, - ’ ' *'.> v>*v' ^ Mii! PRIMORSKI DNEVNIK ^firrpT”" - Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 184 (7972) TRST, torek, 10. avgusta 1971 ŽE OD SOBOTE TRAJAJO KRVAVI SPOPADI V SEVERNI IRSKI VELIČASTNO NEDELJSKO SREČANJE NA MATAJURJU Ponovni izbruh nasilja v Ulstru je terjal že šest smrtnih žrtev Na desetine ranjenih in tristo aretacij - Vlada uvedla izjemni zakon in prepovedala protestantski shod 12. avgusta - V teku je prava državljanska vojna t BELFAST, 9. — Šest mrtvih, na desetine ranjenih in okrog tristo _ *,rar>ih je tragični obračun novega vala krvavega nasilja, ki je . 0 *°boto zajel Severno Irsko in se še ni polegel. Položaj bi se flnil celo še zaostriti po današnjih ukrepih severnoirske vlade, ki l lz*vale veliko nezadovoljstva bodisi med protestantskimi skrajneži, •bed katoliško manjšino. Zbrali smo se, ker hočemo da se konča teptanje naših pravic Mašo v štirih jezikih so darovali domači duhovniki - Zanimiv in pester kulturni spored - Borbeni in jasni govori dr. Cerna, Predana in župnika Cenciča V imenu videmske pokrajine je spregovoril Specogna - Množica domačinov (Od našega posebnega dopisnika) , ,*• je začelo v soboto, ko je lit«' p#c*alec- ki je stražil policij-l»lf P0,,a*° v Springfield Roadu v J . ***u, "pomotoma« ubil nekega u *Vc*> ki se je peljal na delo s .(Bonom. Pokanje motorja je pa-kamenjal za streljanje ter brez Kujanja pomeril brzostrelko v j*vCa ter ga umoril z dvema stre-JJr* v tilnik. V že prenapetem *°JU pred najavljeno oranžistič-j ntanifestacijo 12. avgusta je inci-sprožil vrsto demonstracij, po- žigov, spopadov. Policija in britanski vojaki so gumijaste krogle v puškali zamenjali s pravimi, tako da so bile tragične posledice neizbežne. Zadnja žrtev je mlad, še ne šestnajstletni fant, ki so ga britanski vojaki ubili, ko je menda hotel odvreči proti njim zažigalno bombo. Neki ostrostrelec je s strehe neke hiše v središču ulstrske prestolnice ustrelili v britanskega vojaka, ki je po nekaj urah umrl v bolnišnici. Neki nočni čuvaj je bil ubit, ko je E»a izmed tolikih hiš, ki so jih demonstranti zažgali v Belfastu (Telefoto ANSA) bomba eksplodirala v poslopju, kjer je bil zaposlen. Še en civilist je bil ubit v Jamaica Streetu v Belfastu v oboroženem spopadu med vojaki in demonstranti. V takem eksplozivnem položaju je severnoirski ministrski predsednik Brian Faulkner spet oživil stari «Special powers act», t.j. zakon o izjemnem stanju, ki predvideva aretacijo in internacijo vseh, ki bi bili osumljeni delovanja proti zakonu in javnemu redu, in to brez potrebe procesa. Na podlagi tega zakona so že danes aretirali najmanj tristo oseb, ki so osumljene, da pripadajo nezakoniti irski republikanski vojski — IRA, ali da z njo sodelujejo. Istočasno pa je Brian Faulkner za dobo šestih mesecev prepovedal vse shode, procesije in parade, in tem tudi onemogočil shod oran-žističnih »Apprentice boys», ki bi moral biti prihodnji četrtek. To je največja protestantska manifestacija, ki jo vsako leto prirejajo ob obletnici zmage protestantskega kralja Wiljema II. d’Orange nad katoliškimi armadami kralja Jakoba. Kot smo omenili, so ukrepi ulstrske vlade še bolj zastrupili duhove: uvedba izjemnega zakona je izzvala protest katoličanov, saj je namenjena prvenstveno proti njim. Protestanti pa so ogorčeni zaradi prepovedi shoda: po mnenju nekaterih opazovalcev naj si Faulkner tem ukrepom v bistvu podpisal svoj politični samomor, saj je malo verjetno, da bi njegova že sedaj tako šibka vlada lahko ostala na oblasti brez podpore protestantske večine. Tudi predsednik vlade Irske republike Jack Linch je protestiral proti uvedbi izjemnega zakona ter dejal, da ukrep dokazuje politično šibkost Severne Irske. Ulstrski režim je obtožil, da »ignorira postavke angleške demokracije, na katere se sicer formalno sklicuje*. Načelni sklep o uvedbi izjemnega zakona so menda sprejeli že pretekli teden v Londonu na tajnem sestanku, ki sta se ga poleg Faulknerja udeležila tudi britanski premier Ileath in notranji minister Maudling. Britanska vlada je v preteklih dneh odredila, da pošlje v Severno Irsko še dva tisoč vojakov. Vse to pa ni moglo preprečiti incidentov: najhujši so bili danes v Belfastu, Londonderryju in Newry-ju. Demonstranti so zažgali trgovine in avtomobile, na cestah so postavili barikade, da bi ustavili napredovanje britanskih čet. Demonstranti so se polastili tudi nekaterih dvonadstropnih avtobusov, s katerih lahko zviška streljajo na vojaška oklepna vozila. Prišlo je do številnih silovitih spopadov: demon stranti so metali proti vojakom za žigalne bombe, molotovke in kame- nje, vojaki pa so odgovarjali z brzostrelkami. Dejansko so se severnoirska mesta spremenila v bojna! polja: vojaki v popolni bojni opre-1 mi stražijo trge in glavna križi-1 šča, ponekod gorijo cela poslopja, [ prevrnjenih avtomobilov in avtobu- j sov je na desetine. Presunljiv je j pogum demonstrantov, ki se z mo-1 lotovkami v rokah zaganjajo proti; vojaškim oklepnim vozilom kljub j nevarnosti, da bi jih ta povozila, | ali da bi jih vojaki na njih zadeli I z rafalom iz brzostrelke. Državljan-1 ska vojna je torej v teku. Pričaku- j jejo se novi vladni ukrepi: neizogibna je uvedba policijske ure, lahke | pa bi tudi proglasili izredno stanje. Mlada katoliška poslanka Bema-dctte Devlin se medtem vrača iz Londona v domovino, da bi vodila upor proti vladi. Izjavila je, da bo zahtevala preklic izjemnega zakona, vendar ni jasno, kaj bo lahko v takem položaju storila. Dejansko imajo sedaj besedo ekstremisti na eni in drugi strani. Položaj pa skuša izrabljati voditelj protestantskih skrajnežev Jan Paisley, ki je izjavil, da je pripravljen prevzeti oblast ter napraviti red v državi. Takšna rešitev pa bi bila mogoče najslabša za zmedeno severnoirsko prebivalstvo. .................................................................................ii.....i.»nmm..i.ii..iiM.i..iiiiili.liim.iiliMiiiiiimiiinmi... Pogled na del množice, ki se Je zbrala visoko nad vasjo Matajur na nedeljskem sre ..a.; o """.lini,,,,...................... ^objavi soglasno sprejete resolucije Ostri napadi na stališče PSI o nevarnosti premika na desno Uv°dnik glasila PSDI «Umanita» in stališče «La Voce repubblicana - Medministrski *e*tanek o finančnem položaju - Razgovor Colomba s poveljnikoma policije in karabinjerjev MED OBISKOM ZUNANJEGA MINISTRA SI GROMIKA SZ IN INDIJA PODPISALI POGODBO 0 PRIJATELJSTVU IN SODELOVANJU Predsednica Indira Gandi je zagotovila, da ostane Indija neuvrščena država 9. — Parlament ie odšel rbihiTitr'ice- z njim Pa tudi večina sta l. ter virtnih predstavnikov tako. da lahko predvideva teki politično mrtvilo vse Ug !e do prvih dni septembra, ali rto ® kasneje. Politično ozračje je •tos i° Stavče socialističnega vod-so|y.’t "i se ie sestalo v petek, v in T? Pa je objavilo enotno, ostro Polo* ?^nn resolucijo o političnem rn8i?a'u in o poskusih da se predeš^ Politična os v Italiji na &rišl V necHio ie povsem logično stj 0 do divjih napadov in to zla CaJstrani socialdemokratov ko je tajJr1®' ki nadomestuje odsotnega Sitn*a stranke Ferrija, med družine6'0 dejal, da gre za stališče &0QčarfOV’ kot da bi ’ih zade’a Svouna^nia ♦L’Umanita» pa piše v Winr uvodniku nekai podobnega. kfattu0 Da ie. da se socialdemo-ki** K° glasilo še zlasti čudi. ker °dobrilSka demokraciia 27 ur po socialistične resolucije ni kot !!r P°vedala in da se obnaša .da se ne bi nič zgodilo V lw?in'ku *L'Umanita» je rečeno, da dvom1’1 ke "a o resničnih ■la PSI ne pušča nobenega ... 0 resničnih namerah stran-Marti ' vodita Mancini in De tporj■ n° ie v celoti potrdila . novih ravnotežij in dvoj-grea t,ra «L'Umanita» pravi, da k0m v. restrci za odpiramo vrat kfati * - m. na kar so socivldemo-iati Ze koliko krat morali r,požar ^r,l>ando Cossutta pa je v ne govoril na zborov ar. iu KP1 lis{u®aru in je dejal, da je socia-stališče odločno in da pred- deljo v SL res stavlja polemičen odgovor na poskuse KD, da bi se premaknila politična os v državi. Cossutta je mnenja, da v tem odgovoru ni jasno povedano, na kak način in po kakšni poti se bo premostilo krizo. Obstajajo pa stvarni elementi, da se lahko združi demokratične in antifašistične sile, kar je edina resnična alternativa reakcionarnemu pritisku. Delavski boji za reforme, ustvarjanje demokratičnih in naprednih odborov, boj proti referendumu in antifašistični duh, ki mora prevejati, ko se bo volilo predsednika republike, predstavlja vsebino te konvergence. Republikanska »La voce repubblicana* pa v današnjem uvodniku najprej polemizira s socialistično resolucijo in pravi, da socialisti niso hoteli pristajati na nobeno revizijo njih politike. Sedanji položaj ni posledica politike reform temveč raz bitja gospodarskega sistema in iz redno slabe uprave. Poleg tega pa se je povrh še vse zapletlo z naglo sprejetimi in nepremišljenimi zakonskimi dekreti. Socialisti govorijo o komplotu, pri tem pa se ne vprašujejo, zakaj govore vsi sloji o nezaupanju. To Da pomeni da post tv ijajo glavo v pesek in da ne vidijo stvarnih problemov. Isti list polemizira tudi z nekim govorom poslanca Mora, češ da 'e njegova ocena pravilna,: ko pravi, da stranke levega centra in z določenega vidiku tudi stranke leve opo mejo. Republikanci pa polemlč mejo Repuhlikanci pa polemč-no pravijo Moru, da ni prav on upravičen, da izreka take kritike, saj je bil pobudnik premika na levo v svoji stranki, čemu so sledile tudi vse napake, za katere je on prvi odgovoren. Skupina KD v senatu pa je dala tudi svojevrsten odgovor, saj bodo natisnili daljši dokument, v katerem navajajo obsežno delo, ki so ga opravili pri reformah. Predsednik senatne skupine Spagnolli v tej zvazi polemično ugotavlja, da so odigrali ključno vlogo pri potrjevanju nekaterih osnovnih načel KD, ki niso naprodaj. niti nimajo politične cene in ki so prišla zlasti do izraza med razpravo o zakonskem predlogu o stanovanjski reformi. za za Dopoldne je Colombo predsedoval medministrskemu sestanku o razpoložljivih finančnih sredstvih in o njih izkoriščanju. Ugotovili so, da je treba predvsem izkoristiti aktivne ostanke raznih sektorjev javne u-prave ter da je treba čimprej pričeti z nekaterimi javnimi deli. Glede novih izdatkov pa so ponovili že znano stališče, da je potrebna izredna opreznost in da si država j ne more prevzeti nobenih novih bremen. Colombo je tudi danes sprejel notranjega ministra Restiva, poveljni-ua poticije Vicaria in komandanta karabinjerjev generala Sangiorgia. Razpravljali so o javnem redu in o kriminaliteti ter so obravnavali navodila, ki so jih izdali na podobni seji junija. Ugotovili so, da so bile dosežene nekatere konkretne stvari. Zaradi tega bodo nadaljevali s preventivno in NprMurao akcijo. NOVI DELHI, 9 - Danes ?tt, podpisali Sovjetska zveza in Indija 20-letno pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in nenapadanju. Pogodbo sta podpisala sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je na uradnem obisku v Indiji in indijski zunanji minister Svaran Sing. Gromiko je po podpisu izjavil, da gre za odločilno pomembno pogodbo, ki bo važen faktor odnosov med obema državama ter da Sovjetska zveza tej pogodbi pripisuje velik pomen, pomen. Indijski zunanji minister Svaran Sing je kasneje pogodbo obrazložil v parlamentu in je dejal, da jo indijska vlada ocenjuje kot nadaljnji korak k utrjevanju prijatelja stva in sodelovanja med Indijo in Sovjetsko zvezo ter da nudi veljavna jamstva v primeru napada, ali grožnje z napadom. Strani sta se dogovorili, da se bodo takoj posvetovali, da odstranijo nevarnost in da bosta sprejeli ustrezne ukrepe, da zagotovijo mir in varnost. Svaran Sing je nadaljeval, da Indija, kot vedno, tudi sedaj še nadalje verjame v politiko miru, da pa n® more pristajati na napade in na grožnje z napadi, od katere koli strani naj prihajajo. Pogodba o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo ni uperjena proti nobeni drugi državi. Po podpisu pogodbe se je Gromiko zadržal eno uro v razgovorih s predsednico indijske vlade Indiro Gandi in je nato izjavil, da ie bila izmenjava njpenj zelo dobra in zelo koristna za bodočnost obeh držav. Indira Gandi pa je govorila o pogodbi na seji kongresne stranke in je odločno zavrnila da bi Indija s tem podpisom prenehala s svojo politiko neuvrščenosti Dejala je. da so Sovjetski zvezi izrecno izjavili, da predvideva indijska politika neuvrščenosti, da o-stane Indija izven blokov. Sovjeti ska zveza je pristala na to stališče.. Indira Gandi je nadaljevala, da pomeni pogodba pričetek podpisa pogodb s številnimi drugimi prijateljskimi državami ter da utrjuje položaj Indije in da nič ne preprečuje prijateljskih odnosov z dru gimi državami, ki ljubijo mir. Pred stavnik opozicije Vaipa.je ie obdolžil vlado, da so jih postavili pred izvršeno dejstvo Iz Moskve poročajo, da so z velikim zadovoljstvom sprejeli na znanje podpis pogodbe, ki ima posebne značilnosti. Moskovski radio je navedel naslednja ključna načela, ki jih pogodba predvideva: L Nobena stranka ne bo podpisala sporazumov, ali sklenila zavezništev, ki bi bila uperjena proti drugi, niti ne bo dopustila, da bi se njeno ozemlie izkoriščalo za napad na drugo pogodbeno stran. 