92-letna Adele Fritteli!, rojena Dall’Artino (tašča prof. Schiffrerja). Atentatorji se bodo (Porgli zagovarjati tudi za to t|e.jaz^je. Takoj v začetku včerajšnje ran» prave je spregovoril prof. odvetnik Flora, ki nastopa kot zastopnik zasebne stranke prof. Schiffrerja in Frittelli.ieva. Odv. Po-gassi pa je nastopil kot zastopnik tajnika delavskega krožka v Ul. S. Zenone Lussija Umberta. Odv. Muscolo, ki zagovarja Fabbrija, je nasprotoval nastopanju delavskega krožka v svojstvu zasebne stranke. Odv. Pogassi je pojasnil, '""^la je bila škoda, ki jo je priza-•a dejal bombni atentat na delavski krožek, zelo visoka, in sicer okoli 350.000 lir. Vsled tega je zahteval, naj se obravnava prekine ter naj se izročijo sodni akti javnemu tožilcu, da se izpopolni preiskava. (Zahteval je tudi naj vključijo v eodne akte razne spise in zapiske pokojnega Glauca Turca ki se je, kot je znano, obesil v aprilu v Boljuncu. Odvetnik Pogassi je tu- di trdil, da je v tem konkretnem primeru šlo za zločinsko združevanje, ki ga obtožnica ne predvideva. Odv. Flora je s svoje strani zahteval korenito spremembo obtožnice. Dejal je, da ne gre le za javno ustrahovanje z eksplozivnimi snovmi, temveč za poskus množičnega uboja (strage). Potrebno je, je dejal odvetnik, zatreti v kali podobne metode politične borbe, ki bi lahko pripeljale celo do genocida, V primeru atentatov, ki so jih zagrešili obtoženci, je dejansko obstajala nevarnost za življenje občinstva. Ker pa je ta nevarnost obstajala, je obstajal tudi namen ubijati. Odv. Flora je podprl te svoje trditve s citati slovitih italijanskih pravnikov. Zato je tudi zastopnik prof. Schiffrerja zahteval, naj se v tej zvezi in v zvezi z obtožbo posesti orožja (neki obtoženec je izjavil, da je imel Fabbri 100 kg eksploziva) izročijo ponovno sodni akti javnemu toživ-cu. Zahteval je namreč naj sodišče, če bi se mu to zdelo primerno, izjavi, da ni pristojno, da sodi obtožencem. Izvajanja odv. Flore so vznemirila javnega tožilca (pripomniti je treba, da gre za nagli postopek), ki je dejal, da je edino javno tožilstvo pristojno sklepati glede inkriminacije obtožencev. ■ Nočem — je izjavil — da bi se na tem mestu vršil proces proti javnemu tožilstvu». Dr. Pascoli je še dejal, da so preiskovalni organi temeljito proučili vse dogodke ter da po njihovem mnenju obtoženci niso hoteli povzročiti človeških žrtev. Zanikal je tudi, na podlagi teh ugotovitev, da so obtoženci delovali v okviru neke zločinske organizacije. Nato je spregovoril odv. Mu. scolo, ki je izrazil svoje nasprotovanje, da bi delavski krožek pri Sv. Jakobu nastopil kot zasebna stranka. Takoj > nato je sodišče sprejelo na znanje tožbo prof. Schiffrerja zaradi poškodovanja stanovanjskih prostorov v Ul. dei Porta, Nato so sodniki odšli v posvetovalnico, kjer so razpravljali več kot pol ure o omenjenih zahtevah zastopnikov zasebnih strank in zagovornikov obtožencev. Po posvetovanju je sodišče objavilo svoje sklepe :. sprejelo je za. stopstvo zasebne stranke komunističnega krožka pri Jakobu, a odbilo ostale zahteve. V nadaljevanju procesa je predsednik Boschini prečital obtožnico ter podal kratko poročilo o dogodkih, ki so pripeljali deveto-rico pred sodišče. Ti dogodki so se začeli z izjalovljenim atentatom na dvorišču naše tiskarne ter se končali z aretacijo krivcev, do katere je prišlo v aprilu letos. ................... V sredo pogajanja za kamnarsKo stroko Sindikati so pristali na pogajanja na poziv ministrstva za delo Vsedržavna tajništva strokovnih zvez delavcev gradbene in kamnarske stroke CGIL, UIL in CISL so se sestala v Rimu in proučila položaj po skupno šestih dneh stavke delavcev kamnolomov, ki so se je udeležili stoodstotno. Sindikati izražajo delavcem pohvalo za njihov uspešni stavkovni nastop. Nadalje so vzeli na znanje vabilo ministrstva za delo obema strankama, naj ponovno začneta pogajanja. Sindikati so pristali na vabilo, pri tem pa so poudarili, da ostajajo pri svojih prvotnih zahtevah, ki so Jih delavci s svojo enotno in vztrajno borbo ponovno potrdili. Končno izražajo željo, da bi bila • pogajanja konkretna in da bi se kmalu zaključila, s čimer bi se . izognili borbi, ki bi bila tokrat še bolj ostra. Kasneje se je zvedelo, da se , bodo predstavniki delavcev in de-. Jodajavcev sestali na sedežu Conf-industrie v Rimu v sredo ob ' 10.30. Ceremonija ob obnovitvi polka «Sassari» Danes bo na Trgu Unità ceremonija ob obnovitvi 151. polka «Sassari», kateri bo prisostvoval tudi načelnik štaba italijanske , vojske general Giuseppe Aloia. Ob tej priložnosti je župan dr. Franzil naslovil na prebivavstvo posebno poslanico. Federacija PSI posredovala v Rimu za avtonomno deželo Tajnik in podtajnik tržaške federacije PSI sta se vrnila iz Rima, kjer sta posredovala pri svojem vodstvu v zvezi z ustanovitvijo avtonomne dežele. Tržaška socialistična predstavnika sta opozorila zlasti poslanca Corono in Luzzatta, ki se dogovmrjata s strankami vladne večine za se- stavo posebnega deželnega statuta, naj odločno nastopita v korist Trsta in njegovega področja. Vozni red parnika na progi Trst - Gradež Vozni red parnika na progi Trst-Gradež ostane do 1. julija nespremenjen. Odhodi iz Trsta ob delavnikih ob 10. in 17. uri, odhodi iz Gradeža ob 7.30 in ob 14. uri. Ob prazničnih dneh odhodi iz Trsta ob 8.30 in 10.30, odhodi iz Gradeža ob 6. uri in ob 18.30. Sledijo je zaslišanje obtožencev. Po vrsti so si sledili: Bressan (Di Mauro in Franzot sta odsotna), Portolan, Frisi, Neani, De Manzini, Dossi in končno Fabbri Na tem mestu ne bomo zabeležili vseh predsednikovih vprašanj in odgovorov obtožencev. Pripomii. mo naj predvsem to, da so vsi, razen Fabbrija, na zaslišanjih pred policijskimi organi in pred javnim tožilcem priznali svojo krivdo. Nekatere izpovedi so včeraj spremenili, in sicer v zvezi z dejstvom, da se je medtem Ciau-co Turco obesil. Na splošno so se pred predsednikom obnašali zelo pohlevno. Bressan je na primer govoril tako tiho, da ga ni bilo mogoče razumeti. Odv. Flora je prosil predsednika naj pozove obtoženca, da govori glasneje. Predsednik Boschini pa je odvrnil: «Vsi ti mladeniči se obnašajo zunaj kot levi, tukaj pa kot ovce.» Primer zase je Ugo Fabbri, ki ga je predsednik zaslišal zadnjega. Gre za zakrknjenega fašista, ki je že od začetka zanikal svoje sodelovanje pri atentatu, a se je poleg« tega bahal, da je bil nekakšen voditelj fašističnih pobalinov. Kako se zagovarja Fabbri? On trdi, da je večkrat dejal raznim mladeničem, ko so delovali v sklopu raznih fašističnih organizacij (GEST, Movimento re,-visionista nazionale, Giovane Ita- lia ter Avanguardia giovanile na-. zionale), da je sodeloval pri raznih atentatih. To pa je storil zato, da bi se pred njimi izkazal kot junak in si tako pridobil njihovo brezpogojno poslušnost. «Ho. tel sem ohraniti nekakšen mit — je dejal Fabbri — in v zvezi s tem spoštovanje mladeničev do svojega položaja.» V tem znamenju je potekalo zasliševanje. Kadarkoli je predsednik zastavil obtožencu stvarna vprašanja, je ta skušal spraviti razgovor na čisto drugi tir. Začel je blebetati o ideologijah, toda predsednik ga je ostro prekinil: «Pustite na miru ideologije ter si rajši naprtite svoje odgovornosti, namesto da jih zvalite na Turca, ki se ne more zagovarjati.» Fabbri pa ni odnehal. Kadarkoli se mu je nudila prilika, je spet začel govoriti o splošnih zadevah. Predsednik je ostro nastopil: «Nehajte vendar s tem govoričenjem, ker nočem, da se dela tu kakršna koli reklama.» Na koncu zaslišanja je še