2. Nobene pomoči se ne bo nudilo neki tretji državi, ki bi napadla e-no izmed podpisnic. 3. V primeru grožnje z napadom proti eni izmed držav podpisnic se bosta državi posvetovali o ukrepih ki jih je treba sprejeti. Pogodba poleg tega predvideva nenapadanje med SZ in Indijo; obvezo, da bodo skupno delali za razorožitev, da se konča z vsemi oblikami rasizma in kolonializma. Poleg tega je govor o dvostranskem sodelovanju glede trgovine, prometa in komunikacij ter je vključena posebna določba, da se bodo posvetovali glede mednarodnih vprašanj, ki zanimajo obe državi. Pogodba bo trajala dvajset let in jo bodo avtomatično podaljšali za razdobje petih let. Moskovski radio tudi poroča, da so se dogovorili, da bodo vzdrževali stalne stike z izmenjavo obiskov in po normalnih diplomatskih kanalih. Končno je rečeno v poročilu moskovskega radia, da pogodba zagotavlja neodvisnost in suverenost obeh držav ter da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve druge države. Pogodba med Indijo in Sovjetsko zvezo je prav gotovo tesno povezana i. odnosi med Indijo in Pakistanom kot tudi z odnosi Kitajske do Pakistana in do upora, do katerega je prišlo v Vzhodnem Pakistanu. . ............................ PRED SPORAZUMOM 0 BIVŠI NEMŠKI PRESTOLNICI Danes odločilno srečanje o Berlinu BONN. 9. - Jutrišnja seja šti-1 šanje, ki je tesno povezano s pro-rih veleposlanikov o Berlinu bo1 r>Hnrtl" anvietakeea knn- verjetno odločilnega pomena za rešitev vprašanja bivše nemške prestolnice. 0 tem priča tudi današnja izjava zahodnonemškega zunanjega ministra Walterja Scheela, ki je pozval tri zahodne vlade (Francijo, ZDA in Veliko Britanijo) naj v pogajanjih »ščitijo do konca interese Zvezne republike Nemčije*. »Zadnje minute bi utegnile biti najvažnejše* je poudaril Scheel v svojem pozivu ter tako potrdil, da se tudi njegova vlada zaveda odločilnega pomena jutrišnjega sestanka. Pričakujejo namreč, da bo sovjetski veleposlanik Abrasimov, ki je bil pretekli teden na posvetovanjih v Moskvi, prinesel privoljenje svoje vlade na predlog, da bi Bonn lahko diplomatsko predstavljal zahodni Berlin. To vpra- IZ1DOR PREDAN predsednik kulturnega društva »Ivan Trinko* iz Čedada . J »V .v, ^ ^ V, > te I . ' ' « • m mi miiiii n m min.... Brežnjev obišče septembra SFRJ? BEOGRAD, 9. — Po vesteh lz diplomatskih krogov bo septembra obiskal Jugoslavijo generalni tajnik sovjetske komunistične partije Leonid Brežnjcv, ki se bo sestal s predsednikom Titom. Po istih vesteh datum še ni bil določen, prišlo pa je do razgovorov za •rifravn •bteka ie pced nekaj meseci 38 žrtev BEOGRAD, 9. — Število žrtev težke prometne železniške nesreče pri Vrčinu je naraslo na 38, ker je dopoldne na kirurški kliniki voj-no-medicinske akademije umrl za poškodbami 8(1 letni Stanoje Stankovič iz vasi Kamenova. Ostali ranjenci se prv-itijo bolje in so sedaj vsi izven življenjske nevarnosti. blemom odprtja sovjetskega konzulata v zahodnem delu bivše nem ške prestolnice ,je menda še edina sporna točka na pogajanjih, medtem ka je bil o vseh drugih vprašanjih menda dosežen vsaj načelni sporazum. V Bonnu so mnenja da bo sovjetska vlada pristala na predlog, ker ji je pri srcu ratifikacija moskovskega in varšav skega sporazuma ter sklicanje evropske konference o varnosti, zahodnonemški prestolnici vlada tudi prepričanje, da so na nedavnem komunističnem vrhu na Krimu razpravljali o vprašanju berlinskih pogajanj ter da je prišlo do izraza stališče, da bi jih čimprej zaključili. Tudi sam Scheel je v svoji izjavi optimistično omenil »utemeljene možnosti pozitivnega zaključka pogajanja* ter je v tej zvezi izrekel priznanje vsem štirim vladam, da so se pogajale »odločno in inteligentno*. Enak optimizem izraža tudi za-hodnonemška agencija DPA, ki napoveduje bodoče faze pogajanj. Po pisanju agencije se bo jutrišnji sestanek štirih veleposlanikov nadaljeval tudi v naslednjih dneh, na kar bodo diplomatski predstavniki obvestili posamezne vlade o doseženih rezultatih. Na nadaljnjem sestanku bodo nato pripravili osnutek sporazuma ter pooblastili obe nemški vladi ter za-hodnoberlinski senat, naj pripravijo dodatne sporazume (predvsem o prometu po vzhodnonemškem o-zemlju v zahodni Berlin ter med dvema deloma bivše nemške prestolnice). Ti dodatni sporazumi bodo vključeni v zaključni »paket*. Sporazum bodo nato, verjetno še pred koncem leta. podp:sali zunanji ministri štirih držav. EMIL CENCIČ župnik iz Dolenjega Trbilja MATAJUR, 8. — Na večji planini na pobočju najbolj znanega bona-ikega vrha Matajur nad istoimensko vasjo se je v toplem nedeljskem popoldnevu začela zbirati množica, da bi sledila kulturnemu srečanju žtirih narodov, ki so ga organizirali beneški duhovniki in društvo «lvan Trinko« iz Čedada, s pomočjo članov Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije. Sonce Je toplo pripekalo, ko smo z avtomobilom dospeli do vasi, pred katero nas je pozdravil slavolok z napisom «dobrodošli», na drugi strani pa «Matajur». Povzpeli smo se do zgornjega dela vasi, naprej pa z avtomobilom ni šlo in smo se napotili peš v družbi nekaterih va-ščank. Nekaj ljudi je sicer stopalo po poti, ki pelje proti vrhu Matajurja, drugi pa so jo ubrali kar po strmih stezah. Ko smo dospeli na planino, kjer sta bila ob velikem šotoru, pred katerim je brnel generator, postavljena oder in oltar, je bilo že zbranih precej ljudi, ki so si skušali priskrbeti osvežilno pijačo pri točiini mizi, ali so iskali sence pod sicer redkimi drevesi. Kmalu se je na planini zbrala kar precejšnja množica. Tudi vročina ni bila tako neznosna, ker je od časa do časa zapihal rahel vetrič. Približno ob peti uri se je začela maša v štirih jezikih. Maševali so štirje duhovniki iz različnih beneških vasi: poleg mata jurskega župnika Pasa.ualeja Gujona, so bili pred oltarjem še duhovniki Emil Čenčič iz Gorenjega Trbilja. Mario Lovrenčič iz Štoblanka in Zdravko Birtig iz Dreke. Prod mašo in med njo je zapel pesmi zbor »Rečan* iz Ljes pod vodstvom tamkajšnjega kaplana Rina Markiča. Berilo in pridigo so duhovniki brali v slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini, vmesne molitve pa v latinščini, Pu maši je bil na vrsti kulturni spored, pred katerim je spregovoril nekaj uvodnih besed ohčinski svetovalec iz Brd dr. Viljem Čemo. Izpod Matajurja, svežega od senc in zelenja, izpod vrha, ki se je danes povzdignil, kot nikoli poprej, simbol bratstva, pravičnosti in svobode za delovno in molčeče ljudstvo naše Benečije, mi je čast otvori-ti prvo kulturno srečanje med sosednimi narodi,* je začel dr. Čer-no, da se konča teptanje naših pravic in da se da vsakemu, kar mu pripada. Lepota kraja nas navaja k misli, da nam bo prihodnost bolj sončna in pravična, ker vemo, da sleherno pošteno dejanje mora roditi le dobre sadove.* Zaključil pa je s pozdravi vsem prisotnim, še posebno, in še: »Danes smo se zbrali tukaj, ker želimo b;ti spoštovani, kar hočemo, da se konča teptan ie naših pravic in da se da vsakemu, kar mu pripada. Lep kraj nas navaja zbrali na prazniku pod Matajurjem. Med občinstvom smo medtem lahko opazili razne politične in kulturne predstavnike: jugoslovanskega konzula Žvaba, poslanca KPI šker-ka, predsednika SKGZ Raceta, pokrajinskega svetovaica KPI v Vidmu Pascolata, deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Štoko, člana deželnega odbora PSI Pahorja. Navzoči so bili seveda mnogi beneški duhovniki in še nekateri kulturno -prosvetni predstavniki iz Trsta, Gorice, Koroške in iz Slovenije. Vse popoldne se je po stimini nad vasjo kot dolga kača vila v strmi breg kolona udeležencev srečanja, ki so se povečini pripeljali do vasi Matajur z osebnimi avtomobili, od tu pa je cesta tako slaba, da je le redkim uspela vožnja z avtomobilom. Prišli so tudi številni domačini, ki so napravili dolgo pot iz svojih vasi peš, Nadja Kriščak (Nadaljevanje na 3. strani) Dr. VILJEM CERNO c hunski svetovalce v Brda GIUSEPPE SPECOGNA odbornik za turizem videmsko pokrajine A I * A A PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 10. avgusta NA 20. LESNEM SEJMU V CELOVCU Dan Furlanije-Julijske krajine v prisotnosti odbornika Varisco Zanimiva razstava v ^paviljonu prijateljstva* - Tiskov, na konferenca in sprejem ■ Sejem se zaključi v nedeljo CELOVEC. 9. avgusta. — Močan naliv, ki je v nedeljo za dalj časa ohromil promet po avstrijski Koroški, ni prinesel zaželene ohladitve. Danes je bilo na celovškem sejmišču ponovno vroče in le posamezne mlake, ki so se lesketale v soncu, so spominjale na včerajšnji dež. Je pa zato okoliška narava toliko bolj sveže obarvana, tako da se »zelena Koroška* lahko upravičeno diči s tem vzdevkom. Do prihodnje nedelje imajo poslovni ljudje, domačini in turisti priložnost, da si lahko ogledajo jubilejni celovški sejem (20. po vrsti) in da se spoznajo zlasti z najnovejšimi dosežki v zvezi z vsem, kar zadeva les, osnovno surovino Koroške in celotne Avstrije. Tudi naša dežela, ki je letos ponovno prisotna na sejmu, poudarja na svoji razstavi zlasti pohištvo in druge lesne izdelke. Stalni paviljon, ki mu pravijo »paviljon prijateljstva*, obsega prikaz izdelkov kakih 33 obrtnikov, tovarnarjev in predelovalcev lesa iz Furlanije-Julijske krajine. Prednjačijo otroško pohištvo, igrače, narodne noše, obrtniški izdelki in podobno, na stenah pa visijo velike slike s turističnimi motivi. Razstava je pregledna, zračna in nenatrpana; zanimanje zanjo je med obiskovalci sejma zelo veliko. Podjetnik Cautero, ki je poskrbel za ureditev prikaza in ki mu je bila poverjena skrb za »human relations* na celovškem sejmu, je z obiskom kar zadovoljen. S tem se strinja tudi ravnatelj paviljona dr. Cimenti, ki pa meni, da bi morda lahko pričakovali več zanimanja za otroško pohištvo, ka kor ga dejansko kažejo domačini. Drugo je v redu: zlasti turizem in obrt. Izven deželnega paviljona, je tu pa tam na sejmišču najti še druge firme z našega področja, ki nastopajo na specializiranih razstavah na lastno pest ali prek svojih zastopnikov. Odbor za gospodarsko propagando iz Trsta pa je prisoten v Palači narodov z manj Šim standom izvirne izdelave; v njem so z velikimi barvnimi diapozitivi poudarjene naše gospodarske zmogljivosti: ceste, luka, lad je, industrija, turizem. Naše zmogljivosti na tem področju so pač tiste ki so, njihov prikaz pa se mi je zdel vendarle nekoliko premalo originalen. Zraven deželnega paviljona se dviga stalni paviljon SFR Jugoslavije. V njem so poudarjene nekatere industrijske panoge, seveda s posebnim poudarkom na tiste proizvode, ki utegnejo v največji meri zanimati poprečnega avstrijskega kupca. Na razpolago je tudi mnogo turističnih prospektov, kakor vedno pa krasijo jugoslovansko razstavo nekatere res čudovite fotografije velikih razsežnosti. Poseben poudarek dajajo tudi jugoslovanska podjetja lesu in pohištvu, in sicer tudi izven paviljona, to je v salonu pohištva in drugod. Vzhodnoevropske države ponujajo čedalje lepše week-end hišice iz lesa in tudi iz nezgorljivega materiala. Na celovškem sejmu je precejšnja izbira teh izdelkov, kakor je sploh opaziti prizadevanja za čedalje lepše bivanje v naravi. Na sejmu je razstavljenih mnogo strojev in vozil, atrakcija zase pa je ogromna avtomatizirana žaga, ki »sprejema* komaj požagana debla ter na drugem koncu »oddaja* najrazličnejše polizdelke. O strokovnih srečanjih, ki se vrstijo te dni v Celovcu, smo že pisali v našem listu. Danes dopoldne je bil na vrsti sestanek med italijanskimi in avstrijskimi proizvajalci in trgovci z lesom, katerega so se udeležili tudi predstavniki tukajšnjih poslovnih krogov. Obravnavali so predvsem vprašanje avstrijskega izvoza rezanega lesa na italijansko tržišče, o čemer sta med drugimi spregovorila tudi predstavnika osrednje italijanske organizacije s tega področja dr. Trippodo in dr. Bassetti. Današnji dan na sejmu je veljal deželi Furlaniji-Julijski krajini, zato je bil v Celovcu tudi predstavnik deželne vlade, odbornik za promet S. Varisco. Varisco je imel popoldne v hotelu Moser-Ver-dino tiskovno konferenco, na kateri je najprej opisal deželno razstavo, ki so ji dali naslov »vse za otroka* ter se nato dotaknil nekaterih drugih vprašanj skupnega interesa. Naglasil je pomen lesne industrije v naši deželi ter odvisnost italijanskega tržišča od avstrijskih žag. Italija kupuje na leto v Avstriji približno 2 milijona kub. metrov mehkega rezanega lesa, od tega kar 40 odst. na Koroškem. Posebno važen v trgovskem smislu je les za tržaško luko: tu razpolagamo z lesnim skladiščem, ki se razteza na površini 100.000 kv. metrov, od tega 60 odst. pod lopami; lanski promet z lesom čez luko pa je dosegel 142.000 ton, od tega 75.000 ton v smeri morje-kopno in 67.000 kub. m v nasprotni smeri. Varisco je nato naštel druga področja, na katerih se razvija sodelovanje med našo deželo in Avstrijo, tako naftovod Trst-Dunaj, razvoj družbe »Donau Levante Reede-rei» z Dunaja, ki je v zadnjem času vpisala v tržaški pomorski register štiri svoje ladje, kot odbornik za promet pa si seveda ni mogel kaj, da ne bi obširneje prikazal skupna prizadevanja na področju cest in možnosti letalskih relacij med našo deželo in Koroško oziroma Avstrijo. Naglasil je zla- sti pomen nove avto ceste Videm-Trbiž, ki naj bi jo speljali do leta 1976, ceste čez prelaz Monte Croce Carnico in del, ki so pravkar v teku pri Kokovem na italijansko-avstrijski meji. Po konferenci je bil v istem hotelu sprejem, ki so se ga udeležili številni predstavniki upravnega in poslovnega življenja iz Koroške in iz naše dežele. Med drugimi sta se ga udeležila tudi minister Weiss in predsednik sejma Ausserwinkler, katerima je odbornik Varisco ob odprtju sejma izročil spominsko plaketo naše dežele. Kakor vsako leto, tako se je tudi letošnji sejem začel tako, da so prežagali hlod, postavljen čez vhod na sejmišče. E. F. Tildi v naši deželi popis trtnih nasadov Te dni so se na deželnem odbor-ništvu za kmetijstvo v Vidmu sestali nekateri deželni funkcionarji in strokovnjaki, da bi se sporazumeli o napovedanem popisu trtnih nasadov v naši deželi. Rezultate popisa bo uporabilo ministrstvo za kmetijstvo, da bi pripravilo načrt za morebitne nove nasade, in sicer po nalogu oziroma sporazumno z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Vodstvo EGS želi namreč imeti podatke o obsegu in strukturi vseh trtnih nasadov v šesterici, da bi lahko sprožilo enotno vinsko politiko na celotnem skupnem tržišču, in da bi po potrebi nastopilo z o-mejevalnimi posegi, če bi pridelek vina preraste! določene meje. V naši deželi so trtorejci dolžni prijaviti ustreznim kmetijskim inšpektoratom nove trtne nasade in nasade, ki jih šele nameravajo uresničiti, in sicer do 31. avgusta letos. Vinogradnikom so na inšpektoratih na razpolago za to posebne vprašalne pole. tovalka Cesarjeva, vključili v delovni program konzulte tudi vprašanje odprtja otroškega vrtca s slovensko sekcijo, kamor naj bi zahajali otroci številnih slovenskih družin, vrtnarjev in delavcev, ki še kar strnjeno naseljujejo področje med Magdaleno in Kolonkovcem. Zahtevo so utemeljili tudi zato. ker so se zanjo zavzeli nekateri starši. Pred približno pol leta so namreč v sekciji ARCI pri Magdaleni (kjer deluje odibor za ustanovitev slovenskega prosvetnega društva) odprli popoldanski pošolski pouk. Vodila ga je slovenska učiteljica, ki je okoli sebe zbrala 12 otrok. Drugo vprašanje pa je. kot izhaja iz seje, vprašanje sedeža za rajonsko konzulto in njene urade (a-nagrafski urad, urad mestnih stražarjev, občinska izpostava, sedež občinskega zdravnika ali ambulante itd.). Odbornik Lonzar je Šentjakobča-nom povedal, da sedeža niso mo gli najti, zato pa so se dogovorili s podjetjem, ki .je podrlo kinodvorano »Marconi* in koplje tam temelje za večnadstropno stanovanjsko zgradbo, da bo v pritličju u-redilo nujne prostore za sodoben sedež konzulte. PRVOVRSTNO SADJE MORAJO UNIČEVATI Ferrara predlaga «zeleni most i za razdelitev sadja tudi Trstu Predstavniki večjih italijanskih mest naj bi izdelali načrt za razdelitev sadja bolnišnicam, otroškim kolonijam, vojašnicam, dijaškim domovom itd. Ferrara, ki je znano kot «mesto sadja*, je predlagala vsem večjim italijanskim mestom, naj bi letos, z drugimi pogoji, obnovili izkušnjo »zelenega mostu* in na ta način koristno odpravili ogromne količine sadja, ki se grmadi v Emiliji - Ro magni in ga grosistična špekulacija bojkotira. Odbornik za kmetijstvo, gozdove in boj proti onesnaženju pri pokrajinski upravi v Ferrari je namreč pisal svojim kolegom v Milanu, Comu, Varese, Bergamu, Turinu, Genovi, La Spezii, Firencah, Livornu, Massa Carrari, Trstu, Benetkah, Bellunu, Vidmu, Piacenzi, Reggiu Emilij, Anconi in Pesaru in jih povabil naj se udeležijo sestanka, dne 12. avgusta, na katerem naj bi pripravili načrt, kako razdeliti ogromne količine sadja, preden bi segnilo ali bi ga država odkupila in uničila. Pobudo za ta sestanek je dala pokrajinska uprava v Ferrari in od-borništvo v Emiliji - Romagni. Vabilo so odposlali, kot sporoča pokrajinska uprava v Ferrari, »vsem mestom, kjer je pridelek sadja nezadosten in bi bile zainteresirane pri načrtu za razdelitev večje količine sadja, ki ga bo v nasprotnem primeru treba uničiti*. Načrt naj bi predvideval »tudi bcezplačno razdelitev sadja dobrodelnim ustanovam, bolnišnicam, dijaških domovom, otroškim vrtcem in kolonijam, vojaškim oddelkom*, kar pa je treba skrbno koordinirati. Do tu uradno sporočilo. Mislimo pa, da je pobuda pokrajinske uprave v Ferrari izredno zanimiva in lahko prispeva k ustreznejšemu prehranjevanju prebivalstva, istočasno pa je odločilen udarec za špeku- lante s ceno sadja, ki so v zadnjih letih povzročili uničenje velikih površin sadovnjakov. V srednjem delu Italije kmetje uničujejo sadovnjake ali sadja sploh ne obira več. Pravijo, da se jim ne splača, saj plačujejo grosisti (primer je iz lanskega leta) 18 lir za kilogram rumenih breskev, ki jih v trgovinah plačujemo deset- krat ali dvajsetkrat več, kot pač nanese (v Trstu ali Milanu). Marsikdaj se zgodi, da mora sadjar, ali sadjarska zadruga, kriti iz drugih skladov stroške za prevoz svojega sadja in da ne zmore kriti vseh stroškov. Že pred letom so se kmetje začeli upirati špekulacijam, katerih namein jo obdržati sadju visoke cene in zagotoviti grosistom ustrezno «maržo» dobička, pa čeprav llllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllll||lllllll|||lll|||||nilllllllllllll|MaiM||||,l„mul||||J|||||||m|||n||„||I||||||||I||||||||||||„l,||||,„|I||1|||||||,||m||||||||| ZADNJO NEDELJO PRED VELIKIM ŠMARNOM Po cestah naše pokrajine je krožilo 55.000 vozil Mesto se je izpraznilo in ljudje so zasedli plaže in gozdičke - V dveh dneh so agenti prometne policije in orožniki zabeležili 15 prometnih nesreč lažjega značaja Za slovenski otroški vrtec pri Magdaleni v Zadnja izmed konzult, ki je začela delovati, je šentjakobska, ki združuje področja Sv. Jakoba. Magdalene in Pončane. O njeni prvi seji smo že poročali, sedai pa se spet vračamo k seji te konzulte. ker smo — med drugim — zabeležili zanimivo stališče. Zavzela ga je sicer komunistična skupina, vendar so se z njim strinjale tudi dru ge skupine. Gre namreč za zahtevo. naj občinska uprava poskrbi za čimprejšnje odprtje nekaj novih otroških vrtcev in jasli na tem področju, kjer je veliko število delavskih družin in kjer je vprašanje otrok, ki niso godni še za šolo, pereče. Na posvetovanju članov in simpatizerjev so pri Magdaleni, kjer je bila imenovana slovenska sve- Vprašanje, kako najbolje preživeti nedeljo, postaja iz tedna v teden bolj pereče. Seveda ne zato, ker bi priložnostnim nedeljskim izletnikom manjkalo možnosti razvedrila ali počitka. Dejstvo je, da se želja po razvedrilu in počitku kaj kmalu spremeni v pravo muko, komaj se izletnik odpravi s svojim avtomobilom na cesto. Foleg neznosne vročine, ki jemlje ljudem sapo, saj se je živo srebro zadnje čase stalno gibalo nad tridesetimi stopinjami, nastane takoj ob odhodu vffrašanj^vprirmeta na cestah. Tudi kdor se odpravi od doma zelo zgodaj zjutraj? 'se ne reši tega vprašanja. kajti že ob tej uri se ustvarjajo na cestah neskončne kolone, ki ovirajo promet. Tudi zadnjo nedeljo pred velikim šmarnom je na vseh cestah naše pokrajine kar mrgolelo vozil. Mesto se je, kot običajno, izpraznilo, zato pa so se do zadnjega kotička napolnile vse plaže, od barkovljanskih »topoli-nov* in grljanskega portiča do Ses-ljana, kjer je bilo že predpoldne toliko avtomobilov, da zlepa ni bilo mo- V NEDELJO POPOLDNE Huda nesreča delavca v podjetju Italcementi 2 nogo je ostal skoraj tri ure pod žganimi zidaki V nedeljo popoldne, nekaj po 17. | notežje in se zvrnil na tla. uri, se je v podjetju »Italcementi* pripetila huda, sicer nenavadna nesreča, ki pa na srečo ni imela hujših posledic. Ponesrečeni 45-letni Domenico Donvito iz Ul. Gatteri 10 se bo zaradi opeklin I. in II. stopnje po desni nogi in zmečkanine na isti nogi moral na dermatološkem oddelku glavne bolnišnice zdraviti približno teden dni. Donvito je kot dežurni vodja pod-etja sledil na posebnem mostičku delovanju velikega grota, to je lijaka iz železovega betona, skozi katerega odprtino pada na nakladal-trak prepriča, ki služi za izdelavo cementa. Nenadoma je opazil, da je širok kamen delno zamašil spodnjo odprtino lijaka za normalen iztok prepeke. Sprva je skušal odstraniti oviro tako, da je pritisnil na poseben gumb, ker pa je kamen ostal še vedno na svojem mestu, ga je skušal odstraniti z nogo. Pri tem pa mu je spodrsnilo in je ostal z nogo v odprtini. Nesrečni moški je ostal skoraj tri ure pod močno žganimi zidaki (od 40 do 60 stopinj C.), gasilci in bolničarji RK, ki so jih poklicali na pomoč, pa so se na sto in sto načinov trudili, da bi ga izvlekli iz te mase žareče snovi ter mu lajšali grozne bolečine. Gasilci so se morali poslužiti pnevmatičnega kladiva, s katerim so izvrtali v železov beton lijaka luknjo in tako vsaj delno odstranili gmoto, ki je stiskala delavčevo nogo. Končno jim je le uspelo rešiti moškega, ki so ga nemudoma odpeljali v glavno bolnišnico. Poleg gasilcev pod vodstvom inž. Casablance so na kraj nesreče prihiteli tudi agenti letečega oddelka kvesture pod vodstvom podčastnika Cosse ter osebje znanstvenega oddelka kvesture, ki je fotografiralo podrobnosti prizorišča nesreče. Pri menjavi prestave je izgubil ravnotežje Včeraj, nekaj po 12. uri, se je 64-letni Erminio Parovel iz Ul. Ca-boto 14 peijal s svojim skuterjem po Ul. Flavia proti Žavljam. Pri gostilni «Ex De Luca* pa je hotel menjati prestavo, ko je izgubil rav- Zaradi zloma leve stegnenice se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno tri mesece. goče več dobiti parkirnega prostorčka. Kdor se je hotel nekoliko osvežiti v morju, je moral svoje vozilo pustiti nekaj kilometrov daleč in se peš odpraviti k obali. Tudi vsi razpoložljivi hladni gozdički zgornjega Krasa so bili polni izletnikov. Marsikdo je odpotoval na istrske plaže ali v notranjost Istre in Primorske. Posledice tega so seveda občutili predvsem na mejnih prehodih, kjer je bilo poleg domačih izletnikov izredno veliko tujih turistov. Samo na mejnem prehodu pri Fernetičih so v nedeljo v eni uri zabeležili nad 700 avtomobilov v eni sami smeri. Gre vsekakor za več tisoč prehodov, saj so se na vseh važnejših prehodih kot običajno u-stvarjale kilometrske avtomobilske kolone. točnejše podatke pa bodo sporočili v prihodnjih dneh. Precej dela so imeli tudi agenti prometne policije in orožniki. Obe poveljstvi sta poslali na ceste vse razpoložljivo osebje ter ga še okrepili s pomožnimi možmi, ki so običajno zaposleni v uradih. Iz podatkov, ki nam jih je posredovala prometna policija, je razvidno, da je v nedeljo krožilo po naših cestah okrog 55.000 avtomobilov. Na državni cesti št. 14 je poseben števec za promet zabeležil v nedeljo 22.703 avtomobile, na cesti št. 202 pa 23.134. Policijske izvidnice, ki jih je bilo 13. so opravile skupno 1.633 kilometrov. Tudi orožniki so mobilizirali precej izvidnic. Stalno je bilo na cestah od 15 do 20 orožniških patrulj, ki so nadzorovale vsa pomembnejša križišča. Vsemu temu se je zahvaliti, da je bilo v nedeljo sorazmerno malo prometnih nesreč. V dveh dneh, v soboto in nedeljo, so agenti prometne policije zabeležili šest prometnih nesreč, pri katerih je bilo šest oseb lažje ranjenih. Orožniki pa so s svoje strani zabeležili v soboto šest prometnih nesreč (dve z ranjenci, štiri pa samo z materialno škodo), v nedeljo pa samo tri nesreče, in sicer eno z ranjenci in dve z materialno škodo na vozilih. Sorazmerno malo je bilo tudi prometnih prekrškov. Policija je namreč v soboto kaznovala z globami 56 avtomobilistov, v nedeljo pa 35 avtomobilistov. Orožniki so bili nekoliko strožji. V soboto so naložili 116 glob, v nedeljo pa 187. V vseh primerih Tragičen epilog prometne nesreče Predsinočnjim ob 20.30 je na III. zdravniškem oddelku glavne bolnišnice podlegel poškodbam, ki jih je zadobil pri prometni nesreči, 88-letni upokojenec Leonardo Zanier iz Ul. Angelo Emo 29. Priletni moški je okoli 11. ure 5. julija letos pešačil po Ul. D’Alvia-no, ko