enkrat ostro prekinil obtoženca ter mu zagrozil, da bo ukazal karabinjerjem, da ga odpeljejo iz dvorane. Zasliševanje Fabbrija je pokazalo: 1. da obtoženec skuša zvaliti krivdo za razne atentate na pokojnega Turca; 2. da je bil Turco član znane organizacije MIN (Movimento irredentista naziona- le) in 3. da si hoče pridobiti sloves fašističnega mučenika. Fabbri je dolgo časa vztrajal na tem, da so bili razni atentati na tržaškem ozemlju storjeni v okviru širšega terorističnega programa organizacije MIN. Ta je baje, po njegovem zatrjevanju, napravila tudi nekaj atentatov na jugoslovanskem ozemlju. Kot se vidi, gre za mladeniča, ki je živel in deloval (kar izhaja iz sodnih aktov) v krogu tržaškega neofašističnega gibanja in ki se je v tem krogu navzel nasilne miselnosti, ki je značilna zanje. Fabbri nastopa pred sodiščem arogantno ter ne odgovarja na predsednikova vprašanja. Na tak način skuša med drugim zabrisati sled, ki bi lahko pripeljala do glavnih krivcev teh terorističnih dejanj, se pravi, do nekaterih voditeljev tržaškega fašizma, ki še vedno upajo, da se bodo lahko povzpeli do položajev, ki so jih izgubili leta 1945. Tesna povezava med obtoženci in voditelji tržaških misovcev je razvidna tudi iz dejstva, da so se večkrat sestajali na sedežu tržaške federacije MIS. Proces se bo nadaljeval v sredo. Sodniki bodo poslušali še nekatere izjave obtoženca Fabbrija, ki bo menda govoril o teroristični dejavnosti proslulega MIN. Nato bodo zaslišali priče. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniuiiuiiniiin,mm,um PO ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Jutri pričetek male mature 2. julija pa zrelostni izpiti Neprepričljivi razlogi za postavitev naloge iz slovenščine na zadnje mesto Za dijake ki nimajo letos zrelostnih izpitov, so se že začele počitnice, dijaki, ki imajo zrelostne izpite, pa se vneto pripravljajo, da bi ponovili snpv in prišli pripravljeni pred izpitne komisije. Na nižji gimnaziji se bo začela mala matura s pismeno nalogo slovenščine jutri ob 8.30. Malo maturo opravlja letos 122 dijakov. Prav tako se bo jutri ob 8.30 začel sprejemni izpit v prvi klasični licej s pismeno nalogo iz slovenščine. Zrelostni izpit na realni klasični gimnaziji se bp začel 2. julija ob 8.30 s pismeno nalogo v italijanščini, 3. julija je na vrsti prevod iz latinščine v slovenščino, 4. prevod iz slovenščine v latinščino, S. .prevod iz grščine, 9. julija pa pismena naloga iz slovenščine. Na realni gimnaziji se prav tako začne matura 2. julija s pismeno nalogo v italijanščini, 3. prevod iz latinščine, 4. pismena naloga iz matematike, 5. pismena naloga iz angleščine, 6. risanje, 9. julija pa pismena naloga iz slovenščine. Ustni izpiti na klasični in realni gimnaziji se začnejo 11. julija ob 8. uri. Na učiteljišču se tudi začne matura 2. julija ob 8.30, in sicer z nalogo v italijanščini, 3. julija prevod iz latinščine, 4. naloga iz matematike, 9. pa naloga iz slovenščine. Kakor je razvidno, je letos pismena naloga slovenščine na zadnjem mestu, po risanju. Do sedaj se je matura na slovenskih šolah začela en dan prej kot na italijanskih, da so kandidati pisali prvi dan nalogo iz slovenščine, naslednji dan pa iz italijanščine. Letos je nenadoma prišlo po ukazu višjih oblasti do spremembe, ki ni in ne more biti všeč dijakom, profesorjem, staršem m vsem Slovencem, ker pomeni o-malovaževanje našega materinega jezika, ki je glavni učni predmet na slovenskih šolah. Razen tega pa je zadeva pereča, ker ne moremo zahtevati, da bi kandidati pisali glavno pismeno nalogo po vseh drugih nalogah, ko so že utrujeni. Višje šolske oblasti se opravičujejo, češ da je iz tehničnih razlogov nemogoče, da bi bila slovenska naloga prva na vrsti, ker da se morajo zrelostni izpiti po vsej državi začeti istega dne, t. J. 2. julija. Pravijo, da se matura na slovenskih šolah ne more začeti en dan prej, ker je 1. julija nedelja, 30. junija sobota. 29. junija pa praznik sv., Petra in Pavla. Začeti bi torej morali s pismeno nalogo 28. junija, ker običajno v sobotah ne začnejo z maturo Opravičujejo se tudi, da bi imeli preveč stroškov, če bi imeli pismeno nalogo v slovenščini že 28. junija, ker bi morali plačati članom izpitnih komisij dnevnice od tega dne naprej. Pri vsem tem pa je zanimivo, da bo veljal za jesenski rok zrelostnih izpitov normalni spored, tako da bo pismena naloga slovenščine na prvem mestu. Pričakujemo torej, da bodo šolske oblasti upoštevale upravičene pritožbe ter spremenile spored in odredile, da bo slovenska naloga na prvem mestu. Ne moremo namreč razumeti, zakaj ne TRŽAŠKA KNJIGARNA je za zaključek tedna knjige povabila slovenske književnike na Tržaškem, da bi ljubiteljem lepe knjige podpisovali svoja dela. Književniki so to povabilo rade volje sprejeli in bodo v knjigarni v: SREDO, 20. JUNIJA od 18. do 19. ure Tržaška knjigarna nadaljuje s tem kulturno posebnost, ki jo je uvedla ie pred leti in je prepričana, da se bo slovensko občinstvo rade volje odzvalo. ' TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 20 •llllllllllmlll•lllllMllllllllllllllllHlllllllllllllllNllllnllllllllllllllllllll|||||||||||||||lIl|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ullllllllllllllllllllll LEP NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE PROSEK-KONTOVEL V petek zvečer so gojenci podružnice Glasbene šole Prosek -Kontovel imeli zaključno produkcijo. Občinstvu, ki je za to priliko napolnilo dvorano prosvetnega društva na Proseku do zad- njega kotička, je spregovoril nekaj besed ravnatelj Glasbene šole dr. Gojmir Demšar. Najprej je pozdravil vse navzoče, nato pa v kratkih besedah orisal pomen in delovanje te šole. To je druga javna produkcija gojencev te podružnice, odkar je v okviru Glasbene Matice. Domačinka Vera Puntar je napovedovala pester in bogat spored, ki je obsegal kar 17 točk. Naši mali glasbeniki so dobro podali Pavčiča, Fakina, Martinija, Avsenika, Rančigaja, Straussa in še mnoge druge. Od Prosečanov so nastopili : Slavko Kocman, Edi Starc, Igor Pavletič, Karla Verša, Majda Mar. tinuzzi, Marjan Kemperle, Drago Ukmar, Majda Puntar in Božena Stoka. Poleg domačinov so še nastopili štirje gojenci iz Trsta in trije iz Boljunca, in sicer: Nada in Stojan 2erjal, Janko Furlan, Boris Košuta, Edvin Rapotec, Silvan Kuret in Silvan Kralj. Na koncu sporeda je proseški otroški pevski zbor pod vodstvom prof. Ignacija Ote, ki podružnico Glasbene šole na Proseku tudi vodi, prav lepo zapel: «Ples», «PUjtkin jajček» in «Zgodbice». Vsi mladi nastopajoči so želi obilo priznanja na koncu vsake točke. Petkova zaključna prireditev na Proseku je zelo dobro uspela, in tako starši kakor tudi vzgojitelji Glasbene šole so bili zadovoljni z znanjem, ki so ga otroci med letom pridobili, da so tako lepo samozavestno nastopali in uspešno zaključili tudi na tej podružnici Glasbene šole šolsko leto. M. M. bi lahko imeli pismeno nalogo iz slovenščine že v-soboto. Trčenie vozil Ko je včeraj popoldne 22-letni Luciano d'Agosto z Elizejskih poljan 35 vozil mali furgon po Predoru Sandrinelli, je nenadoma trčil v zadnjo stran njegovega vozila'Claudio Cumin, ki se je privozil s športnim avtomobilom. Zaradi šunka je Luciana vrglo nekaj metfov naprej in se je pobil ter ranil pò čelu, zaradi česar so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti deset dni. Z vespo se je prevrnil Po Ul. Fabio Severo se je včeraj popoldne peljal z vespo 28-letni Aurelio Roncelli iz Ul. Baia-monti 55, pa je imel smolo. Ko je hotel kreniti v stransko ulico, mu je vozilo zdrsnilo in je padel. Pri tem se je pobil po gležnju leve noge, ki si ga je verjetno tudi nalomil. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 25 dni. Ob prisotnosti ministra za industrijo in trgovino Emilia Colomba bc v četrtek, dne 21. junija ob 10.30 uradna otvoritev XIV- tržaškega mednarodnega velesejma. Vladni predstavnik bo prispel iz Rima z letalom v Ron-ke, kjer ga bo sprejel vladni generalni komisar dr. Mazza. Slavnostni ceremoniji bo prisostvoval tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Giuseppe Lupiš, predviden pa je tudi prihod številnih tujih delegacij. Najpomembnejše delegacije bodo seveda prišle iz Jugoslavije in Avstrije, a tudi a-friške države bodo močno zastopane, saj je predviden prihod delegacij iz Kameruna, s Slonokoščene obale, iz Gabona, Gane in z Madagaskarja. Dan po otvoritvi velesejma bo posvečen Jugoslaviji, v soboto pa bo «dan» Avstrije. Kot smo že poročali, bo v petek 22. t.m. prispel v naše mesto predsednik avstrijske zvezne trgovinske zbornice Julius Raab, ki ga bo spremljal generalni tajnik dr. Korinek. Državne železnice bodo letos sodelovale na velesejmu z dokumentarno razstavo o razvoju železnic. V posebnem lokalu bo tudi informacijski urad za potnike, kjer bodo tudi rezervirali prostore v vlakih ter izdajali vozne listke. Državne železnice bodo mi.d obiskovavci svojega paviljona vsak dan izžrebale vozni listek prvega lazreda za potovanje v skupni dolžini 1000 km, ki bo veljal do 31. decembra letos. Vozne listke bodo izžrebali vsak vece; ob 23.15. o BALET o FOLKLORA c BALET o sc o h- kU 5! ca 0 •X 1 Se —i o PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE O r— 2K t— O SO *» Gojenci baletne šole q in folklorne skupine bodo nastopili v četrtek 21. junija v Ljudskem domu v Križu ob 17. uri Koreograf baleta A. Willes Koreograf folklore A. Baračič Harmonikarica Nadja Kriščak Na programu je 14 točk PREDSTAVE V MIRAMARU «Luči in zvoki». Ob 21 v nemščini «Der Kaisertraum von Mi-ramare»; ob 22.15 v italijanščini. Izlet SPDT v Bohinj na «Kmečko ofcet». Dne 1. julija priredi SPDT avtobusni izlet čez Podbrdo-Sorlco v Bohinj, planinci pa lahko gredo tja iz Podbrda čez Črno prst ali pa v skupinah iz Litostrojske koče na Mo-žica-Slapnlk ali Ratitovec. Prijave v Ul. Ceppa 9. Darovi in prispevki V počastitev spomina naše nepozabne Slave daruje družina Pahor 1000 lir za Dijaško Matico. Ob 20. obletnici smrti . Antona Kocjančiča daruje žena Valerija 2000 lir za Glasbeno Matico. i - V"; Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. junija 1962 se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 5 oseb. UMRLI SO: 70-letni Giovanni Oppio, 53-ietna Giovanna Kirn por. D’Elia, 54-letni Giovanni Cosulich, 75-letna Elisabetta Jeklič vd Pozzetto in 85-letna Olga Hoemgmann vd. Prezzi. OKLICI: mehanik Luciano Zugna in delavka Gina Granzotto, tehnični risar Carlo Combatti in frizerka Aurora Esposito, uradnik Dario Tutta in gospodinja Genoveffa Zando-nà, redar Daniele Tenze in frizerka Nevia Bogate:, delavec Giuseppe Bottazzoli in gospodinja Luigia Bonétti, trgovski predstavnik Roberto Buraigigìna in učiteljica Mariagrazia Bonivento, mizar Boris Gregorič in gospodinja Rosa Peca, elektromeha. nik Bruno Coz in gospodinja Bruì na Fabris, uradnik Claudio Surabe-raz-Sotte in uradnica Franca Sue, uradnik Giorgio Sperini in gospodù nja Anna Maria Alessio, mizar Silvio Svic in gospodinja Bruna Can. diollo, kovač-mehanik Ludovico Gre-gori in gospodinja Gabriela Gregori, mehanik Al(red0 Godigna in tkalka Nella Ramami, delavec Aldo Gali in manikirka Anna Maria Romani, trgovec Fulvio Bollato In gospodinja Angela Cadel, slikar Pietro Giaco-min in gospodinja Nerina Stagni, u-službenec Enrico Innocenti in urad. nica Rosa Laroteilla, mehanik Giusto Chicco in gospodinja Laura Figliola, električar Mario Depase in šivilja Vlnicla Perentln, mehanik Dario Fontana in prodajavka Maria Pired-da, delavec Spiridiome Vouk in go. spodlnja Angela Scommegna, delavec Tarcisio Lupo in frizerka Nives Stambaoh, uradnik Antonio Giuliano in gospodinja Rosanna Stabile, gradbenik Paolo Milic in sanitetna pomočnica Ester Reja, delavec Fulvio Carini in šivilja Graziella Contorno, uradnik Lino Costa in učite, ljica Bianca Scano, brivec Rocco Cristiano in pedikerka Luigia Ostru-ska, pek Francesco Migiani In gospodinja Concetta Galeone, študent Antonino Paggia in učiteljica Maria Luisa Fabris, Jetnlški paznik Francesco Frac cascia in gospodinja Stella Petrelli, zidar Vinicio Mazzega in gospodinja Leonorina Bratto, karabinjer Antonio Calabretti in šivilja Se raft n a Bifaro, dninar Giuseppe Majcen in gospodinja Carmela Ier. man, mehanik Fabio Cattaruzzi in gospodinja Maria Schillani, trgovec Giovanni Grassi in uslužbenka Gloria Facchettin, trg. predstavnik Gui. do Ceccnelin in uradnica Flavia Torre, uradnik Franco Bidoli in frizer- ka Gianna Gueri.n, bančni uradnik Roberto BInnesto in učiteljica Giselda Rossini, mehanik Angelo Moruz. zi in prodajavka Laura Croci, pomorščak Giovanni Salice in gospo, dinja Lidia Latin, računovodja Giovanni Macchia in prodajavka Maria Luigia Iavarorie, uradnik Aldo Cec-carini in gospodinja Emma Baxa, zobotehnik Luciano Fragiacomo in bolničarka Francesca Natale, uradnik Antonino Floramo in gospodinja Luciana Verbltz, električar Sergio Zivich In gospodinja Renata Poslep, NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernini 4; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Piazza Vene, zia 2, Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). LEKARNE ODPRTE DANES Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Pia. ve 2; Millo, Ul, Buonarroti 11; Spon. za, Ul. Montarsi no 9. LOTERIJA BARI 82 20 2 74 8 CAGLIARI 52 32 37 59 24 FLORENCA 52 41 6 21 7 GENOVA 16 60 41 69 64 MILAN 7 63 1 35 58 NEAPELJ 7 85 43 39 49 PALERMO 84 88 13 81 44 RIM 43 50 76 55 21 TURIN 12 18 45 68 66 BENETKE 7 58 78 25 10 ENALOTTO 2 X X 111 2X1 1 2 X Kvote: Dvanajstice, ki jih je bilo osem, dobijo vsaka 2.798.000 lir; enajstice 90.700 lir, desetice pa 9.200 lir. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob iz-gubi našega dragega Antona Furlana Posebna zahvala g. župniku, godbi, pevcem, darovavcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnjo pot. Gabrovec, 17. junija 1962 Družine Furlan, StrekelJ in Sedmak. Slovensko gledališče v Trstu V sredo, 20. junija ob 18.30 v prosvetnem domu «A, Sirk» v Križu ERIK FOS PLEŠOČI OSLIČEK Prodaja vstopnic od nedelje dalje v cvetličarni pri Danili. V četrtek, 21. junija ob 18. uri v prosvetnem domu na Opčinah ERIK FOS PLEŠOČI OSLIČEK Šolske prireditve Osnovna šola na Katlnart bo Imela svojo zaključno šolsko prireditev danes 17. t.m. ob 17. uri v šolskih prostorih. * * Industrijska strokovna šola v Do. lini vljudno vabi na razstavo risb in ročnih del svojih učencev In u. čenk, ki bo odprta danes 17. t.m. in Jutri 18. t.m. v šolskih prostorih. Industrijska strokovna šola v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Križu vljudno vabi na razstavo risb In ročnih del svojih učencev, ki bo odprta danes 17. t.m. od 9. do 20. ure v šolskih prostorih v Nabrežini in v Križu. Slovensko učiteljišče v Trstu, Ul. Caravaggio 6, je priredilo razstavo risb učencev prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 23. t.m. * # * Osnovna šola na Proseku bo Ime. la v torek ob 20. uri v župnijski dvorani na Proseku svojo zaključno šolsko prireditev. Vabljeni starši in vaščani. Razna obvestila V sredo 