ga je pri železniškem nadvozu oplazil avto ford novejše tržaške registracije, s katerim je iz predora Sv. Vida privozil 46-letni Cesare Bressavione iz Ul. Puccini 38. gre za lažje prekrške. VČERAJ POPOLDNE NA «TRBIŠKl» Po trčenju v skalnati usek je mirno nadaljeval vožnjo Že po 700 metrih pa se je ustavil in se pri izstopu is avta onesveščen zgrudil na tla Včeraj zgodaj popoldne ob 13.30 so sprejeli na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice 22-letnega Paola Trevisana iz Ronk, ki se je malo prej na trbiški cesti zaletel v skalnati usek. Agenti cestne policije so tako sestavili dinamiko nesreče, ki bi lahko imela mnogo hujše posledice, kot jih je sicer imela. Mladenič se bo namreč moral na omenjenem oddelku zdraviti samo zaradi zastrupitve z uspavalnimi tabletami deset dni. Pri trčenju namreč ni dobil niti praske. Trevisan se je peljal s svojim avtom lancia fulvia coupe goriške registracije iz Sesljana proti Opčinam, ko se je pri 6 + 500, točneje pri mitnici, zaletel v obcestno skalnato steno. Kljub temu, da je bil avto precej potolčen in z enim iz- nole», praznjenim kolesom, je mladenič o-bmil avtomobil v smeri proti Opčinam in nadaljeval vožnjo še kakih sedemsto metrov. Prav tedaj pa je peljala mimo avtomobilska izvidnica cestne policije, katere agenti so takoj zapazili, da z rdečim coupe-jem ni nekaj v redu. Policisti se res niso zmotili v svoji domnevi, saj se je avto po kratki vožnji u stavil, iz njega pa je izstopil Trevisan, ki se je takoj onesveščen zgrudil na tla. Agenti so po radiu obvestili o nesreči bolničarje RK, ki so nemudoma prihiteli z rešilnim avtom na kraj nesreče. Medtem pa so policisti pregledali notranjost vozila in v njem našli dve izpraznjeni steklenički močnih uspavalnih tablet vrste »valium - roche* in «garde- Tržnica za sadje in zelenjavo bo 16. t. m. zaprta Tržaška občinska uprava sporoča, da je župan, na željo združenja trgovcev sadja in zelenjave na debelo ter združenja trgovcev tržaške pokrajine, odredil zaprtje tržnice za sadje in zelenjavo na debelo v ponedeljek, 16. avgusta 1971. Glavri vzrok tega ukrepa so težave z dobavo pridelkov. • Včeraj zjutraj je 38-letni Leonardo Dereani iz Vidma delal v gradbišču »Impredil* v Ul. di Mela-ra, ko mu je z zasilnega odra padla na glavo deska. Zaradi pretresa možganov in odrgnin po glavi se bo na nevrokirurškem oddelku bol nišnice moral zdraviti približno dva tedna. v škodo potrošnika in raznih slojev prebivalstva, ki so sadja (in vitaminov) potrebni. Naj omenimo samo deco v šolah in kolonijah, v dijaškim domovih in vrtcih, ali bolnike, vojake in stare ljudi. Pravijo, da so še pred dvema letoma morali uničiti v pokrajini Ferrara vsaj 15 tisoč ton raznega sadja (v glavnem breskev in hrušk), medtem ko bi ga lahko — s podporo države — predelali v marmelade, sadne sokove in napitke, osvežujoče pijače, sladolete itd. Potrebna Pa bi bila ustrezna zaščita pristnih proizvodov, katerim na trgu konkurirajo izdelki velikih agramoindu-strijskih monopolov, ki marsikdaj svoje sokove barvajo ali pridobivajo s cenejšimi surovinami. Pred sedmimi leti so v Ferrari začeli organizirati «zelene mostove*, kot jih imenujejo zadrugarji na tem področju. Kmetijske zadruge so se povezale s sindikalnimi organizacijami nekaterih večjih mest in začele z razdeljevanjem paketov sadja (in sira, predvsem parmezana iz Reg-gio Emilije) pred tovarnami. En sam primer: v Milanu so sindikati prodajali paket s 3 kg hrušk, 3 kg breskev, 1 kg sira in 2 kg riža po 1.000 lir. Vendar je bil prvi «zeleni most* premalo učinkovit. Naslednja leta so sadjarske zadruge začele deliti svoje sadje potrošniškim zadrugam v srednji Italiji večje količine sadja in drugih kmetijskih pridelkov, te pa so jih prodajale pod ceno. Pobuda je imela še precej uspeha, čeprav ni zalegla. Marsikatera gospodinja, ki s0 jo nezapisana pravila potrošniške družbe že zaslepila, teh paketov ni hotela kupiti, ker se ji je zdelo, da «se za tem mora nekaj skrivati*. Kupovala je isto, ali tudi slabše, sadje po višjih cenah in šla domov prepričana, da je tako prav in da jj visoka cena pridelka jamči tudi kakovost. Tako so v Emiliji - Romagni začeli koordinirati vse te pobude. Preko sindikatov in kmečkih organizacij so razdelili del sadja, drugi del so oddali potrošniškim zadrugam, tretji del pa naj bi razdelili socialnim ustanovam in deci. Pri tem pa je nujno potrebno sodelovanje krajevnih ustanov, kot so občina, pokrajina itd. Kaj bi lahko naredili v Trstu? Mislimo, da bi sadje lahko oddali delavskim zadrugam, da bi jih prodajali pod ceno. Otroškim kolonijam, bolnišnicam in dijaškim domovom prav tako. Vojakov v Trstu je tudi veliko in prepričani smo, da bi ga z užitkom jedli. Končno moramo uokviriti pobudo pokrajinske uprave v Ferrari v splošni okvir boja italijanskih kmetov, predvsem pa kmetijskih zadrug v srednji Italiji, proti parazitamim strukturam posredništva in špekulacije s kmetijskimi pridelki, zaradi česar v državi kmetijstvo hira, z njima pa tudi možnosti krajevne industrializacije na osnovi neposrednega sodelovanja «polje - tovarna*. Navdušenje za nastop reških folklornih skupin Miljskem poletju» na Kljub prvim kapljam dežja je nad tisoč ljudi, natrpanih na glavnem trgu pred županstvom, sledilo zaključku festivala «Miljsko poletje*, ki ga je priredila turistična komisija pni občinski upravi. Za zaključni nastop sta publiki prikazala venec jugoslovanskih narodnih plesov ansambla «študent» in «Brodograditelj» z Reke. Kljub dejstvu, da so člani teh ansamblov, ki so nastopili združeni, v glavnem le amaterji, jim je le uspelo doseči visoko umetniško stopnjo, da se je iz občinstva utrgal marsikateri aplavz, ko svoje točke še niso odplesali. Prikazali pa so splet plesov iz Slavonije, vzhodne Srbije, Barani-je, spet srbske plese, nato makedonske, banatske in ciganske plese. Nastop je gledalce iz Milj in o-koliških krajev navdušil, Žal, da posameznih točk niso mogli ponoviti in da so morali program od časa do časa za nekaj minut prekiniti, ko so temni oblaki grozili s ploho. Vsekakor je turistična komisija puljske občine zelo ugodno ocenila u-speh tega že tradicionalnega festivala folklornih in drugih prireditev. ki je letos bil posvečen narodni umetnosti iz beneških časov (v soboto so prikazali Coredovo ko medijo «Laka.ji». ki je bila napisana v letu 1000) ter folklori sosednih jugoslovanskih narodov. MIRAMARSKI PARK. Predstave »Luči in zvoki*. Danes, v torek, počitek. Od jutri, v sredo, 11. avgusta, začetek predstav ob 21. uri namesto ob 21.30 in ob 22.15 namesto ob 22.45. Prevozna sredstva: avtobus ‘6* in proga »M* od Barkovelj d° Miramara. Nazionaie zaprto. Fenice 16.00 «1 300 di Fort CanbP' Charles Bronson, Richard George Hamilton, Luana PatL, Arthur 0'Connel. Technicolor. nemaskope. ... Eden 16.30 «Morte sul Tamigi*- Fr Edgarda Wallaca. Technicolor. povedano mladini pod 14. letom. Grattaciclo 16.30 «Le piacevoli no di Justine*, Terry Torday, Glet41 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V MESTNI VELEBLAGOVNICI STA IZMAKNILA NEKAJ DROBNARIJE Pretor je enega Madžara obsodil pogojno na 20 dni zapora Skoraj 5 mesecev zapora zaradi vinjenosti in preklinjanja Za nekatere tujce so tržaške veleblagovnice tako dražljive, da si ne morejo kaj, da bi se ne umazali za nekaj borih tisočakov. Kazenski primeri kraje, s katerimi se v teh poletnih mesecih mora ukvarjati tržaško okrožno sodišče, so po večini eni in isti: par hlač, majice, rute pa tudi drobnarije kot gumi, šivanke, toaletni papir itd. Nekaj takih malenkosti sta v veleblagovnici UPIM pri Stari mitnici izmaknila tudi madžarska državljana, 20-letni Tibor Kovasc in mladoletni Gyorgy S., oba iz begunskega naselja pri Padričah. Prejšnji ponedeljek okrog 10.30 sta mirno stopila v omenjeno veleblagovnico, si najprej ogledala razstavljeno blago, nato pa se ustavila pri stojnici s toaletnimi potrebščinami in v naglici stlačila v torbo stekleničko s kremo za britje, dva zavitka toaletnega papirja, zobno pasto, pa še nekaj zvezkov, copate, dve brisači, eno majico in podobne predmete. Pri tem nepoštenem poslu pa ju je zapazila uslužbenka Susanna Salvi, ki je takoj obvestila dežurnega paznika ter z njegovo pomočjo u-stavila Madžara pri izhodu veleblagovnice. Na razpravi pred okrožnim sodiščem sta Madžara dejala pretorju dr. Losapiu, da sta jima omenjene predmete dala v posodo dva mladeniča, ki sta potem zbežala. Tožilec dr. Bidoli je predlagal za Ko-vasca 20 dni zapora in 40 tisoč lir denarne kazni, za mladoletnega Gyorgyja S. pa prekinitev sodnega postopka zaradi mladoletnosti. Branilec odv. Wondrich je predlagal najnižjo kazen, pretor dr. Losapio pa je obsodil Tibora Kovasca pogojno na 20 dni zapora in 25 tisoč lir denarne kazni, za drugega pa sprejel tožilčev predlog. « • « Pred istim pretorjem se je moral zagovarjati tudi 32-letni Benito U-gliani iz Ul. Berchet 10. Bilo je v torek, nekaj pred 11. uro, ko je lastnik gostilne na Trgu Venezia št. 3, Raffaelle Vascotto, poklical mestnega redarja Romana Kompara, ki je ravno tedaj šel mimo lokala, naj pomiri nekega vi- njenega moškega, ki je motil kliente. Redar je res vstopil v gostilno i.i se približal moškemu. Ta pa je še dalje kričal in zahteval, naj mu točajka da še pijače, češ da jo bo spil s .. . prijatelji v lokalu. Mož postave je končno le prepričal moškega, bil je Ugliani, naj mu sledi do bližnje kasarne mestnih redarjev v Ul. Madonna del Mare. Med potjo pa se Ugliani ni umiril, ampak je pričel kar pošteno preklinjati, tako, da se je redar odločil prijaviti ga sodr.im oblastem. Na včerajšnji razpravi je obtoženec priznal, da je bil vinjen. Tožilec dr. Bidoli je predlagal zanj 4 mesece zapora in 50 tisoč lir denarne kazni, branilec odv. Giacchini pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov oziroma najnižjo kazen. Pretor dr. Losapio ga je obsodil na 4 mesece in 15 dni zapora ter na 10 dni pripora in 30 tisoč lir globe. Nesreča Rimljana v prijateljevem avtu Včeraj zjutraj, nekaj pred 10. uro, je 18-letni Marco Cavalli iz Rima vozil svoj mini minor po Ul. Vale-rio, ko je na križišču te ulice z Ul. Artenisio zaradi trenutne raztresenosti, zavozil s ceste in se zaletel v obcestni drog električne razsvetljave. Pri nesreči se je ranil le šoferjev prijatelj, 18-letni Emmanue-le Giaculli, prav tako iz Rima, ki je sedel ob Cavalliju. Trčenje avtov v Istrski ulici Včeraj ob 12.50 so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 19-letnega Marina Puggiotta iz Ul. Gravisi 1, ki se je malo prej pri prometni nesreči ranil po levi stegnenici in nogi. Mladenič je nekaj pred omenjeno uro vozil svoj osebni avtomobil po Istrski ulici proti mestnemu središču, ko je hotel prehiteti auto-bianchi novejše tržaške registracije, za volanom katerega je sedel 22-letni Vojko Jercog iz Doline št. 240. Dolinčan je v tistem trenutku ravnokar obračal vozilo na levo stran ceste. Drevi na gradu Puccinijeva «Boheme» Drevi bo na Gradu sv. Justa s pričetkom ob 21. uri prva predstava Puccinijeve opere »Boheme*, druga opera na sporedu letošnje poletne lirične sezone na odprtem, ki jo v sodelovanju avtonomne turistične ustanove prireja gledališče Verdi. «Boheme» bo vodil dirigent Fran-cesco Cristofoli, medtem ko bodo v glavnih vlogah nastopali naslednji pevci: Adriana Malipante (Mimi), Gianna Galli (Musetta), Ruggero Bondino (Rodolfo), Gianluigi Col-magro (Marcello), Dario Zerial (Scaunard) ter Lorenzo Gaetani (Colline). Opero je režiral Carlo Piccinato, sceno pa na osnovi scenskih onsut-kov prve predstave «Boheme» leta 1896 pripravil Riccardo Salvadori. Poleg orkestra in zbora gledališča Verdi, bo nastopil tudi vokalni ansambel «1 piccoli cantori della Citth di Trieste*, ki jih je uvežbala Edda Calvano. V glavni blagajni v Pasaži Prot-ti (tel. 36372) se nadaljuje prodaja vstopnic za drevišnjo predstavo, za jutrišnjo ponovitev «Rigoletta» ter za drugo predstavo «Boheme» v četrtek. Vse predstave se bodo pričele ob 21. uri. Šolske vesti šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, za šolsko leto 1970-71. Lestvice bodo na vpogled, deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom «Fr. Prešeren* — Vr-delska cesta 13/1. UPRAVA TRŽAŠKE KNJIGARNE obvešča cenjene odjemalce, da bodo od 15. do 22. avgusta njeni prostori zaprti zaradi počitnic. Razna obvestila Obvestilo sindikata slovenske šole Tajništvo obvešča, da bo v mesecu avgustu urad sindikata odprt vsak četrtek od 18. do 19. ure. Slovensko gospodarsko združenje obvešča sve svoje člane, da ima na razpolago dvojezične napise o zapori lokalov zaradi počitnic in tedenskega počitka Javnih lokalov. Dvignite jih lahko vsaki dan v tajništvu združenja, Ul. F. Filzi 8. Zveza vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja obvešča svoje člane, da ima do 31. avgusta t. 1. poletni urnik in sicer od 8. do 13. ure. Slovenska Vincencijeva konferenca sporoča, da bo 15. avgusta izlet staršev v kolonijo v OVARO. Vpišite se lahko 1. v Trstu na sedežu Slov. Vin. konf., Ul. S. Nicold 31 (tel. 62-972) od 17. do 19. ure; 2. v Gorici na upravi Katoliškega glasa od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Vpisovanje se zaključi v sredo, 11. avgusta. Avtobus bo odpotoval v nedeljo, 15. avgusta in sicer: 1. iz Trsta ob 7. uri izpred trgovine Godina v Carduccijevi ulici; 2. iz Gorice ob 8. uri izpred cerkve sv. Ignacija na Travniku. Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi 5. septembra izlet v Kamnik ob priliki revij narodnih noš. Vpisovanje na tel. 70 834 od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. Saxon, Rosalba Neri. Poldo dandi. Technicolor. Prepoved*^ mladini pod 18. letom. Excelsior 16.30 «La spietata legžv ribelle*. D. Warren, Anna Karu1 Technicolor. . Ritz 16.30 «Le altre*. Monica Str«"* Erna Schirer. Barvni film. f>re'*r vedano mladini pod 18. letom-Alabarda 16.00 «Le calde notti di P? Giovanni*. Technicolor. Robert H" man, Edvvige Fenech, Barbara 8»® chet, Prepovedano mladini P°^ letom. Filodrammatico 16.30 «Questo sp« ^ mondo meraviglioso*. Technic«1 ‘ Prepovedano mladini pod 18. 1«4% Aurora 16.00, zadnja predstava ob 21-«Questo pazzo, pazzo. pazzo U10" do*. Technicolor. Iinpero zaprto. . Cristallo 16.30 »Gli avvoltoi hanno me*. Technicolor. Panavision. ™ Eastvvood, Sherley McLane. # Capitol 16.00 Začetek revije fi!®1® «...kakor Hitchcock...* «Cadav« dagli artigli d’ acciaio*, R®j, Schneider, Maurice Roonet. TeC" color. Moderno 16.30 «Pendulum», Geor^ Peppard, Jean Seberg. Techni«°‘° Vittorio Vencto 17.00 «Contro na*"1?'. Joachim Fuksberger, Doninique + schiero. Prepovedano mladini P°° 18. letom. + Ideale 16.30 «11 sentiero della vi°*e za*. Van Hefflin, Tab Hunter. TeC nicolor. j Astra 16.00 «Scacco internazion8* Abbazia zaprto. K/NO «IR | S » PROStf predvaja danes ob 19.30 Cinem8' scope dramatični film: SUPERSPIA K Robert Hoffman in drugi. Včeraj-danes Danes, torek, 10. avgusta. LOVRENC # Sonce vzide ob 5.58 in zaton* u 20.22. Dolžina dneva 14.24. Luna & ob 21.52 in zatone ob 10.29. Jutri, sreda, 11. avgusta ALEKSANDER Vreme včeraj: najvišja temperi ra 30.6 stopinje, najnižja 20.2, o" ,9 uri 29 stopinj, zračni tlak 1016,9 P8 p veter 10 km severovzhodnik, odst., nebo jasno, morje skoraj d”1 temperatura morja 24.6 stopinje- ROJSTVA, SMRTI IN POK^ Dne 9. avgusta se je v Trstu ^ dilo 18 otrok, umrlo pa je 27 °9y UMRLI SO: 74-letna Ines Verd«*'' vd. Bage, 75-letni Rodolfo Degr09 58-letni Angelo Crippa, 82-letna ^ vanna Cadorini vd. Parenzan, 9ih pozdravih je trbiljski •Mi o ^efloič dejal: Vj^ani smo zadnja vejica Pod jta-e.®a naroda, ki smo prišli 1 PieU Jansko državo prostovoljno Su.l,nrtn «,,Irtm0bn*L .J urada italijanskega avtomobo j kluba, registriranih v vsej 0 p 166.980 novih motornih vozil. °° sar je odpadlo 145.911 na oseb0 f žila, 207 je bilo avtobusov, ko imenovanih industrijskih v° | se pravi tovornjakov in druš1 ^ dobnih vozil, 12.728 pa je ^ tornih koles. M V primerjavi s 158.463 n’ot0Li vozili, kolikor jih je bilo vP*s8l0 k istem mesecu lanskega leta, 5n® tos zabeležili povečanje za stotka ali za 8517 vozil v 01 nem merilu. Kar zadeva P0®8!1'j) vrste motornih vozil, je letošnJ ^ ka naslednja: 6.10 odst. več J° ,t letos registriranih osebnih tobusov so v juliju letos re^lStoii za 21.6 odst. več kot lani, koles pa so letos registrirali ** , bršen procent več kot lani- j dustrijskih vozilih, to se Pr8'^ tovornjakih itd. pa so letos ** žili za skoraj 1 odst. manj re* cij kot lani. i Toliko o letošnjem juliju *, -j merjavi z lanskim julijem. v dosedanjih mesecih? Do koaffll lija letos je bilo vpisanih P°'1 fj J zil v celoti 989.275. To se P°8„fl malo manj kot en milijon. i je bilo 883.018 osebnih vozil., J pravi 89.26 odst. vseh re*lSy motornih vozil. Avtobusov 50 J registrirali 1474, industrijskih lri torej tovornjakov in drugih kj, ^ avtomobilov pa so registrira8 ^ v prvih sedmih mesecih 1® ,e! J manj kot 46.000. Motornih p v prvih sedmih mesecih l«b0< strirali 58.852. jf Če registracije prvih sedro^j secev primerjamo z istim dobjem lanskega leta, bomo J vili, da so lani do 31. julija reb' ‘ rali 933 626 motornih vozil. Jj pravi, da so jih letos re#5 j! 55.649 več kot lani, oziroma * d odst. več kot lani. Letos so rali 55.188 več osebnih avto rež'5,/ 162 avtobusov so letos manj kot lani, prav tako so ^ rali 1457 tovornjakov maPJ ^ ni. medtem ko so registri8 več motornih koles kot lan'- VVASHINGTON, 9. - Iz A°K,f veščenih krogov se je zVL.., nlu Pevec Giorgio Gaber in njegova žena Ombretta Colli sta zelo solidna umetnika. o katerih časopisje bolj malo piše je predsednik Nixon dovo' ^ strstvu za zunanjo trgovio0'^ / dobri izvoz strojne opreWe j nosti 50 milijonov dolarj«v f Sovjetsko zvezo. Ta stroJ0^^ ^ ma je namenjena veliki tov8 j f> mionov, ki jo gradijo na ^ v mi. Tovarna bo zgrajen« ,. 1975 in njena zmogljivost r četku 150.000 kamionov ^ pozneje pa se bo proizv°° dvojila. ^INIO 'anes naj, u-krvai Ute, Dog( “ 1001 8 J & (8 M L(?2) Sii-H %ki <8 ]*LS k d’ h b ¥)** Ss o se t ‘U. >1 C2 sSS 2* Ca' Si 1 tek .. * Se i T h V SZ jSf. «0 > s?, 5 ka ‘ S ,v»ha *« L,80 5S ii N k, > W i' tl TOKE SV ETIM A 153. V K AN A DRUGA KNJIGA Najbrž ga imajo za zavijanje čikov in podobne potrebe. To, kar boš nesel naprej, je lahko resnično ena od največjih skrivnosti rajha, ne pa "spielmaterial”, s kakršnim nas je dolgo zalagal major Wolf in se nam smejal. S tem orožjem — če je sploh kaj res — lahko zastrašu jejo Ruse, Angleže in nas. Toda kaj bi se midva ukvarjala s predvidevanji, saj so za to postavljeni drugi! Iztok mi je rekel, da trafikant o vsem tem ne ve nič, da mu je skrivnost utajil. Ta trafikant je sploh posebnež. Ob priliki te bom z njim seznanil. Spreten posloven človek dvomljivega slovesa... Pred vojno so ga dolžili požiganja, ko sta dve zavarovalni družbi hoteli uničiti druga drugo. Mož se Je spretno izognil obtožb... In sploh, kdo ve, kaj je res... Pred Nemci je reševal Jude, za Nemce pa upravlja zaplenjene stavbe. Njegova .deviza’ za poslovanje z Nemci so cigarete, prava jugoslovanska slivovka, klobase in suho meso. Tudi naše zalaga na vse tri strani, da se katera od skupin, ki ne vedo, da ima zveze z menoj in Jelovčanom, ne bi zmotila in ga česa osumila. Stalno nam govori ,da so Nemci bolj neumni, kot si mislimo, in da naj jih ne precenjujemo brez potrebe. Tudi, da so naivni in zaverovani v svoj togi red. In da jih večkrat spodnese prav tam, kjer najmanj pričakujejo.)) Blisk je medtem spravil poročila v votlo puškino kopito in krepko privil oba vijaka. Bilo mu je, ko da sd Je nadel na ramena težko skalo. Vrnila sta se v Nestorjevo taborišče, ki je bilo oddaljeno komaj pol ure. Tu je sprejel Blisk še druga poročila za štab korpusa in VOS ter se pripravil na odhod. Nestor mu je dodelil svojega najboljšega fanta za spremljevalca. Ob slovesu sta si čvrsto stisnila roke. Blisk pa je dejal: cNe pridem prej kot z divizijo!)) Napotila sta se v temno strmino. Pred njima je rastla Jelovica, visoka do neba, prostrana in tesnobno mračna Spremljevalec, ki je dobro, pozna! visoko planoto, je vodil. Hodila sta vso noč. Blisk ni prav nič vedel, kje hodita, ali bosta res kam prišla ali le blodita v krogu. Visoka debla In vijugasta pot gor in dol se je ponavljala v nedogled. Tajno sporočilo ga je vznemirjalo. Čeprav v neskončnem gozdu ni bilo pričakovati sovražnih zased, je razmišljal, kam bi skočil, če bi zaropotalo, in kaj bi napravil, če bi ranjenega ujeli. Nenadoma se je čutil silno pomembnega. Zdelo se mu je, da se je vrednost njegovega življenja s to skrivnostjo potisočerila. Neznansko odgovornost je čutil sam pred seboj in pred vsemi ljudmi. Sele zdaj je pričel prav doumevati cilj ln smisel obveščevalnega dela. Čeprav je samo prenašal sporočilo neznanih ljudi, ki so sovražili zlo, je čutil, da nosi nekaj velikega. Zanimivo, da tisti, ki poročilo pošiljajo, ne vedo, kdo ga bo sprejel, in da tisti, ki ga bo sprejel, ne bo vedel, kdo ga pošilja... Ob tem je doumel, kaj pomeni posameznik tudi takrat, kadar gre za velike stvari človeštva. Kaj neki vodi ljudi, da tvegajo življenje samo zato, da bi propadlo nasilje, čeprav jim tega ni treba in jih v to nihče ne sili? Minila so tisočletja, ko se človekova narava v svojem bistvu ni spremenila. Ljudje so vedno sovražili zlo in stremeli za dobrim, občudovali hrabrost ln prezirali podlost Vedno so iskali poti življenju, tudi takrat, ko je povsod gospodarila smrt. Cernu potem sploh še obstaja zlo? Morda le zato, da ob njem spoznamo dobro? Tudi ob tem odkritju je upal, da življenje ne bo ugonobilo življenja, da bo prevaralo smrt. Ali na to pot, ki vodi k večnemu redu stvari ter ugonablja vsakogar, kogar dvigne oholost, da bi se rad po vsi sili povzpel čez vse ter zasužnjil človeka? Ob teh mislih, ki so se mu porajale v teminah spečih gozdov, se je počutil majhen, slab in močan hkrati — droben delček življenja, ki ga lahko uniči slučaj ali pa neuničljiva klica življenja z zvezdnega neba, ki tvori in uničuje svetove. Noč je umrla. Nebo se je na vzhodu preklalo in čudno prosojna svetloba je lila v hribovje, ko sta se začela spuščati v dolino. Onkraj nje so kot slutnja rasle obmejne gore, kjer Je že gospodoval korpus. Prišla sta do mostiča, kjer so partizani radi hodili in Je bilo ob njem že nekaj gro- bov kurirjev, ki so jih pobile nemške zasede. Obstala sta ter prisluškovala šumenju valov, med katerimi se je svetlikala brv in za njo lesen križ. Nad reko se Je zlovešče vrtinčila megla, veje drevja so se stezale kot ptičji kremplji. Brez besed sta se obrnila — kakor volk, ki je že hotel zgrabiti vabo, a je ta hip zaslutil past in napravil ovinek. Sla sta nekaj sto metrov navzgor in zagazila do pasu v hladne valove. Prebredla sta reko. Potem sta se vračala h grapi, kjer je steza zavila v hribovje. Že sta krenila s ceste, ko sta v megli zagledala sence. Gotovo so ju slišali in jima sledč... Nista čakala, da bi ugotovila, kdo so. Pognala sta se v tek. Rafali in rezki kriki preganjalcev so razprali meglo. Onemoglo sta tekla v strmino. Okoli njiju so po vejah piskale krogle, razgrebale prst in drobile kamenje. Kriki preganjalcev so se bližali In odmevali po vsi megleni soteski, tja do skalnega roba, ki Jima je zaprl pot. šerna je imela nalogo prodreti v predgorje J™. ogrožati ljubljansko železniško progo, Gradnikova ” tf skozi Bohinjsko dolino na Pokljuko ter odondod ogrožati progo. Brigada Janka Premrla-Vojka je na 0 cerkljanskih hribov varovala osvobojeno ozemlje- jjjl Po gorenjskem hribovju, ki se je kopalo v p či sončnih dni, je vzcvetela pomlad. Gore so ozelenel® ^ skalnih vrhov, do zaplat talečega se snega, in me® ^ brstjem je vzklilo cvetje. Novo življenje se je drami*0 i z nezadržno močjo. Po gozdu je prešerno odmevalo ptičje petje, * vr gvoMU jo j/icociUU VAAUJDVOiU JJUUJJC /JO. prihajala na pašo v tropičih, na modrem nebu s® LjPi orli. V nemirnih nočeh se Je oglašal v dalji velUP V rnžrvih int.rih na io trorvotala nad enafnimi v rožnih Jutrih pa je trepetala nad snežnimi pesem ruševcev — ledenih svatov. $o > Po dolinah so šumele narastle reke, na pobočji ^ boreli studenci in potoki. Jablane so vzcvetele, -»••••»'••v« “* w uv *ov/yc9UO| jrtjr beh so ozeleneli macesni. Po gozdnih obronkih so mravlje. Vse, kar je bilo živega, se je radovalo življenja. j«, Tudi bataljon se Je razveselil pomladi. Tabori ^' prostem. Po grebenu od Črnega vrha — nad nodz01”. nad podzt" v, sarno — proti Poreznu in nad planoto Davče so ri položaji. Okoli starih zaklonov so si borci gradili kovih vej šotore, podobne Iglujem. V obliki sestavljali goste igllčaste veje In Jih prekrivali s ” taiko d® so bili varni tudi pred majskimi nalivi. 10tj Primož, Vojko in Travnikarjev so si postavili zaklonom, kjer je bil omahnil v smrt Primožev P p n ČETRTI DEL DREVJE IN OGNJI Nepoznanih stvari nas je boljstrah kot znanih. 