20. junija 1962 ob 20. url bo redni občni zbor Glasbene Mati. ce v Trstu v Ul. R, Manna 29-11. Vabljeni vsi člani Glasbene Matice. Odbor Prosvetno društvo »Slavko Škamperle» obvešča svoje člane, da bo občni zbor dne 20. junija t.l. ob 20.30 v društvenih prostorih. Nazionale 14.00 «Glejte Charlota!» — (Ecco Charlot). Charles Chaplin Fenice 14.30 «Sexi al neon». Technicolor. Prepovedano mladini P°d 18. letom. Excelsior 14.00 «Skrivnostni otok» — (L’isola misteriosa) Technicolor. Michael Craig, Beth Rogan. Grattacielo 14.30 «Trije mušketirji» (I tre moschettieri). Eastmancolor. Nova izdaja. Arcobaleno 14.30 «Sedem nevest ” sedem bratov» (Sette spose per sette fratelli). Technicolor. Jane Po-wels, Howard Keel. Supercinema 14.30 «Paperino n» boj-nem pohodu in sto tisoč vrst v vse. mirju» (Paperino sui piede di guer-ra e cento mila leghe nello si»3' zio). Slikanice v technicolorju. Alabarda 14 30 «Mali polkovnik» (*'* piccolo colonello). Joselito. Technicolor. Aurora 14.30 «Blue Hawaii». Cristallo 15.00 «Pustolovščine gospoda Coreya» (Le avventure di m " ster Corey). Technicolor. TonJ, Curtis. Garibaldi 14.30 «Antinea, ljubimki» pokopanega mesta» (Antinea limante della città sepolta). Technicolor. Giulia Rubini. Capital 15.00 «Profesor med oblaki» (Il professore tra le nuvole). Fre<1 Mac Murray. Impero 15.00 «Pasji svet» (Mondo cane). Prepovedano mladini. Italia 14.30 «Poletne zgodbe» (Racconti d’estate). Technicolor. Alberto Sordi, Marcello Mastrolannl, Silva Koscina. Massimo 14.00 «Ursus in tatarsko dekle» (Ursus e la ragazza tartara ). Technicolor. Ettore Manni, Co Tani. Moderno 14.00 «Vrni se, ljubezen» (Amore ritorna). Technicolor. RocK Hudson, Doris Day. Zadnji dan. Astoria 15.00 «Toplo nebeško oko» (L’occhio caldo del cielo). Technicolor. Rock Hudson, Kirk Douglas- Astra 15.00 «Joselito — slavčkov« petje» (Joselito — 11 canto dell u-siginolo). Vittorio Veneto 14.30 «Razbojnik» " (Ij brigante). Adelmo Di Fraia. Prepovedano mladini. . Ideal« 14.00 «Malik žensk» (L’idolo delle donne). Technicolor. Jetry Lewis. Marconi 14.30 «Neurje» (La tempesta). Tecnnicolor. Silvana Mangano, Vari Heflin. Abbazia 14.30 «Ljubim, ljubiš» amo tu ami). Technicolor. PreP0-vedano mladini. Odeon 14.00 «Ama iz Brooklyna» (Anna di Brooklyn). Technicojo • Gina Lolobrigida, Vittorio De -Sic«- Skedenj 18.00 «Bitka pri Alamu» L* battaglia di Alarne). Technicolor. Richard Widmark, John Waync. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 17. t.m. ob 16. uri barvni film: ZADNJI TANGO (L’ultimo tango) Igrajo: Šarita Montiel (La V ioletera) in Maurice Romet Mali oglasi Kolesa BIANCHI — originalna kolesa MELILLO Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. 96032 Motorna kolesa MELILLO Trst — Ulic» A. Caccia 3-10. GUME za avtomobile, motorna kole. sa in kolesa vseb vrst, MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-10. NADOMESTNI DEU za vsa Italijan, ska in tuja motorna kolesa. NADOMESTNI DELI za Vespe, Panila, Lambrette, N.S.l)., Itom F Morim dobite pri MELILLO ALFREDO Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. 96032 VESPAGENZ1A, Trst, Ulica S. Fran-ce»"0 44, tel 28-940. takojšnja izro. čitev VESPA GRAND SPORT MODEL 1962 skupno z rezervnim kole. oom in VESPE 125 In 150 z dvopro. stornim sedežem. Na obroke in Orez predplačila. Vei’ka izbira SCUTER in MOTO rabljene z izrednimi pogo. ji plačevanja. «PLASTIKA» - Trst. Ul. D’Annunzio št. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torb.ee raznovrstne ter športne. namizne prte (cerade), cedilnike za posodo, blazine, žimnice za na m/rje, , vreče za perilo . m obleke itd vse iz plastike in gume po zmernih cenah. Obiščite pasi PRI VAŠIH NAKUPIH oblščlt govino «MAGLIABELLA» na K°M" Garibaldi U (Barriera), nekaj korakov od avtobusne postaje. Prt n* boste našli veliko Izbiro pletenin, ® gavi*: m perila za dame, gospode otroke po uajnitjih cenah v Trst ’ Postreženi boste v vašem I*1 "L, Proti izrezku tega oglasa za naku najmanj SOD lir vrednosti. PLASTIKA za pokrivanje tal Po ^ lir kv. m, preproge vseh vrst * sobe in hodnike, pode iz gume. ■' noieja, cevi iz plastike za vrtove za hiSno uporabo, torbice, zavese 1 vse ostale predmete iz gume m P**’ stike Cc Rte pri ITALPLAST, Trst-Trg Ospedale št. 6. HIS.NO POMOČNICO od 8. do >® ure iščem. Naslov na upravi l|st*’ Ul. S. Francesco 20. VAJENKO ali polkvaliflcirano de'**' ko sprejme takoj krojačnica Roma Grilanc, Bazovica št. 18. Preden greste na dop’1** se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo- 15-dnevna naročnina L ^ Telefonirajte na štev. 37-338 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše mame in none MARIJE ŠTOKA vd. STARC vd. REGENT se toplo zahvaljujemo primariju, zdravnikom in bolničarkam II. kirurškega oddelka splošne bolnišnice, vsem, ki so pokojnici lajšali trpljenje v dneh bolezni, cvetličarkam s Trga Ponterosso in vsem, ki so jo počastili s cvetjem ter jo spremil» na njeni zadnji poti. Žalujoča družina ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter na katerikoli način počastili spomin našega dragega CIRILA GUŠTIN Posebna zahvala vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na zadnji poti. Družine Guštin, Škabar in Mulič Repentabor, 17. VI. 1962 'K oooo<>oc>oooooc^c>oc>oooo(>o<>oooooooo<>ci<>oooooo<>ooooo<>c- oooooooooo POCbOOOOCtoòOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOO'XXXta »«X»xXx> ^>XXX>OCOOòOx I7RFHNA PRH TKAT knjige•od ’4, do 2a iuni'a 1962, mm nudimo do tržaška knjigarna /o POPUStra na vse slovenske knjige, razen šolskih TRST,Ul.Sv.Frančiška20-tel.61-792 50<>000<>0<Cč0''-7C00occ-* -/ c<>ooOOCX^ OČCocc>o<><>oo<>o<>o<><>ooc<>ooo<>čKO«<>oo<>ooooc<><><>o<><>«o<>ooo<><>P®< Ocene dijakov na srednjih šolah Na oglasnih deskah srednjih iol, razen na trgovski akademiji, so od včeraj objavljene ocene di. jakov. .NIŽJA GIMNAZIJA PRI SV. JAKOBU Uspdšno so zaključili šolsko leto : I. A razred : Elvi Barovina, Marino Bevilacqua, Boris Bogateč, Marjan Carli, Sergij Germani, Aleksij Matjačič, Stefan Pertot, Ivan Peterlin, Robert Rnvattini, Oskar Sedmak, Peter Suhadolc. Popravne izpite ima 13 dijakov, trije ■ pa so bili odklonjeni. I. B razred : Boris Balbi, Igor Bone, Lucijan Čandek, Vanja Kabalin, Jurij Lju. bič, Danimir Mikolj, Vincenc Sandali, Manj Spetič, Boris Zerbo, Peter Zupan. Popravne izpite ima 7 dijakov, odklonjeni so bili trije. I. C razred: Marta Marija Bevilacqua, Alenka Bufon, Nada Caharija, Alenka Čepar, Neva Daneu, Nevenka Gr. dina, Marina Grzanč ič, Savina Knez, Marija Križmančič, Jasna Pieri, Zdenka Praselj( Nataša Sedmak, Marina Seražm, Neva Starc, Sonja Žerjal. Popravne izpite ima 9 dijakov, trije so bili odklonjeni : I. C razred: Nevia Bandelli, Lucija Batista, Livija Campagnalli, Sonja Cebu-lec, Sheila Lovrečič, Neva Lukeš, Breda Pahor, Marija Pegan Žvokelj, Silva Pertot, Divna Salvi, Gabrijela Valič/ Neva Žerjal. Popravne izpite ima 12 dijakov, trije so bili odklonjeni, eden pa neocenjen. II. A razred: Josip Barič, Miloš Budin, Edvard Čermelj, Mihael G lavina, Borut Kodrič, Milan Pahor, Aleksander Perosa, Aleksander Rojc, j Jožko Žnidarčič. Popravni izpit ima 12 dijakov, S jih je bilo odklonjenih. II. B razred: Edvard Bevilacqua, Bogdan Coloni, Evgen Frandolič, Sergij Gre-gori, Peter Grilanc, Bojan Gro. bovšek, Boris Ivančič, Marijan Jevnikar, Boris Košuta, Andrej Rudes, Robert Stefani, Sergij Tav. čar. Ivan Verč, Sandro Vidrih, Fiorenzo Zerbo, Aleksander Župančič. Popravne izpite imajo 4 dijaki, 6' je bilo odklonjenih. II. C. razred: Klara Bevilacqpa, Nadja Carli, Draga Corbatti, Rada Cosutta, Majda Cerneka, Aleksandra Malalan, Majda Sancin, Nataša Sossi, Slava Starc, Silvestra Urbančič, Leda Vatovani, Jerca Vodušek, Jolanda Wheatley. Popravne izpite ima IS dijakov, 2 odklonjena. II. Č razred: Tamara Caharija, Adriana Can-ziani, Annamaria Carli, Sonja Cibi, Stanislava Culot, Nadja Ellero, Nada Franco, Nadja Kufer-sin, Vlasta Mrak, Lucijana. Sancin, Neva Smotlak, Voljka 'Trampuž, Helena Valenčič, Bojana Va. tovec. Popravne izpite ima 14 dijakov, 2 odklonjena. K mali maturi je pripuščenih 121 dijakov, 2 pa ne in bosta morala polagati malo maturo v jesenskem roku. VIŠJA GIMNAZIJA IV. razred : Matjaž Bidovec, Danilo Muzina, KINO ROSANDRA - BOLJUNEC predvaja danes 17. t.m. ob 17.30 uri cinemascope barvni lilm: KRUH, LJUBEZEN IN... (Pane amore e...) Igrajo: Vittorio de Sica, So-phia Loren, Lea Padovani, An. tonio Ciffariello, Tina Pica. Majda Guštin, Vera Kosovel, Magda Kuret, Tanja Princi, Marija Strekelj' Ana Trento. En dijak je odstopil med letom 6 dijakov pa je zaključilo šolsko leto z odličnim uspehom. V. razred : Deset dijakov je bilo pripuščenih k sprejemnim izpitom za klasični licej, dva dijaka pa sta iz. stopila med šolskim letom. REALNA GIMNAZIJA I. razred: Aleksander Beccari, Marko Hreščak, Juriča Kabalin, Jože Mo. relj, Sergij Premru, Boris Simo-neta, Borut Spacal, Vojmir Tavčar, Jurij Ursini, Daribor Zupan, Rudolf Žagar, Stojan Žerjal, Josi-pina Cristiani, Vilma Campania-li, Nadja Danieli, Erika Fonda, Tatjana Hreščak, Tatjana Pipan, Neva Starec. Popravne izpite ima 10 dijakov, eden je bil odklonjen, pet pa jih je izstopilo med šolskim letom. En dijak je izdelal z odličnim uspehom. II. razred: Marko Bezenšek, Dušan Calzi, Miran Dolhar, Klavdij Furlan, Dragomir Giorgi. Fui vij Hrvatič, Igor Jogan, Drago Kodrič, Boris Sancin, Stojan Sancin, Radojko Starec, Žarko Uršič, Tatjana Bevk, Nataša Danieli, Alenka Križnič, Jasna Logar, Marija Ter. čon. Popravne izpite imajo trije dijaki, trije pa so zaključili z odličnim uspehom. III. razred : Marij Buzzi, Gvido Neubauer, Karmen Siv ic, Barbara Gruden, Vilma Malalan, Daniela Mavec, Sonja Ursini. Popravne izpite ima 6 dijakov, trije pa so bili odklonjeni. IV. razred: Jože Dekleva, Franko Drasič, Boris Jogan, Bogdan Petelin, Milan Senčar, Sergij Veljak, Sergij Volf, Oskar Volpi, Maja Pertot. Popravne izpile ima 6 dijakov, 1 je bil odklonjen, 4 so zaključili z odličnim uspehom, 2 pa sta izstopila med šolskim letom. V. razred : K maturi je bilo pripuščenih 14 dijakov. KLASIČNI LICEJ I. razred: Andrej Beličič, Zdenko Flori, dan, Jakob Renko, Igor Tuta, Fe-dora Crenati, Marija Peterlin, Vesna Sandalj. Popravne izpite ima en dijak, eden je izstopil med šolskim letom, sedem odličnjakov. II. razred : Kazimir Cibi, Danijel Cotar, Ivan Mosetti, Stanislava Bandi, Marjan Debelj uh, Neva Godini, Popravne izpite ima 5 dijakov, 1 je bil neocenjen, 3 pa so izdelali z odličnim uspehom. III. razred: K maturi je bilo pripuščenih 5 dijakov. UČITELJIŠČE L razred: Marija Berce, Mara Fonda, Darija Grobovšek, Milena Martella- ni. Popravne izpite ima 1 dijak. II. razred: Sava Pečar, Nadja Slokar, El. da Strajn, Roza Vatta. III. razred: Mira Čuk in Magda KariŠ. IV. razred K usposobljenostnemu izpitu je bilo pripuščenih 9 dijakov. SEJA OBČINSKEGA ODBORA V CODICI Zvišali bodo neobdavčljivo vsoto plačevavcev družinskega davka Odtočno nasprotovanje samozvanemu odboru, ki se pod krinko zaščite interesov Gorice bori proti ustanovitvi dežele Na drugi seji občinskega odbora v tem tednu, ki je bila v pe. tek v beli dvorani goriškega žu. panstva, so pod predsedstvom župana obravnavali nekatera važna upravna vprašanja. Njprej je odbornik Lodi poročal o telegramu, ki ga je predsednik vsedržavne zveze občin, odlikovanih za vojaške zasluge, poslal ministrskemu predsedniku. V tem telegramu se izraža ogorčenje zaradi sramotnih, nasilnih in nestrpnih protižidov-skih dejanj, ki so jih izvršili v Rimu neofašistični pripadniki. Ta dejanja onečaščajo človeško dostojanstvo, demokracijo in pravi, co do svobodnega življenja vsakega državljana, še prav posebno pa žglijo moralne vrednote odporniškega gibanja. Odborniki so sklenili v celoti podpreti protest, ki je bil poslan vladnemu pred-sedniku. Nadalje so proučili vprašanje plačevanja družinskega davka in sprejeli važno odločitev, ki jo no-do predložili v odobritev občinskemu svetu na seji dne 20. juni-ja. Odborniki so sklenili zvišati neodavčljivo vsoto družinskega davka, kar bo imelo za posledi. co, da se bo povečalo število o-seb z nižjimi dohodki, ki bodo povsem, ali vsaj delno razrešene pia. čevanja tega občinskega davka. Na takšen način se bodo občutno znižali dohodki občinske uprav®;. Finančne posledice tega ukrepa naših občinskih predstavnikov niso motile, ker hoče izvesti načela upravne politike, ki temeljijo na pravičnem davčnem pritisku, ki naj po eni strani zagotovi upravi sredstva za njeno delovanje, po drugi strani pa naj razbremeni sloje prebivalstva z nižjimi do-hdoki. Seveda pa bo temu sledil nov ukrep, ki bo omogočil dotok potrebnih sredstev v občinsko blagajno. Občinski predstavniki bodo težili za tem, da dosežejo pravič. no davčno odmero, na podlagi katere naj občani z višjimi dohodki plačajo svoj delež družinskega davka. Spremembe tarif bodo o-dobrili na seji občinskega sveta ter jih poslali v odobritev na pre. fekturo. Občinski odborniki sodijo, da bodo tarife odobrene do 1. avgusta. Na predlog bdbornikov Mošeja, Lupierija, Candussija in Gal-larottija so sprejeli še nekatere sklepe. Tičejo se stroškov za vzdrževanje prometnih znakov, vzdrževanja občinskih nepremičnin, obveznega sporazuma o trošarini in tako dalje. Odborniki so določili stališče do «odbora za zaščito mestnih ko- KINO ŠKEDENJ predvaja danes 17. t.m. z začetkom ob 18. uri barvni film: vistavision: «Bitka pri Alamu» (La battaglia dl Alamo) Ob 20.30 se film nadaljuje na prostem Igrajo: J. Wayne, R. Widmark, B. Harwey V ponedeljek 18. t.m. ob 17.15 uri in ob 20.30 uri ponovitev filma «BITKA PRI ALAMU» <9>Xvista tist-ulmìciius Tel. 294)56 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in po. trebščin za višje šole, toplome. rov in fotografskega materiala. Poizkusite nova očala s po. sebnimi lečami za sonce — izredne prozornosti Juhe itamčlJ Sandra John Dee-GaviN RÒSS HUNTIR predvaja danes 17. t.m. z začetkom ob 16. uri In ob 20.30 na prostem Universal film: POVEJ Ml RESNICO (Dimmi la verità) V ponedeljek 18. t.m. ob 18. uri in na prostem ob 20.30 .ponovitev filma: POVEJ MI RESNICO KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 17. t.m. z začetkom ob 16. uri barvni film: SE M AGENT TKI (Sono un agente F.B.I.) Zanimiva zgodba G. Men — Možje brez strahu Igrajo: JAMES STEWART IN VERA MILES MIRAMARSKI Od danes do 30. septembra, vsak večer Predstave ob 21. uri in ob 22.15 Jlwci in tortiti Hitra avtobusna proga ACEGAT g Trga Goldoni ob 20. - 20.30 - 21.40 Ob MredHli. petkih In nedeljah v n e in š k e m Jeziki DER KAISERTRAUM V0N MIRAMARE "0 > s« I* risti», ki so ga ustanovili v Gorici, da bi vodil borbo proti ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom. Seznanili so se z vsebnio sporočil, ki jih je objavil ta odbor, ter se začudili, s kakšno lahkotnostjo si je skupina oseb prisvojila naloge, ki jim ne priti-čejo. Občinski odbor ugotavlja, da je samo občinski svet, demokratično izvoljen organ, pooblaščen sprejemati stališča in resolucije v imenu Gorice. Občinski svet