1. Leopardi Sredi meseca maja se je divizija zbrala na mejnem hribovju med Primorsko in Gorenjsko. Brigada Franceta Pre- Travnikarjev Janez. Obiskali so njegov samotni košato smreko. Obdali so ga s skalami in posadili j gorsko cvetje. r.i Vsa četa se je veselila lepih pomladnih dni g/, jajočoga poletja. Le Primož Je bil čedalje bolj otožen- ^ rt koli se je ozrl, ga je nekaj spominjalo na An°’ okopu sta ležala, ko Je zbolela in jo je dajala vrha grebena Je videl grapo, kjer sta se ob samo S c* »e i1; i Sl v s S X S s s V DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT KRALJICA SPORTOV» BO KRALJEVALA PET DNI f Danes začetek atletskega EP na Finskem t Prvega dne bodo podelili tri kolajne e. lo tavil,"! na bai*1 * 111 j ?graPr' K vi vei,« ratl obipi?? °lamipijske igre, le da j, sedaj dobil progo iz tar-.vjL.r1 omogoča v skoraj vseh ka» — . n®k°liko boljše rezultate, i 'f ®e **>li važno, nudi vsem ' W n^a tiem ob vsakem primeru “goje. »*) bo nastopilo nekaj da ivo. lijo>' «A n iit IrL 7 ., atletov iz skoraj vseh ■ ,Wiiip . davljeni niso le atleti Al-I \ao ln toini-državic San Marina, f vWj? Andorre in Malte. Najšte-lrf ^ Ste' le ektoa Zahodne Nemčije, ^odn!6 v,kar članov, sledijo ^( ^eniei (89) in Sovjetska •o v 1. h Le malo manj atletov Mi p.?)sko prestolnico pripeljale i» 02) j a J77)- Velika Britani- V«o JV bil^ K sa"*, a* J 5.3?' it H |is< not«1; V '»v W- •ef ii{ Sl P, % 50 i V p 7 «*{ re/, to j a Ki kotj aiif obf°5 P i» Tj d« \ * V i* (i in/ ^Morski 10. avgusta 1971 Bo padel svetovni rekord na 10.000 m v prvem dnevu tekmovanja? - Možna kolajna tudi za Jugoslavijo Sei^S, Popoldne se bo začelo Sejalo na Finskem, 10. evropsko bo na stadionu, kjer so bile Prvenstvo. Prvenstvo se bo 100 in 800 m in v ženskih na 100, | 2. SPERLING (Vzhodna Nemčija) 400 in 800 m, kvalifikacije za mo-1 3. IVČENKO (Sovjetska zveza) ške pa v skoku v daljino in metu j »a nC‘ Francija (70), Italija * enstvu zastopana z nad ^>ianst kar fe za realno moč i-itn,, atletike odločno preveč, latvst 86 voditelji FIDAI. spri- *-■ uvrstitve Italije v finale °n^sliij Ka P°kala prevzeli in si !}».toagalomansko ekspedicijo "•^Pi druge velesile. Mjsvj j80, nekateri prav kričeči M seafjftoterjev je na primer ^ katerih sta menda ii.a vpisana za teke posa M ,7. na 100 in 200 m, ostalih jMeto d ,„na razpolago samo za m' Sploh je obljub-!fh a. P1 trener «azzurrov» v zad-j J1 toliko kolajn (celo 6 zla-{S it.* ®e morajo Nemci in Sov-Ha ^ °ati. Vse te obljube bo jj. Si7’eda po povratku preve-^ Ig “L bodo «odgovorna» verjet-gV^U, da je ital'janskim DrJ)lhat_ veter nasproti, da so i , k*er so tekli slabše, da b Se rLi lar'' slabo kuhali itd. *sPehu dogaja po vsakem ne- bo zastopana s pri-njen,. atleti kar je tudi preveč Nekateri so seveda Ni bolj za nagrado. Kljub hJ? reai3?sti ima Jugosla vija ne-i nim" toPžnosti za uspeh, če-,Vopitov v svo-i? sredi izrazitih Sriai pr°ffram bo obsegal ve-7ta. pkvalifikacije in predteikmo-H ^.tobtekmovanja bodo v moti,. ‘'P na 400 m z ovirami, na kopja, za ženske pa v metu krogle. V tej zadnji panogi je na sporedu tudi finale. Verjetno ni vpisanih izredno veliko atletinj, ker je konkurenca omejena le na majhno skupino metalk in bodo izvedli direktno finale. Za kolajne bodo tekli moški na 10.000 metrov. 20 kilometrov pa bodo morali po ulicah prehoditi specialisti v hitri hoji. Prva kolajna bo verjetno oddana prav v tej panogi. - lin - NAŠI FAVORITI Met krogle (ženske) Atene 1969: čižova (SZ) 20,43 m Samo pred 4 dnevi je Margitta Gummel presegla letos prvič 20 m, od rekorderke Čižove pa že poldrugi mesec ni vesti. Zgodilo se je sicer skoraj isto pred dvema letoma v Atenah, kjer pa se je Sovjeti n ja predstavila z izredno serijo metov z novim še vedno veljavnim rekordom 20,43 m. Vsaj prvih pet mest bi ne smelo uiti monopolu NDR - SZ. Posebnost tekmovanja bo skoraj 40-letna Ivanova (letos 19,39). Izven tega monopola upata na dobro uvrstitev lahko le še Bolgarka Hristova, Poljakinja Chevvinska in Madžarka Bognar. Predvideni vrstni red: 1. GUMMEL (Vzhodna Nemčija) 2. ČIŽOVA (Sovjetska zveza) 3. IVANOVA (Sovjetska zveza) Hoja 20 km Atene 1969: Nihill (Vel. Britanija) Kot pri vseh dolgih naporih je določanje favoritov težko. Angleži, Sovjeti in Vzhodni Nemci so po navadi najboljši. Evropski prvak Nihill je komaj ogreval po daljši bolezni, izjavil pa ie, da namerava zmagati spet. Angleži znajo med tekmo trpeti kot nihče drug in so neverjetno bojeviti. Sovjeti bodo imeli v Smagi najbolj izkušenega predstavnika. Nemci pa se opirajo le na Sperlinga. Zaradi razmeroma kratke proge, pride lahko tudi do presenečenj, kot se je zgodilo že v Atenah z drugim mestom povsem neznanega atleta iz Romunije. Predvideni vrstni red: 1. SMAGA (Sovjetska zveza) 10.000 m Atene 1969: Haase (NDR) Težko pričakovani naskok na svetovni rekord. Od tehničnega i-zida lahko odvisi nadaljnji potek prvenstva. Bedforda smatrajmo za nepremagljivega: skušajmo podeliti ostala mesta. Haase izgleda za Redfordom najboljši, domačini pa imajo k.ar tri odlične tekače. Tu so še Korica. Šarafudinov, Lesse in drugi. V primeru, da bo Bedford res tekel na rekord je zagotovljena tudi splošna žetev' državnih rekordov ostalih tekačev. Predvideni vrstni red: 1. BEDFORD (Vel. Britanija) 2. VAATAINEN (Finska) 3. KORICA (Jugoslavija) Triestina začela s pripravami Včeraj so se na stadionu Grezar sestali igralci in voditelji Triestine, ki bo letos, kot znano, nastopila v itali janski D ligi in sicer v C skupini. VESLANJE Regata na Vrbskem jezeru Zahodna Nemčija osvojila prvo mesto v troboju Jugoslovani so bili Nemcem enakovreden nasprotnik - Avstrija nekoliko v zaostanku CELOVEC, 9. — V nedeljo je bil na Vrbskem jezeru štirinajsti veslaški troboj med reprezentancami Zahodne Nemčije, Jugoslavije in Avstrije. Po predvidevanjih so zmagali zahodni Nemci pred Jugoslovani in Avstrijci, vendar njih zmaga je bila v dvomu do zadnje discipline. V osmercu je namreč osvojila prvo mesto ekipa ZRN, si tako priborila 6 točk in prekosila Jugoslavijo, ki ji je bila do takrat stalno za petami. Troboj se je pričel s četvercem s krmarjem. Jugoslovanski čoln je po srditem boju v zadnjih metrih končno strl upor zahodnih Nemcev in priveslal prvi skozi cilj. Jugoslavija je zmagala tudi v naslednji disciplini. Dvojec brez krmarja splitskega Gusarja je brez večjih težav osvojil prvo mesto ..........................................................................................umni..................................................................... PLAVANJE NA VSEflMERISKIH IGRAH Nadmoč Američanov 0d šestih možnih so plavalci ZDA osvojili kar štiri kolajne CALI, 9. — Tudi na tretjem dnevu plavalnega tekmovanja na vseameriških igrah so odnesli Američani največ medalj. V šestih disciplinah so bili štirikrat prvi. Ostali dve kolajni sta osvojila Ekvadorec Jorge Delgado in Kanadčanka Leslie Cliff. Prvi je zmagal na progi 200 m metuljček s časom 2’6”4, kar je tudi nov južnoameriški rekord. Njegova zmaga ni presene- Evropsko prvenstvo na TV Italijanska televizija bo neposredno prenašala nekatere faze evropskega atletskega prvenstva iz Finske. Oddaje bodo na sporedu na drugem kanalu z naslednjim urnikom: danes, 10. od 18. do 21. sreda, 11. od 17. do 19.45 četrtek, 12. od 17. do 20.30 petek, 13. od 17. do 20.30 sobota, 14. od 16.50 do 20.30 ""Hillu........................................................................................................................ V S atutika V NEDELJO NA STADIONU GREZAR V TRSTU estnajstletni Nonino izboljšal ^želni rekord v skoku v višino zmaga borovca Cesarja na progi 110 m ovire - Bor 4. na končni lestvici / SC!*010 zvečer je bilo na ob- izgubil precej brzine. Na zmago rMje stadionu atletsko tekmo-rpV®tjavno za pokal «Pina j tatue-?°van^e bi moral° biti ? >t Jr1, organizatorja veličast-S Cno na izredno visoki K l s? bile na voljo kolajne S in nUv*b ®es*' v vsakt Pan0' iv°Pi]n° ; Za mnoga društva, bi 'Icžpi Je skupno 14 klubov iz Sv^.Pa f’ toočan Libertas iz Vid-A Je Pripeljal v Trst samo J1 sQ garnituro in rezul-( kljub ‘ako izostali. Videmčani „ tetnu z lahkoto zmagali, 7 v 0 osvojili samo dve prvi • 7fsta ^sameznih panogah. CUS J}1 >y. 4 % 4 V JV fi Borrgj,T"v5£ V lt'estoeŽ1?OV osv°Jil odlitno če' jVtavjj t-esar je po pričakovanju u 2at>rpi.asebni rekord na 110 m ij 2ria *am> za kar 3 desetinke j, Hrj i' Fer je borovec v želvi M » ,ormi se bo rekord morij? je eko1iko premaknil. V so-1 tat)aa Polovici proge Cesar p avil tehnično napako in I je lahko upal tudi metalec kopja Stojan Udovič, ki pa ni izpolnil pričakovanj. Metal je slabo in za osebnim rekordom zaostal približno 6 metrov in pol. Ostali borovci so tekmovali poprečno. Po dolgem času je nastopil ponovno Stojan Sancin, ki je na 1500 m dosegel zadovoljiv čas. Rezultati: 110 m ovire: 1. Cesar (Bor) 16”5 100 m: 1. Marion (CUS Trst) 11” 1500 m: 1. Blasig Lucio (Italcan-tieri Tržič) 4’2”2 8. Sancin (Bor) 4’ 36” 4 kladivo: 1. Pozzo (Libertps Videm) 50.88, 5. Zupan (Bor) 33.08, 9. Kodrič (Bor) daljina: 1. Tavagnutti (Goriziana) 6.52, 3. Cesar (Bor) 6.38 kopje: 1. Saitz (Fiamma) 63.50, 4. Udovič (Bor) 56.86, 8. Kodrič (Bor), . 9. Ruzzier (Bor) 5000 m: 1. Lenarduzzi (Libertas Videm) 14’ 52” 2 hoja 10 km: 1. Ergoi (S. Giaco-mo) 55’ 59’ 4 višina: 1. Del Favero (Libertas Pordenone) 1.80 400 m: 1. Lippi (Goriziana) 51” 4x100 m: 1. CUS Trst 45” 4, 4. Bor (Cesar, Ruzzier, Sancin, Kodrič) 47 ”7 Ekipna lestvica: 1. Libertas Videm 77 točk, 2. CUS Trst 53, 3. Libertas Pordenone 28, 4. Bor 27, 5. Goriziana 18, 6. Fiamma 18, 7. S. G. Pordenone 15,5, 8. Ital-cantieri Tržič 15, 9. Libertas Trst 10,5 10 San Giacomo 10, 11. Tor riana 8, 12. Acegat 4, 13. C.S.I. 3, 14. Crda Trst 1. V nekaterih panogah so ižven konkurence nastopili tudi nekateri naraščajniki. Odličen rezultat je dosegel Videmčan Nonino, ki je v skoku v višino postavil nov deželni rekord za svojo kategorijo z rezultatom 196 cm. Nonino je nato poskušal preskočiti lestvico tudi na višini 2 metrov, vendar mu ta podvig ni uspel. KB tila, saj je v teku te sezone že premagal mnogo odličnih ameriških plavalcev. Leslie Cliff je še enkrat premagala Američanki Plaisted in Attwood ter osvojila prvo mesto na progi 400 m mešano. To je že njeno drugo zlato odličje na teh igrah. Prej je zmagala na 200 m mešano. V ostalih finalih so zmagali Američani. Jim McCondca je bil prvi na progi 400 m prosto s časom 4’9”. Charles Campbell je osvojil zlato kolajno na progi 200 m hrbtno. Njegov čas: 2’7”1. V 200 m prsno je zmagal Ric Colella v času 2’27”1. Komaj trinajstletna Deena Dearduff je presenetila na progi 100 m metuljček in zmagala z l’G”2. Na tretje mesto se je uvrstila Brazilka Lucy Burle, ki je s časom 1’8”8 postavila nov južnoameriški rekord. Nadaljeval se je nogometni turnir. Izredno zanimiva je bila tekma med Kolumbijo in Kanado. Sredi drugega polčasa so gledalci vdrli na igrišče in pretepli sodnika, ker ni izključil nobenega igralca zaradi grobe igre. Tekma se je nadaljevala po posegu policije. Zmagala je Kanada s 3:2. Rezultati tretjega dne plavalnega tekmovanja: MOŠKI 400 m prosto 1. McConica (ZDA) 4’9” 2. Genter (ZDA) 4’13”1 3. Hutton (Kan.) 4’15”8 200 m hrbtno 1. Campbell (ZDA) 2’7”1 2. Munoz (Meh.) 2’27”2 3. Havves (Kan.) 2’14”7 200 m prsno 1. Colella (ZDA) 2’27”1 2. Munoz (Meh.) 2’27”2 3. Job (ZDA) 2’28”1 200 m metuljček 1. Delgado (Ekv.) 2’6” 2. Orr (ZDA) 2’8” 3. Gonzales Vigil (Peru) 2’9”9 ŽENSKE 400 m mešano 1. Cliff (Kan.) 5’13"3 2. Plaisted (ZDA) 5’13”6 3. Attvvood (ZDA) 5’13”8 100 m metuljček 1. Dearduff (ZDA) 1’6”2 2. Cliff (Kan.) 1’7”8 3. Burle (Bra.) 1’8”8 KOŠARKA EP ZA MLADINKE SE JE ZAKUUCILO Za Italijo končno četrto mesto Sovjetinje še vedno nenadkriljive Peto mesto pomeni za Jugoslovanke razočaranje SUBOTICA. 