je že večkrat, na obsežnih javnih diskusijah, razpravljal o deželi ter odobril resolucije, za katere je glasovala velika večina svetovavcev, v korist ustanovitve novega upravnega telesa, pri tem sameznih strank, s Katerimi so se predstavile svojim volivcem. Takšen organizem, ki bi hotel biti glasnik potreb našega mesta, bi škodoval našemu političnemu in administrativnemu življenju, ki temelji na določilih o urejanju italijanske demokracije, po katerih se decentralizacija vrši po občinskih, pokrajinskih in deželnih organih. Občinski odbor odvzema temu odboru pravico nastopanja v ime-nu našega mesta, kre so v njen zastopniki, ki naj ščitijo določene gospodarske skupine in združenja kategorij, in znova poudarja nenadomestljivo vlogo občinskega sveta kot edino demokratično izvoljenega organa, da ščiti interese Seja pokrajinskega sveta bo v soboto 23. junija pa je upošteval tudi program po- mesta in njegovih prebivavcev. Predsednik pokrajine je razposlal pokrajinskim svetovavcem vabila za prihodnjo sejo pokrajinskega sveta, ki bo v soboto 23. t. m. z začetkom ob 16. uri. Od prejšnje seje so ostale na dnevnem redu še tri točke, med katerimi je osnutek pravilnika za delo na sejah pokrajinskega sveta, o katerem bodo razpravljali v soboto, ter resolucija, ki so jo predložili pokrajinskemu svetu svetovavci Selli, Bergomas in Pa-pais, ki predlagajo, naj bi se pokrajinski svet zavzel na pristojnem mestu za normalizacijo pri upravi gonške proste cone in pri trgovinski zbornici, kjer naj bi izvedli volitve za vodstvo te ustanove, da bi tako končno prišlo do demokratizacije in večjega nadzorstva pri upravi proste cone, kar je predpogoj za njen prispevek pri gospodarskem razvoju in za znižanje življenjskih stroškov. Med novimi argumenti na dnevnem redu je tudi interpelacija levičarskih svetovavcev Marinija in Bergomasa, ki predlagata, naj bi pokrajinski svet ponovno razpravljal o problemu industrijske cone v Tržiču. Ni pa prišla na dnevni red resolucija, ki sta jo V kratkem za hite ob GRADNJA LJUDSKIH HIŠ NA SORIŠKIM oddaja zidarskih del Tržaški cesti •sr Spekulacije s stanovanji na odkup, ki jih je treba preprečiti - Kdaj bodo poimenovali ulice v novem naselju pri Ul. Fatebenefrateili? V zadnjih dveh tednih je v o-spredju javnega zanimanja potek razgovorov v Rimu za sestavo skupnega osnutka, ki ga bodo ’ v prihodnjih dneh stranke levega centra predložile poslanski zbornici in ga v njej tudi podprle. Zato so v teh dneh stopili v ozadje številn. drugi problemi, ki se tičejo neposredno življenja go-riških meščanov. Med takimi problemi je zelo važno tudi delovanje Zavoda za gradnjo ljudskih hiš (IACP) saj je ta s svojimi stanovanjskimi gradnjami odločilne važnosti v borbi proti stanovanjski krizi, Ta ustanova ima pripravljene načrte za gradnjo novih ljudskih hiš v Gorici in v podeželskih občinah. Pred nekaj meseci je raz- Slovensko gledališče iz Trsta priredi danes 17. t, m. ob 16. in zvečer ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici na Korzu Verdi št. 13 mladinsko glasbeno komedijo: PLEŠOČI OSLIČEK Sedeži: prve vrste odrasli 300, otroci 200 lir; druge vr-ste: odrasli 200, otroci 100 lir: stojišča odrasli 100, otroci 50. Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš ter pri blagajni eno uro pred pričetkom pred-stave. pisala tudi dražbo za oddajo gradbenih del, ki pa je ostala brezuspešna, ker so bile v načrtu predvidene cene prenizke. Dej-stvo je namreč, da so tehniki te ustanove izdelali načrte pred več leti, ko so bile cene gradbenemu materialu nižje in prav tako je bila cenejša tudi delovna sila. Zato so sedaj te cene spremenili in jih prilagodili novim razmeram ter bodo še ta mesec razpisali nove dražbe za oddajo del. Pri tem gre predvsem za zidarska dela, ker so dela za vodno in plinsko ter električno napeljavo oddali že prej. Od projektiranih del je bila v celoti oddana le stanovanjska gradnja v Marianu. V Goricj gre pri tem predvsem za gradnjo skupine stanovanjskih hiš na področju med Tržaško cesto in Ul. Garzarolli, kjer je v načrtu velikp stavba s 27 stanovanji in 9 trgovskimi lokali ter vrsta dvostanovanjskih hišic, ki jih bodo vse oddali na odkup. Kar se odkupa stanovanj tiče so se nekateri prosivci, ki pa niso prišli na vrsto pri oddaji takih stanovanj v Ul. Fatebenefra-telli, pritožili, da tam v tem pogledu nekaj ni v redu. Tako je primer, da so nekatere družine dobile stanovanja, čeprav ne stanujejo v Gorici in nekatere niti v goriški pokrajini. Dve taki družini skušata oddati tako pridobljena stanovanja v najem ter baje zahtevati po 20.000 lir najemnine mesečno za vsako, kar je celo več, kot znaša mesečni obrok za odkup istih stanovanj. Taka špekulacija je vsekakor nedopustna, saj re oddati ali kakorkoli odstopiti prevzetega stanovanja v prvih desetih letih. Tisti prosivci, ki so ostali brez stanovanja, se torej lahko obrnejo na upravo zavoda IACP in zahtevajo v podobnih primerih razveljavljenje pogodbe, stanovanja pa naj dobijo tisti, ki imajo najnujnejšo potrebo. Kar se tiče naselja pri Ul. Fate-benefratelli naj omenimo, da tu nove ulice, ki so nastale v naselju, še vedno nimajo imen ter prebivavci ne morejo dati niti svojega naslova. Zato bi bilo prav, da bi občinski svet določil imena zanje ter pri tem upošteval tudi najnovejšo zgodovino antifašistične borbe. Prav tako bi bilo prav, če bi občina uredila tudi novo cesto, ki je že začrtana v novo naselje od Ul. Fatebenefratelli ter b: bila prikladna zlasti za tiste, ki morajo na vlak. predlagala prejšnji teden sveto-vavca Selli in Marinčič in v kateri je govora o izvedbi zakonskih ukrepov v korist slovenskih šol na Goriškem v zvezi z njihovo uzakonitvijo, ki je bila doslej izvedena samo na papirju. Med preostalimi 10 točkami, ki so na dnevnem redu naj omenimo pogodbo za dobavo mesa pokrajinski umobolnici v drugem polletju 1962, prošnjo za državni prispevek za povečanje umobolnice, nakup opreme za delavnice v pokrajinski gluhonemnici, nekaj ukrepov v korist pokrajinskih uslužbencev, imenovanje zastopnika pokrajinske uprave v pokrajinskem odboru za kmetijstvo, v odboru za seme sviioprejk ir. v odboru za potrdilo plemenskih bikov ter odobritev pravilnika za nevropsihiatrični dispanzer. Uprava mestnih podjetij v Gorici sporoča, da bodo zaradi nujnih del na elektrovodu visoke napetosti jutri, v ponedeljek 18. t. m. od 12. do 15. ure prekinili dobavo električnega toka v Ul. Buffolìni, Levada in Campi. Ce bo slabo vreme bodo to prekinitev odnesli na naslednji dan. Napeljava vodovoda v Jamlje Tehniki podjetja Cesia iz Trsta, ki je prevzelo gradnjo kraškega vodovoda, so včeraj pregledovali in merili traso za napeljavo vodovoda po Jamljah. Zdi se, da bo šla glavna cev po poti do starih Jamelj, kjer bodo postavili vodohram od tu pa se bo zopet vrnila proti državni cesti. Od te glavne cevi bodo potem napeljali priključke po posameznih hišah. Vaščani z zanimanjem sledijo tem pripravljalnim delom in upajo, da bo podjetje v kratkem izvedlo celotno napeljavo ter tako omogočilo čimprej dotok zdrave pitne vode, ki smo jo v Jamljah toliko časa pogrešali. Kar se elektrike iče pa so jo končno dobili tudi v Sabliče in Komarje. Tako imajo sedaj vse hiše možnost, da si napeljejo električno napeljavo. # V civilni bolnišnici bodo zdravili 15 dni 19-letnega Tullia Vi-sintina iz Gradiške, ki dela pri gradbenem podjetju «Tacchino». Včeraj popoldne je s krampom kopal cesto in udaril po nekem predmetu, ki je eksplodiral. Drobec razstreljenega predmeta mu je