8. — V Subotici in Bački Topoli se je zaključilo 4. evropsko žensko mladinsko prvenstvo. Po predvidevanjih so zasluženo zmagale Sovjetinje. ki so ta naslov o-svojile že četrtič zaporedoma. Drugo mesto so zasedle Čehoslovaki-nje, tretje pa je zasedla Bolgarija, ki je v tekmi za tretje mesto premagala Italijo. Jugoslavija je zasedla komaj peto mesto. SZ - ČEŠKOSLOVAŠKA 76:52 (38:28) SZ: Novakova 4. Jankunajte 6, Semjonova 21, Fadejeva 2. Ovce-nikova 13. Baranova 14, Sukarnova, Bariseva 2. Akelova 2. Jakovlje-va 6, Podoljan 4, Siceva. ČEŠKOSLOVAŠKA: Bartosova 2, Heliska 9. Behdarova, Bissova 4, Polakova 14. Baova, Hehiekova 8, Petrovičeva 4. Jiraskova 8. Jura nkova 3. SZ ni imela lahkega posl? z reprezentanco Češkoslovaške. Čehoslo. vakinje so odlično začele ir. v 13. minuti prvega polčasa vodile z rezultatom 22-13. tedaj ie sovjetski trener poslal na igrišče Semjonovo (2,10 m), ki je popolnoma spremenila svojo ekipo, saj je SZ v nekaj minutah izenačila in ob koncu prvega polčasa vodila nad Češkoslovaško z 10 točkami naskoka. Tudi v drugem polčasu so Čehoslovakinje igrale dobro le tedaj ko ni bilo na igrišču Semjonove. ki je v tej tekmi dosegla 21 točk. BOLGARIJA - ITALIJA 62:52 (32:30) BOLGARIJA: Kolarova. Fitkova, Marinova. Djakova 4, Nakova. Sto-eva 21, Pankova 2, Tuzova 23. Di-lov, Velikova 12, Bijeva. ITALIJA: Pen 7, Scolavolpe 8, Costa, Coosiglio, Bocchi 4. Rizzi, Trevisi. Gorlin 18. Piancastelli 11, Sandon 2, Timolati 2. Italijanke so v nedeljo v Subotici zapravile res edinstveno priložnost, da prvič osvojijo medaljo na evropskem prvenstvu. Proti Bolgariji so namreč ob polovici drugega polčasa vodile s 7 točkami razlike. Namesto da bi ohranile mirno kri in zadrževale igro, so hotele narediti še več in tako zagrešile nekaj osnovnih napak, kar jih je tudi stalo tekmo. Poudariti je treba, da Italijanke niso igrale slabo; najboljši v italijanskih vrstah sta bili Gorlin in Sandon. Odpovedali pa sta Bocchi in Costa, ki nista v dobri formi. Trener Miche-lini je reprezentanco odlično pripravil in četrto mesto na evropskem prvenstvu je najbol.jši dosedanji rezultat italijfinske ženske košarke. Začetek tekme je bil popolnoma v korist bolgarske reprezentance, ki je takoj povedla s 6:0. Italijan ke so si opomogle in v polovici prvega polčasa ie bil rezultat 20:12 za Bolgarijo. Tedaj sta stopili na igrišče Gorlin in Piancastelli. Italijanska reprezentanca si ie z menjavo opomogla in se trikrat približala Bolgariji na en sam koš. V drugem polčasu je italijanski trener zamenjal Bocchijevo, ki ni v dobri formi s Sandonovo. Menjava je bila posrečena, saj so v 9. minuti Italijanke vodile s 46:39. Tedaj se ie v italijanski reprezentanci nekaj zataknilo, za celih 6 minut niso Italijanke dosegle koša. Bolgarke so izkoristile živčnost Italijank ter prevzele igro v svoje roke in v zadnjih minutah popolnoma nadvladale Italijanke. JUGOSLAVIJA - POLJSKA 61:48 (30:17) JUGOSLAVIJA: Kuzmanov 2, Bus-ljeta, Maksimovič 6, Vig 6, Batori 14, Tabakovič 19, Mitič 5, Vukmi-rovič, Perandč, Marovič 1, Bolarič 6, Vukicevič 3. POLJSKA: Andrejevvska 3. Fo-ryszewska 2. Gor/.elana 4, Waga 7, Mlinarczik 5, Kalinska 2, Ja-blanska 4. Michalak, Golabek, War-kovvljak 17, Bernaik 4, Rybiczinska. Jugoslovanke so v tekmi za peto mesto premagale reprezentanco Poljske in tako še enkrat dokazale, da po njihovi igri ne sodijo v tolažilni turnir ampak na tretje, četrto mesto lestvice takoj za SZ in češkoslovaško. Končna lestvica 4. evropskega ženskega mladinskega prvenstva je naslednja: 1. Sovjetska zveza 2. Češkoslovaška 3. Bolgarija 4. Italija 5. Jugoslavija 6. Poljska 7. Madžarska 8. Izrael 9. Belgija 10. Škotska 11. Švica Najboljša strelka prvenstva ie bila Tuzova (Bolgarija) s 124 točkami. V prostih metih pa Bolarič (Jugoslavija) 77 odst. nju ekipi domačega Tabora in mirenske Adrie, ki je nastopila močno pomlajena. Tekma je bila slaba, zmagali pa so domačini s 2:1 (1:1). Na slabo kvaliteto prikazane igre je vplivalo dejstvo, da sta ekipi šele na začetku priprav za novo sezono, pa tudi slab teren, prevelika nervoza igralcev in pa poprečen sodnik čon-da iz Postojne, ki je izključil iz igre Fiščanca (A) in Možeja (T). Domačini so zmagali z goloma Mimice (v 14. minuti) in Antončiča (50. min.), častni zadetek za goste pa je dosegel Beč (32. min.). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: TABOR: Tavčar, Bratož, Hočevar, Pirjevec, Stojič (Dovgan), Pušnik, če-bohin, Može, Mimica, Bole, Antončič. ADRIA: Fratnik (Mozetič), Vitežnik. Gorkič, Čargo, Devetak, Uranič (Silič), Fornazarič, Ivčev, Beč (Rupnik), Piščanec, Merljak (Jazbar). Do začetka prvenstva (5. septembra) bo Adria odigrala še povratno tekmo s Taborom (12. t.m.), dve tekmi s Primorjem iz Ajdovščine (15. in 25. ali 26. t.m.) ter dve tekmi z Doberdobom (22. in 29. t.m.). P. B. KOLESARSTVO PULJ, 9. — Italijanski kolesar Antonio Tavola je osvojil v Pulju L mesto na tradicionalni dirki za veliko trofejo Siporeksa. Skozi cilj je prispela skupina kolesarjev in Italijan je v sprintu prekosil vse in zmagal. Vrstni red: 1. Tavola (Rumleco Se-dinese, Bergamo), 2. Zakotnik (Rog, Ljubljana), Božičinski (Odred, Ljubljana), Slavi (Rumleco Sedinese), Po-čmja (Siporeks), Galuzzi (Rumleco), Valenčič (Rog). Zmaga Tabora nad Adrio TABOR (Sežana) 2 ADRIA (Miren) l V nedeljo sta se na sežanskem igrišču pomerili v prijateljskem sreča pred ZRN in Avstrijo. Največje presenečenje veslaškega troboja je pripravil Avstrijec Erich Koletnik, ki je proti vsakemu pričakovanju premagal slovitega zahodnonemškega skifista Jo-chema Meissnerja. Ta je v zadnjih metrih kratkomalo prenehal veslati zaradi valov. Kljub temu mu je uspelo obdržati drugo mesto pred Jugoslovanom Vidošem. V dvojcu s krmarjem je do 500 m pred ciljem vodila Jugoslavija pred Avstrijo in Zahodno Nemčijo. V finišu pa so Nemci poostrili tempo in zasluženo zmagali. Malo pred koncem je tudi Avstrija prehitela Jugoslovane, tako da so se morali ti zadovoljiti s tretjim mestom. V naslednji disciplini je zastopal Jugoslavijo četverec brez kr- marja z Bleda. Slovenski fantje niso zaročarali. Z dolgimi zaves-ljaji so ugnali nasprotnikov odpor in prispeli prvi skozi cilj. Za zmago so prejeli pokal koroškega deželnega glavarja Hansa Sime. ZRN je bila prva v double scu-lu. Jugoslovani so se uvrstili na drugo mesto z dokajšnjo mero sreče, saj je prispel avstrijski čoln na cilj le z enim veslačem, ker je drugi padel v jezero. Osmerec je odločal o zmagovalcu troboja. Nemci in Jugoslovani so imeli namreč do takrat isto število točk, Avstrija pa je zaostajala. Že po prvih zavesljajih je bilo jasno, da se ne bo Jugoslavija dolgo upirala močnim zahodnim Nemcem. Ti so brez težav prispeli prvi skozi cilj in omogočili reprezentanci, da je zmagala troboj. REZULTATI Četverec s krmarjem 1. Jugoslavija 7’6”5 2. ZRN 7’13”4 3. Avstrija 7’37”5 Dvojec brez krmarja 1. Jugoslavija 7’39”3 2. ZRN 7’47”8 3. Avstrija 7’52”6 Skif 1. Koletnik (Avst.) 8’29”6 2. Meissner (ZRN) 8’54"4 3. Vidoš (Jug.) 9'18"2 Dvojec s krmarjem 1. ZRN 8’8"5 2. Avstrija 8’8”8 3. Jugoslavija 8’13”7 Četverec brez krmarja L Jugoslavija 6’52" 2. ZRN 6’57”1 3. Avstrija 7’8”8 Double scul 1. ZRN 7’33”1 2. Jugoslavija 7’45”6 3. Avstrija 8’40"8 Osmerec 1. ZRN 6’4” 2. Avstrija 6’5”2 3. Jugoslavija 6’6” KONČNA LESTVICA 1. ZRN točk 22 2. Jugoslavija 18 3. Avstrija 14 OBVESTILO Teniški klub Gaja priredi 15-dnev-nl začetniški tečaj za naraščajnike. od 10. do 14. leta, ki bo predvidoma v prvi polovici septembra. Tečajniki bodo vadili na društvenih igriščih v Padričah, pod strokovnim vodstvom. Cena 3 tisoč lir. Vpisovanje do 13. avgusta vsak torek in petek, od 19. do 21. ure na igriščih Teniškega kluba Gaja, ali pa pismeno na naslov: SZ Gaja, Padriče 27. Za informacije telefonirati na št. 22-61-36. PARMA, 9. — Felice Gimondi bo moral prihodnje dni počivati; to mu je ukazal klubski zdravnik, potem ko je Gimondi prejšnje noči imel trebušne motnje. Diagnoza zdravnika je bila gastroenteritis, verjetno zaradi ledene pijače. 1. — L Perugino 2. Novale 2. — 1. Taman 2. Fortissimo 3. — 1. Attendolo 2. Sfarakin 4. — 1. Evania 2. Mitzuko 5. — 1. Parato 2. Moustache 6. — 1. Bromelina 2. Radiča KVOTE 12 — 2.950.654 lir 11 - 218.567 Ur 10 - 21.304 Ure 1 X 2 1 1 1 2 X 1 2 2 1 .... - fcjss i- ‘Ji N5Šla Pn ugašajočem ognju. Videl je Travnikarjevo do-^ onstran grebena pa vijoličasto hribovje, kjer - vzeli. dobil njeno pismo. Umaknil se je v sa--»ces in ga neštetokrat prebral. Bil je vesel in k7o hkrati. Vse poizvedovanje o njej je bilo zaman. /M *. °jku, s katerim sta delila vsako drobtinico in ni o« ^ hjima nobenih skrivnosti, je pokazal njene vrstice. ^ je težko ločil od njih. Izliv njenega srca je oba ^ la£ ganil; •m-eTvričana sta bila, da človek v bridkosti «« “^ico ganil; prepričana sta bila, piše, kakor da sluti smrt,« je dejal Vojko. Ana HjJe smilila. Sočustvoval je s prijateljem ta mu zbu-da bo ostala živa. ^ je "av ga je Vojko tolažil, je Primož 16*7 y & C Je „ v ga je Vojko tolažil, je rnmoz, ? 5rr7'nimati za vod. Naposled je šel v bataljonski štab naJ mu vrnejo Šarca in postavijo koga drugega INfU1, ■ Gorazd, ki ga je razumel in upal, da bo čas že A bw1 Negovo rano, mu je obljubil, da mu bodo ustre-^ v u mu najdejo naslednika; Dren pa je menil, da i V r^*h na Jelovici pozabil na vse. t WTto ^ je vrnil mračen. Celo s svojimi fanti v vodu kaj spregovoril. Spoštljivo so prenašali njegovo 7 in- 2 uvidevanjem opravljali četne dolžnosti, tako S ? Orlov, ki bi se bil rad obregnil ob Primoža, ni \ 31 reči. Tudi Pajk in Vojko sta upala, da se bo pasoma unesel. negotovosti In temnih slutenj sta Primoža spet bolečina in hrepenenje. Že dolgo je njegov dnev-jUtU ^vai v torbici, zapuščen in premočen. Zdaj pa je !%, Potrebo, da bi nekaj napisal. Ko je razporedil zar , Je vzpel v skalovje, od koder je videl pod seboj ja temačne sence v koritih ozelenelih grap. Naslonil C- "tfrvS, ttorovec, izvlekel blok in pisal: Th jf^slano pismo Ani. — Bolečina je sol duše. Spo-b°lestno hrepenenje po drugačnem, lepšem življe-Je nezaceijiva rana, ki oživlja zakopane moči. Vleče me v grobo samoto sveta, med surove obraze kamenja, med mahove in med drevje. Tu iščem svoj obraz, poraščen z gubami večnosti. Rad bi poznal govorico drevja ta živali, pesmi travnih bilk ta šepet mahov v vetru. Tako kot nikoli si želim poti k vrhu bele samotne gore, ki čumi nad oblaki krvavih megla v bližini zvezd. Rad bi bil sam, čist kakor kamen po nevihti vrh gore, zrastel z goro, pokrito s snegom. Rad bi bil visoko med zemljo in nebom. Tako kot sem že nekoč napisal: blizu vsem iz daljave, daleč vsem, ki si žele bližine. Prisluhniti hočem odmevu svojega dna. V meni pljuska stara, grešna temna kri sveta ta poje pesem večnosti. Vleče me k tebi, ognjeno spočelo sveta, tja, kjer vse nastaja in izginja, kjer nič več ni... Sam sem na robu, kjer si prepadi podajajo roke, kjer se križajo meči sence in svetlobe. Gledam to nedoumljivo igro. Tu se nehajo vse poti ta začenjajo nove. V meni se oglaša pesem hrepenenja. Pesem večnosti, ki jo poješ ti, ki jo poje modrina neba v tvojih očeh, veter v tvojih laseh, ogenj tvojega telesa. Pesem brez začetka ta brez konca, trepetanje dveh duš, ki ga zaman skušamo razvozlati. Ljubim ta sovražim te obenem. Moja dopolnitev si ta moje manjkanje. Hrepenim po tebi. Gorim, zažgan od besed tvoje žalosti. Tvoje bližine si želim bolj, kot sem si želel samote. In kaj je hrepenenje? Najvišja oblika življenja. Strujanje energije iz neznanih globin, valovanje hotenj za nedosegljivim ta večno lepim... Težko je prenašati hrepenenje, ki ga odeva s smrtjo prepojena žalost. Ni ljubezni brez trpljenja in ne slasti brez bolečine. Rad bi se srečal s teboj. Iskala sva se vse življenje, ko pa sva se našla, sva se izgubila. S teboj bi rad otrpnil v naročju smrti. Kako bolestna iluzija! Z dihom večnosti lahko ljubijo samo ljudje, ki se ne boje umreti. Naj bo karkoli. Tako blizu si mi ta tako daleč... Z menoj st vedno in povsod, kakor si mi pisala. Slutim te v pomladnem vetru, ki maje rosne glavice rož, v drhtenju listja, v sencah mesečine, v krikih nočnih ptic, v plapolanju ognjev, v solzah pomladnega dežja... Čakaj me tudi ti. Samo upanje odpira pot v življenje. V meni odmevajo glasovi rodu, ki bi mu ti bila lahko mati. Jaz bom prišel, ker moram pribi. Prisluškuj mojemu glasu, ki te bo iskal. Prisluhni vršanju vetrov, klokotanju hudournikov ta rohnenju plazov... Bom v rogu teme dalnje gore, v požarih noči, v svitu jutra. Nekoč bom prišel v plamenu želje tvojega objema. Z radostjo otroka, ki je našel materine prsi. Prišel bom z vetrom upanja, ki nosi cvetni prah življenja.)) Dan zatem je Blisk pripeljal na veliko presenečenje vseh — Ano nazaj v bataljon. Po vrnitvi v četo se je počutila, kot bi se vrnila domov z daljnega potovanja. Vsi so bili prijazni z njo in veseli. Najbolj se je izkazal Nande, ki je za ta dan pripravil kosilo, kot se spodobi: da bi vedeli, da se je vrnila dekle v skupino razdraženih mož in dečkov in spet napravila iz njih ljudi. Primož jo je sprejel bolj hladno, kot je pričakovala. Vprašala se je, če mu je še kaj do nje, ko ve vso resnico. Ko pa sta bila sama, ko je začutila njegov objem ta so njegove ustnice poiskale njene, je uvidela, da je bil njen dvom odveč. Zahvalil se je za pismo ta ji dal prebrati svoje neodposlano pismo. Z drhtečimi rokami ga je brala ta oči so ji zalile solze. Nič ni rekla, le z rokami mu je segla v lase, ga nežno pogladila ta se pritisnila k njemu. Začutil je grenko sladek poljub in rahla omotica ga je zagrnila v trenutno pozabljenje, da je zaprl oči ta ga je objela omamna tema. Sedla sta na okrajek gozda, kjer se je odpirala senožet. Skozi veje ozelenelih bukev se je razlivala oranžno zelenkasta svetloba. Vedela sta, da tega snidenja, ki ju je spominjalo na ponovno rojstvo, ne bosta pozabila. Predala sta se govorici brez besed ta v drobnih nežnostih premagovala surovost minulosti. Sonce je že zdrsnilo za gore nad grapo, ko sta vstala ta se napotila proti četnim položajem na grebenu. Pripovedovala mu je o vsem, kar se je z njo zgodilo. Prav nič ni zamolčala, tudi tistega ne, za kar so ji bili rekli, naj ostane tajna. Zaupljivo ga je pogledala v oči. «Saj nisem pogrešila, ker sem ti povedala, čeprav so rekli, naj molčim... Ce bi ti bila prej povedala vse o sebi, bi vsem prihranila mnogo nevšečnosti. Zato sem sklenila, da bi bom odslej povedala o sebi prav vse ta sproti.« Primož se Je rahlo nasmehnil. «Prav! Ljubezen dveh ljudi ne prenese laži ta ne surovosti. Višja je od interesov strank, policij, vojne ta države.« «Zakaj, Primož?« «Ker je močnejša, prastara, večno živa. Ker plava nad vsem. kar je minljivo ter se lahko izrablja v takšen ali drugačen namen, za katerega ml, mali ljudje, niti ne vemo.« «Ce ti tako praviš, potem bo že res.« Objel jo je ta jo poljubil na oči. «Ti sl čudovito dekle! Lepa si ta vzvišena hkrati,« je ponovil, kar je tako rada slišala. Ona pa je odvrnila: «Pri tebi se počutim kot otrok v materinem naročju: ljubljeno ta varno. Ničesar se ne bojim, tudi smrti ne. Bojim se samo, da ne bi padla v roke Wolfu. Vse bo poskusil, da bi me dobil...« «Ne boj se ga! V kratkem bo imel sam s seboj dosti opravka, še več pa z divizijo. Tri tisoč pušk ta neka) sto mitraljezov, ali si predstavljaš, kako bo to grmelo med gorami? Mnogo manjša možnost je, da te zajame, ko da ka- teregakoli izmed nas zadene krogla. To je pa tveganje, ki smo nanj navajeni.« Vrnila sta se na položaje. Pred Primoževim šotorom Je sedel Vojko to čistil puško. Sedli so ta gledali, kako se v dolini prižigajo luči. Menili so se, kako se bodo v četi lotili nalog, ki jim jih je razložil Blisk. (Nadaljevanje sledi) Uradniitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Moniacchi 6/11 PP 559 Telefon 93 806 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina 6100 *• -w«~ 'vk-ss mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— ■J'— Poifnl tekoči račun PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 1013'||! Vekoč račun pri Narodni banki v Llubljanl 51 »ADIT* - DZS, ljubliane Gradišče 10/11 nad. telefon Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 200, fiaejj upravni 300, legalni 400, osmrtnice >n sožalia 200 lir »Mali 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se osr0|^|ii’l Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 10. avgusta 1971 upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel pri «Socie*š PubblicitA Izdaia In tiska ^ PO IZJAVI PAKISTANSKE VLADE Voditelj Vzhodnega Pakistana jutri pred vojaškim sodiščem Velikanska manifestacija v Indiji za svobodni Vzhodni Pakistan RAWALPINDI, 9. — Pakistanska pomočjo svetovne zdravstvene orga- Oda m dnnnn J _ t ...... ° vlada je danes sporočila, da se bo IT. avgusta začel za zaprtimi vrati proces proti šejiku Mujiburju Rahmanu, ki je obtožen, da je sprožil civilno vojno v Pakistanu. Mujibur Rahman, ki je na zadnjih volitvah dobil absolutno večino v parlamentu, je zaradi spora s centralno vlado o ekonomskih problemih vzhodnega dela države, proglasil marca svobodni Vzhodni Pakistan. Pred-»ednik vlade Yahja Khan je poslal v vzhodni del države svojo vojsko in je zatrl upor, vendar so se iz dežele izselili v sosednjo Indijo stoti-soči prebivalcev iz strahu pred represijo. Danes je bila v indijskem glavnem mestu Novem Delhiju velika ljudska manifestacija za »svobodni Vzhodni Pakistan*. Ob koncu manifestacije, katere se je udeležilo preko milijon ljudi, je spregovorila gospa Indira Gandi, ki je potrdila, da je indijska vlada naklonjena svobodnemu bengalskemu ozemlju, vendar hoče preveriti, koliko bi tako priznanje koristilo pakistanskim borcem za neodvisnost. Indijska ministrska predsednica je tudi poudarila, da bi Indija rada pomagala izseljencem, ki so se zatekli v njene meje, vendar bi hotela, da ae vrnejo domov. Komisariat Združenih narodov za izseljence je danes v Ženevi izjavil, da bi potreboval vsaj milijardo lir za pomoč vzhodnopakistanskim beguncem do konca septembra. «V bližnji prihodnosti,* je dejal predstavnik OZN, »bomo potrebovali vsaj 120 do 180 milijonov lir, da ne prekinemo pošiljanje pomoči beguncem.* Do sedaj je mednarodna organizacija zbrala skoraj 700 milijonov lir, od katerih je že porabila skoraj 90 odstotkov za prvo pomoč. Predstavnik OZN je tudi dejal, da je sedaj popolnoma pod kontrolo epidemija kolere, ki je izbruhnila med izseljenci. Ta rezultat so dosegli s nizacije, ki je poslala tone zdravil in veliko sanitetnih skupin. O vzhodnopakistanskih izseljencih sta danes govorila tudi ameriški državni sekretar Rogers in generalni tajnik OZN U Tant. Po pogovoru je Rogers izjavil časnikarjem, da sta z U Tantom danes v glavnem pregledala položaj pakistanskih izseljencev in nujnih pomoči, ki jih ti potrebujejo, politični položaj pa bosta pregledala na prihodnjem sestanku. Rogers je tudi dodal, da sta z generalnim tajnikom OZN tudi na kratko razpravljala o stanju na Bližnjem vzhodu, po pogovorih dodatnega ameriškega državnega tajnica Sisca z izraelskimi državniki. VEST! Z ONSTRAN MEJE ,i Kraja umetnin v koprskem muzeju Nedeljski izletniki v Sloveniji Pridelek solin v Sečovljah - Trasa nove ceste Dolenja vas - Veliko polje - Bager «Peter Klepec» se odpravlja v sremski Šabac (Od našega dopisnika) KOPER, 9. — Kraja umetnin v koprskem muzeju je zelo razburila tukajšnje prebivalstvo, saj je to prvi primer na obalnem področju. Neznanci so vdrli v muzej v soboto ponoči. Kot je pokazala preiska- va, so preplezali visok zid, ki ob- daja muzejski vrt, nato pa so prežagali železne rešetke na delu okna v pritličju tik glavnih vrat. Odprtina, ki smo si jo ogledali, je zelo majhna, komaj tolikšna, da se lahko skozi njo splazi suh človek. Na delu sta bili najmanj dve ali več oseb in kot vse kaže gre za verzirane vlomilce. ke na platnu velike umetniške vrednosti, jih zvili ter jih spuščali skozi odprtino pritličnega okna. Odnesli so pet slik, od katerih je najdragocenejša »Rojstvo Venere* delo Tiziana Aspettia. Razen tega so odnesli pet starinskih pištol, tri starinska bodala in znameniti medeninasti kipec, ki je bil nekdaj nameščen kot toikač na vzhodnih vratih poslopja. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša nad 300 tisoč novih dinarjev. Kriminalistični organi so začeli z intenzivno preiskavo, vendar za sedaj nam niso mogli postreči z nikakršnimi podatki, če so na sledu za storilci. Kakor je običaj za ta- ke primere, ko je možen pobeg v tujino, so se povezali tudi z ustrez no službo italijanske policije. Iz razgovorov s posameznibi prebivalci hiš okoli muzejskega vrta, smo zvedeli, da so posamezniki sicer čuli neke šume ponoči, vendar niso temu posvetili kakšne po sebne pozornosti. Zato je malo verjetno, da bi lahko njihovi podatki kaj več prispevali k raz kritju tega, doslej vsekakor najdrznejšega, vloma v središču Kopra. Tatovi so izrezali iz okvirjev sli- MniMimniuimiiniiiiiiiniiinilimiiimiiiiiuiiiiiiiiiiniiM.................................................... PO PODATKIH PROMETNE POLICIJE Dvesto enainpetdeset mrtvih in pet tisoč ranjenih v enem tednu ŠtevHni požari so povzročili veliko materialne škode - Zaradi neprevidnosti utonilo šest oseb RIM. 9. — Po podatkih, ki jih je sporočila danes prometna policija je v tednu od 2. do 8. avgusta umrlo na italijanskih cestah 251 oseb, 5302 pa jih je bilo ranjenih. V istem razdobju je lani umrlo 260 oseb, ranjenih pa je balo 5108. Med smrtnimi pirometnimi ne srečami, ki .jih je v tem tednu zabeležila prometna policija, se jih je velik odstotek pripetil v mestih in sicer 80 mrtvih in 2650 ranjenih. Prometna policija ie v tem tednu odvzela 49 vozniških dovoljenj in kaznovala z globo 177.795 voznikov. Tudi karabinjerji so v teh dneh, ko je promet na cestah tako intenziven, zelo aktivni. V omenjenem tednu od 2. do 8. avgusta so morali poseči v 4.297 nesrečah. Karabinjerji so še okrepili drugo fazo operacije, ki se .ie začela 7. avgusta in ki predvideva preprečitev tatvin v mestih in najbolj znanih počitniških središčih. Za to operacijo bodo karabinjerji uporabili 15 tisoč mož in 4.000 vozil. Krvavi davek, ki ga italijanski vozniki plaču.jejo motorizacij v teh poletnih mesecih postaja iz dneva v dan težji. Tudi včeraj je umrlo šest oseb in precej jih je bilo ra- V Grljanu snemajo te dni znanstve- nofantastični film, v katerem nastopa tudi član Slovenskega gledališča Danilo Turk. Joco je nastopal že v številnih slovenskih in tujih filmih, v tej filmski zvrsti pa nastopa prvič. Večino scen tega filma, ki nosi naslov »Sfera*, so ie posneli v raznih krajih naše dežele in v Jugoslaviji, saj je snemalna ekipa na delu že štirideset dni. Pred tremi dnevi se je ekipa preselila v naše mesto, kjer je posnela nekaj prizorov v Grljan-skem zalivu, danes pa bo dokončno zaključila snemanje v Glinščici. Snemanje v Grljanu je priklicalo veliko ljudi, ki so z zanimanjem in radovednostjo opazovali tehnike in igralce pri delu. Posebno zanimanje so vzbudili prizori, pri katerih so sto- pili v akcijo čolni in letalo. Znanstvenofantastični film »Sfera* pripoveduje o mladeniču, ki si po številnih dogodivščinah prisvoji skrivnostno sfero, ki mu pripomore, da lahko potuje v preteklost ali bodočnost. Vmes je seveda ljubezenska zgodba ter veliko pustolovščin. Na sliki sta poleg Joca, Beatrice Pellegrino in Giorgio Gruden. njenih v raznih prometnih nesrečah. Številni požari, ki so včeraj izbruhnili v Italiji so terjali ogromno materialne škodo in nekaj ranjencev. Gasilci so imeli veliko po sla posebno v okolici Rima. kjer je zaradi samovžiga izbruhnilo precej manjših požarov, ki pa bi se lahko nevarno razširili, če bi gasilci ne posegli pravočasno. Največ škode pa je ogeni povzročil v okolici Caserte, kjer sta izgoreli bolnišnica in tovarna za proizvodnjo opeke. V Italiji je včeraj utonilo šest oseb. V večini primerov gre za ljudi, ki so se kopali v mrzlih rečnih v od ob in niso znali dobro plavati ali pa so šli v vodo takoj po izdatnem kosilu V teh dneh, ko nas »pasja* vročina kar sili v vodo moramo zelo paziti kje in kdaj se kopamo. Posebno nevarno je, če pregreti in kmalu po kosilu skočimo v mrzlo vodo. Krči ali trenutna slabost, ki nas tedaj zajamejo, so lahko usodni. Veliki sesalni bager »Peter Klepec* se odpravlja iz Kopra na doslej vsekakor najdaljšo akcijo svoji »karieri*. Bager, ki ga bo vlekel vlačilec podjetja Brodospas, bo plul ob celotni jadranski in grški obali, pri Dardanelah bo zaplul v Črno morje, od tam pa ga čaka pot do ustja Donave ter po Donavi in Savi do sremskega šah-ca. V šabcu bo »Peter Klepec* delal pri regulaciji Save in pri prevozu gramoza. Zanimivo je, da je ta sesalni bager sodeloval pri vseh poglobitvah morja pri zgrad-nji koprske luke, dalje pri zgradbi luke Ploče, na jadranski ma-gistrali, in končno pri urejanju nove portoroške plaže. Na dolgo pot v sremski šabac odhaja bager s 13-člansko posadko. V Dolenji vasi na gornjem Krasu so slovesno proslavili zaključek zemeljskih del na trasi nove ceste Dolenja vas — Veliko polje. Gre za 5 km dolgo cesto, ki povezuje deset naselij z glavno cesto Trst-Ljubljana pri Senožečah. Večino del so opravili pripadniki JLA, pomagali pa so tudi domačini in postojnski pionirji. Z gradnjo bodo nadaljevali jeseni, pri čemer računajo na pomoč občinske skupščine in podjetij. Sečoveljskim solinarjem je vreme letos zelo naklonjeno. Doslej so pridelali 3500 ton soli, kar je več kot lani v vsej sezoni. Da bi bila proizvodnja rentabilna, morajo «požeti» še 1500 ton, Ker so vremenske napovedi ugodne, jim bo to bržkone uspelo, oziroma računajo še na nekaj ton več. Množične protestne demonstracije so potekale v preteklih dneh pred notranjim ministrstvom v LondonJ^ji umora civilista v Londonderryju. Na transparentih piše: «Britanski odredi naj zapustijo Ulster* ter izpusti iz okrvavljenih rok Severno Ir sko». iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiriiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiill||||||||||||,||||||||l||,|||||l,|||l||||||,|||||||||iiiit«i>>|11 PO POLETU cAPOLLA 15» Kozmonavti so prinesli s seM skoraj stot kamenin 'olet Scotta, Irvvina in VVordena je odprl novo dobo v raziskovanju vesolja -človek na Luni, meni, da bodo pred letom 2000 delovale stalne postojanke na našem Pv in in pram kovanju vesolja - Neil Armstrongu _____<-»:_L.__-orn sil" HOUSTON, 9. — Scott, Irwin in ter jih je prepeljal na Havajske o- *8ubl v K & k'l dosegli. Znanstveniki so sklenili, da bodo sodelovali skovanju Lune in vesoljsk"^ ff su, ki obdaja naš planet tef ijti, teorologiji. Meteorološki zelo pomembni za napoye"V vremena in naravnih so edina plat vsega vesoljsk"^/ ziskovanja, ki ima praktičen r za sodobno življenje. ., Ameriški kozmonavt Ne* strong, prvi človek, ki je *' Luno, je danes izjavil, da jetno pred letom 2000 že satelitu stalne postojanke nikov, ki bodo verjetno J ne, podobne tistim, ki del«C f Antarktiki. Poleg tega P* mnenju ameriškega kozh^/JJ pred letom 2000 mogoče uS^a - | | |___________ Zfp* Luno. Armstrong je dodal- f. trgovsko povezavo med a 'ni. človek črpal rudnine na dar pogoji za industrijsko K. f vanje nekaterih snovi so te memi. \