priletel v desno roko in mu odsekal prstanec. GORIŠKI NOGOMET V' Naraščajniki iz Standreža nastopijo danes v Gorici Njihov vratar Nardin bo odšel v Arezzo? Danes, v nedeljo ob 10.30, bodo naraščajniki Juventine iz Standre. ža igrali proti naraščajnikom ekipe Pro Gorizia. Tekma bo na občinskem igrišču v Ul. Lancieri v Gorici in so se nanjo nogometaši iz Standreža pripravili. Kot predvideva pravil-1 znano je pri prvem srečanju med nik. ustanove IACP, da se ne mo- J obojimi zmagala ekipa iz Standre. n!7 Radio Trst A 8.00: Koledar; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski narodni motivi; 11.30; «Oddaja za najmlajše»; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Ansambel «Tamburica»; 15.00: Ciganski orkester Kocze Ant al ; 15.20 Portret v miniaturi: Fio Sandon’s; 15.40: Jam-Session; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00 Tvornica sanj; 17.30: Plesna čajanka; 16.30; Obisk v naši diskoteki; 19.30: Melodije iz revij; 20.00; Sport; 20.30 Eddie Calvert in Pino Calvi; 21.00 Folklorni motivi; 21.30: Telemann: Kvartet v G-duru za flavto traverso, oboo, violino ln kontrabas; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Plešlte z nami; 23.00: Polifon-ska vokalna glasba. Trst 9.30: Kmetijska oddaja; 12.30: Lahka glasba; 14.00; «El Campanon». Koper 6.00 Prenos RL; 7.15; Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00: Reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Radoslav Gralč; 10.00: Prenos RL; 10.30: O-perue arije; 11.00: Popotovanje; 11.15 Poje Nella Colombo; 11.30: Parada orkestrov; 12.10: Glasba po željah; 12.37: Zunanje/politični pregled; 12.45 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30: Sosedni kraji ln ljudie; 14.00: Glasba po željah; 15.15; Zenski zbor Svobode Iz Celja; 15.30 Veliki zabavni orkestri; 16.00; Prenos RL; 19.00 Orkester Bob Sharples; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.35 Športna nedelja; 22.40 Plesna glasba; 23.00: Prenos RL; Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20; Italijanske pesmi in plesi; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.00; Za sam orkester; 11.30; Roditeljski krotek 14.00: Schubertove skladbe; 14.30 Glasba; 16.30: Opera Pagliacci; 17.45 Plesna glasba; 19.15: Športni dnevnik; 19.25 Svetovno nogometno pr venstvo v Čilu: Brazllija-Ceškoslo-vaška; 21.35: Sestanek petih; 22.15: .■vchumannove Humoreske. Nedelja, 17. juniju 1962 II. program 8.00 Jutranja glasba ;9.00: Odda. Ja za gospodinje: 10.00: Kar mil mogrede; 10.35; Me ali ČSSR novi svetovni prvak? Pelè ne bo mogel nastopiti - Gar-rincha najboljši strelec prvenstva? SANTIAGO, 16. — Jutri bo padla zavesa na odru letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva, ko si bosta Brazilija in Češkoslovaška razdelili prvo in drugo mesto, Brazilija velja za velikega favorita in vsi stavijo nanjo kot na, poleg Itailije, edino moštvo, ki mu bo uspelo dvakrat zaporedoma osvojiti naslov svetovnega prvaka v nogometu. Toda pri tem nikakor ne smemo pozabiti, da sta se Brazilija in Češkoslovaška v letošnjem prvenstvu še srečali med seboj v kvalifikacijski skupini in da se je tekma končala neodločeno 0:0. To pomeni, da sloviti brazilski napad prvič ni mogel prodreti nič manj slovite češkoslovaške obrambe. Bo tokrat drugače? Bo brazilskemu n -padu uspelo razbiti obrambo belih in jim nasuti — kot je dejal jugoslovanski trener Čirič — 5 golov v njihovo mrešo? Brazilci so tokrat previdni. Govorijo sicer o zmagi, vendar dajejo razumeti, da bi se zadovoljili tudi z najtesnejšim izidom. Kar se njihovega moštva tiče, so bile vesti o povratku Pelèja v napad, preu ranjene. Pelè baje še vedno čuti posledice poškodbe, ki je bila težja kot se je zdelo, in zaradi tega ne bo nastopil. Pač pa bo zanesljivo igral Garrincha, čeprav tudi njegovo zdravstveno stanje ni najboljše. Garrincha hoče za vsako ceno nastopiti tudi zato, ker upa, da bo postal najboljši strelec letošnjega prvenstva, kar si napadavci štejejo še posebno v čast. Kot znano so kandidati za najboljšega strelca samo še trije in sicer Garrincha, Cilec Leonel Sanchez in Jugoslovan Jerkovič, lei imajo trenutno vsak po štiri gole. Brazilsko moštvo je včeraj treniralo skupno 40 minut. Cehoslovaki pričakujejo finalno tekmo brez posebne živčne nape tosti. Razumljivo je, da bi želeli postati svetovni prvaki, kar bi bilo izredno presenečenje za vse Toda drugo mesto je zanje prekra sen uspeh, na katerega niti v sa njah niso računali. Njihovemu da našnjemu treningu niso prisostvovali hala, Kvas naie in Scherer, vrvi ker je diskvalificiran, druga dva pa, ker sta poškodovana. Trener Vytlacil še ni objavil postave, vendar se zdi, da bosta Kvasnalc in Scherer vendarle na- stopila. 1 m> (HhM . •imuhiiiiiiiiiiiiii ih n m m iiiMii minimi miiiiiiiiiiiiiimimiiiMiiimiiimmiimimmiiiiiiimliiiiiiiiiiiiiMit ČETRTFINALE DAVISOVEGA POKALA Italija-Madžarska 2:1 toda z veliko težavo Pietrangeli in Sirola sla potrebovala 5 setov za zmago nad madžarsko dvojico BRESCIA, 16. — Po drugem dnevu teniškega dvoboja med Italijo in Madžarsko v četrtfinalu Davisovega pokala vodi Italija z 2:1, toda le malo je manjkalo, da m Madžarska poskrbela za veliko presenečenje, t. j. za zmago nad italijansko dvojico Pietrangeli- Sirola, ki doslej v vseh svojih nastopih za Davisov pokal še ni bi. la poražena. Italijanska tenisarja sta namreč potrebovala pet setov za zmago nad Madžaroma Gulya-som in Szikszaijem z naslednjim izidom: Pietrangeli-Sirola (It.) — Gu- Igas-Szikszai (Madž.) 1:6, 6:2, 6:1, 4:6, 6:3. S to zrn«, si je Italija praktično že z4pevila plasma v 'polfinale, ker je skoraj nemogoče, da bi jutri v zadnjih igrah posa-mernikov mogla zmagati oba Madžara. Medtem ko bi Gulyas e-ventualno še lahko računal na zmago proti Gardiniju, toda le v primeru, da bi Gardini zaigral izredno slabo, pa nima Katona sploh nobene možnosti za uspeh proti Pietrangeliju. Madžarska dvojica je danes začela zelo dobro in zlahka dobila prvi set predvsem po zaslugi sijajnih Szikszaijevih backhandov. Pietrangeli in Sirola sta bila zelo medla. V naslednjih dveh setih sta Madžara popustila in Italijana sta si zlahka zagotovila oba seta. V četrtem setu je bila igra precej uravnovešena, toda Madžara sta z večjo zbranostjo položaj izenačila na 2:2. V odločilnem setu sta bila Italijana zopet prisebnejša in si zagotovila dragoceno zmago. Oba madžarska igravca sta bi-la deležna toplih aplavzov za njun nepričakovan odpor. V državnem moštvu? Znani goriški slovenski ko-, lesar Jurij Uršič, ki tekmuje sedaj za moštvo Vitaldi Fu-signano ifr VAVkVVVVVA rvw""""'wÌ IVO ANDRIčl Travniška kronika NW. 96. AWAWAWVUW KONZULSKI ČASI že na začetku zime so bile ustavljene francoske pošiljke bombaža skozi Bosno. Fressinet je še «naprej pisaril obupajoča pisma in hotel pustiti vse skupaj. Pa vendar so ljudje enodušno sodili, da so Francozi z visokimi cenami, s katerimi so plačevali tovornike, sprožili ne le draginjo, temveč tudi pomanjkanje, ker so odtrgali kmeta od poljskega dela. Sploh je bila kriva «Bunapartina vojna». Kakor tolikrat v zgodovini so ljudje iz svojega rablja naredili žrtev, ki bo morala na svojih plečih nositi grehe m prestopke vsakogar. In čedalje bolj se je večalo število takih, ki so, sami ne vedoč zakaj, čakali olajšanja in rešitve v porazu in poginu tega Bunaparta, o katerem niso vedeli drugega kot to, da je «postal zemlji težak», ker vsepovsod prinaša vojno, nemir, draginjo, bolezni in pomanjkanje. Zunaj, v avstrijskih deželah, kjer so ljudje stokali pod pezo davkov in denarnih kriz, vojaških dolžnosti in krvavih izgub na bojišču, je Bonaparte že prešel v pesem in prippyedko kot vzrok vsem nadlogam in ovira osebni sreči vsakega posameznika. V Slavoniji so prepevala starajoča se dekleta: Oj Francoz, ti cesar siloviti! , žim&ti. tante, stima smo dekleta; «gl ’ mtine so, jabolka segnila *** in strtihriele ‘z zlatom tkane srajce. Pesem je preskočila Savo, peli so jo po Bosni in zanesli v Travnik Daville je dobro vedel, kako se v teh krajih taka splošna pojmovanja zasejejo, razširijo in zakoreninijo in kako težak, brezupen ie boi proti njim. Vendar se je bojeval kot doslej, le volja mu Je bila načeta In moč oslabljena. Pisal je enaka poročila, dajal enake smernice osebju m zaupnikom, se trudil v vezirjem in z vsakim v Konaku. Vse je bilo isto kakor prej, le on se je spremenil. Res je hodil vzravnan, nastopal je mirno in prepričljivo. Na pogled je bil to vedno isti konzul. Pa vendar je bilo marsikaj drugače na njem in v njem. Ko bi bilo mogoče in bi kdo meril moč človekove volje, potek misli, napetost notranjih vzgibov in vnanjih izrazov, bi ugotovil, da so bili sedaj vsi Davillovi opravki dosti bližji ritmu, s katerim živi, diha in dela to bosensko mesto, kakor pa ritmu, po katerem je živel pred več kot šestimi leti, ko je prišel v Travnik. Vse te spremembe so zorele počasi ln neopazno, toda nepretrgoma in neusmiljeno. Daville se je ogibal zapisanih besed in naglih, jasnih sklepov, bal se je novic in gostov, trepetal je pred spremembo in ob misli nanjo. Raje je imel zanesljivo minuto miru in počitka kakor leta, ki prihajajo in o katerih ni znano, kaj bodo prinesla. Pa tudi vnanjih sprememb ni mogel skriti. Ljudje, živeči v tako utesnjenih razmerah, venomer drug drugemu pred očmi, teže opazijo svoje staranje in spreminjanje. Kodrasti čop las nad čelom se mu je polegel in postal pepelnat, kakor lasje plavolascev, ki začno naglo siveti. Obraz je Imel še vedno rožnat, toda koža je že venela, se okrog brade gubala in izgubljala barvo. Od hudih zobobolov, ki so ga mučili to zimo, so mu izpadali zobje. To so bile vidne sledi, ki so jih v teku let vtisnile konzulu travniške zime, deževje in vlažni vetrovi, majhne in hude družinske skrbi in nešteti konzulski opravki, posebno pa notranji boji v zvezi s poslednjimi dogodki v svetu in v Franciji. Tak je bil Daville na koncu šestletnega nepretrganega življenja v Travniku in na začetku dogodkov po Napoleonovi vrnitvi iz Rusije. 24. Ko je sredi marca mraz naposled vendar odnehal in se je začel tajati led, ki se je zdel večen, je bilo mesto tiho in pre- plašeno, kakor izumrlo, ulice izjedene, hiše razhrebane, ljudje pa izmučeni in zaskrbljeni, kakor da so preživeli zimo zato, da bi sedaj prestajali še hujše muke z nabavljanjem hrane, semen in spričo brezizhodnega, nerešljivega stanja dolgov in posojil. V takem mračnemu jutru je Davna spet z istim globokim in trpkim glasom, s katerim Je že leta in leta neizprosno in enolično pripovedoval neprijetne, važne in nevažne stvari, sporočil Davillu, da je Ibrahim paša premeščen; kam, še ne ve Ukaz pravi le, da mora zapustili Travnik in v Galipoliju čakati novih ukazov. Ko je Daville pred petimi leti ravno tako zvedel za premestitev Mehmed paše, je bil razburjen; čutil ja, da se mora gibati, govoriti in kar koli ukreniti proti taki odločbi. Tudi sedaj ga je novica hudo zadela in mu pomenila v tem času neprecenljivo izgubo. Toda ni imel več moči, da bi se razburil in uprl. Že od lanske zime, po moskovski katastrofi, je venomer čutil, da se vse podira in razpada; vsaka izguba, naj je prišla od koder koli, je našla v tem ^občutju svoj smisel in opravičilo. Vse se podira: cesarji, vojske, ustanove, bogastva in navdušenja, ki so kipela do neba; kako nekega dne ne bi padel tudi ta otrpli, nesrečni vezir, ki že leta sedi večno nagnjen na desno ali na levo. Znano je, kaj pomeni «da v Galipoliju čaka novih ukazov» ; to je pregnanstvo, osamelost in siromaštvo, brez besede pritožbe in brez moči, da bi se kar koli pojasnilo ali popravilo. šele zatem se je Daville spomnil, da izgubi z vezirjem dolgoletnega prijatelja in zaščitnika, in to v trenutku, ko bi ga najbolj potreboval. Toda nikjer v sebi ni mogel najti tistega razburjenja, vneme in potrebe, da bi pisal, opominjal, grajal in klical na pomoč kakor takrat pri odhodu Mehmed paše. Vse se podira, tudi prijatelji in opore. Kdor pa se razburja iti skuša reševati sebe in druge, ne doseže ničesar. Podira se torej in odhaja ta večno nagnjeni vezir, kakor vse drugo. Človek ga lahko samo pomiluje. še ko se je mučil s temi mislimi, nezmožen za kakršnekoli odločitve, so sporočili iz Konaka, da ga vezir vabi na pogovor. ■, | i V Konaku je bilo opaziti razburljivo naglico, toda vezli .ie bil nespremenjen, o svoji premestitvi je govoril kakor o docei» razumljivi stvari v vrsti nesreč, ki ga zadevajo že leta in leta-Kakor bi sam želel, da se ta vrsta čimprej sklene in konča -,e je vezir odločil, da ne bo odlašal z odhodom, temveč že čez deset dni krenil na pot — v začetku aprila Zvedel je, da I« njegov naslednik že odpotoval, zato ga ne bo počakal v Travniku. Kakor nekoč Mehmed paša je tudi vezir trdil, da je žrtev svojih simpatij za Francijo. (Daville je dobro vedel, da je to ena tistih orientalskih laži ali polresnic, ki krožijo med resnih nlmi zvezami in uslugami Kakor ponarejen denar med pravim * «Da, da, dokler je Francija napredovala in zmagovala, 5° tudi mene trpeli, niso se me smeli dotaknit), sedaj pa, ko !e njo zapustila sreča, tudi mene pošiljajo proč, daleč od stika 1° sodelovanja s Francozi.» (Ponarejeni denar mahoma postane pravi in Daville, ki *e pozabil krivo vezirjevo premiso, začuti resničnost francoskega poraza. Tisto mrzlo in mučno krčenje, včasih hujše, včasih slabotnejše, ki mu je tolikrat stisnilo drob v tem Konaku, ga ie mučilo tudi sedaj, čeprav je mirno poslušal vezirjeve besede, ki so se vzpenjale od lažne ljubeznivosti do bridke stvarnosti ) Laž je pomešana z resnico, sl je misiii Daville. ko je čakal, da tolmač prevede besede, čeprav jih le sam dobro razumel-Vse je pomešano, da se nih'e več ne more prav spoznati, toda nekaj je res: vse se podira. Vezir je pa pustil Francijo ln spregovoril o svojem odnosu do Bosancev in Davilla. «Verjemite mi. da je treba temu ljudstvu ostrejšega in krutejšega vezirja. Sicer pravijo, da me blagoslavljajo reveži P° vsej deželi. To je edino, kar si želim. Bogatini in mogočnik' me črtijo. Tudi o vas so me skraja napačno poučili, toda spoznal sem vas in hitro sprevidel, da ste mi edini prijatelj Slava bodi Alahu edinemu! Verjemite mi, da sem celo sam nekajkrat prosil sultana, naj me odstavi. Ničesar ne potrebujem-Najraje bi kakor navaden vrtnar obdeloval svoj vrt in tako mimo preživel zadnje dneve.» (Nadaljevanje sledi) rUREUNiŠI VÒ: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94 838 - Postni predai 6W - POUHU7NICA GOHIcA; Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Tel. st. 37-338 - NAROČNINA; mesečna 650 Ul - Vnaprej: «triletna 1800 Ur, polletna 3500 lir. celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči, račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AUIT. UZS, Ljubija«1», Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki V Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. e» Mali uglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi sa naročajo pri upravi. " Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založnišlvo tržaškega tiska. Trst