Polonina plačana v gefovinf. 283» §taw. Ishala rassis REdall in praznikov »safe *Sa55 ob 10. ari dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Ogl asi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust. 0SE3E. U ^»usnl. « soboto 19. novembra 1S2T Ssjrsamcsisa štev, 50 par = ec 2. Les® V. "v" • ''-/'•v* H Of n,- ' i; ='v' -"'ižk' -■V' ’ -•5, •Si cL ji BIRS* dlaiii© |ygesIO¥. §®il!sln©»d©ni®kF@flfn® strank TeEefofisks It. 3*22. Naročnina: Po pošti ali 2 dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta Iv 168, za eefrfc leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno IC 540. Reklamacijo za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L, Učiteljska tiskarna. Kaj Je z narodno skupščino? Narodno skupščino so izvolili , državljani za to, da dela. Kljub temu potekajo meseci in meseci, a ni nobene redne seje, ne nobenega pozitivnega dela, dasi čaka narodno skupščino cela kopa dela. Ustava je bila sprejeta pred skoro petimi meseci, toda zakonov, tekočih poslov, proračuna, vprašanj zunanjih zadev ne rešuje narodna skupščina, ampak le, .pdseki in vlada, pravtako kakor bi ne imeli ustave in parlamenta. Vse zadeve, če so še tako važne se rešujejo v prav ozkem krogu in neoziraje se na nmenjenje široke •javnosti. Te razmere v upravi in gospodarstvu države so nezdrave. Vse, kar se godi, kar se izvaja, se izvaja v interesu ožjega kroga in če že ne v interesu, pa vsaj z vidika, ki državljanom ne more vliti prepričanja ali celo dati jamstvo, da je vse najbolje in najpametneje, kar se dogaja. Albansko avanturo je obsodila celo zveza narodov, ne sicer z našega stališča, ipak jo je obsodila. Tudi vprašanje valute in draginje, ki sta v tesni zvezi z blagostanjem v državi, je stvar, ki bi se precej drugače rešili, če bi se delavnemu in razumnemu parlamentu dala prilika, da ukrene energične korake proti razmeram. Imamo še eno vprašanje, ki prav trdo zadeva zlasti delavstvo, urad-ništvo in manjšo obrt v Sloveniji. To je davčni vijak. Vsakdo ve, da so sc sicer plače znatno zvišale, toda nikakor ne v primeri z draginjo; plače za 10 do 20 odstotkov, vrednost blaga in življenskih potrebščin pa za 100, 200 in več odstotkov. To torej ni zdravo razmerje v družinskem gospodarstvu, a kljub temu morajo ti siromašni sloji, ki še za življenje nimajo, plačevati osebne dohodnine na lejo par tisočakov, obrtniki pa kar deset in stotisočake. Pri odmeri davkov bi se moral neobdavčljivi minimum zaslužka zvišati še vsaj 60 odstotkov in potem odmeriti davke po progresu, ki raste s prejemki. Narodna skupščina ima torej dela dovelj- a gospodje ministri menda nimajo časa. da bi delali s skupščino, ker imajo brigo za krize in druge stvari, ki so prav malo v zvezi z blagostanjem državljanov. Volilci, povejte vladi in poslancem, zakaj ste jih volili, če ne vedo! K aktu maščevanja. Naše zadnje poročilo o razpustu načelstva ljubljanske bolniške blagajne ni bilo v nikaki zvezi z zavodom ali njegovimi predstavniki. To moramo pribiti, ker »Jutro» nekako otročje opravičuje razpust načelstva zavoda. V svoji notici, ki se sklicuje na dotični članek, pravi, da so razpust predlagali celo voditelji socijalne demokracije. Mi smatramo to trditev za žurnalistično laž, dokler ne pove »Jutro«, kdo je bil tisti voditelj. O tem vprašanju se je večkrat razpravljalo tudi v naših korporacijah in se je sprejelo načelo, da je edino primerno, če se pritegnejo v načelstvo zastopniki iz pridruženih krajev. Načelno smo bili za novo volitev, toda, ker so se izdajale vedno nove naredbe in se ie končno izdal zakon za celo državo, bi bile volitve le ogromno delo z velikimi stroški, in po novem zakonu bi sc morala vršiti vo-Jitev iznova. Tudi Jutro je nedavno zagovarjal to stališče. Svojo smeš-nost pa potrjuje »lutro« tudi s tem, da govori o izorganiziranju sodr. Kocmurja, ker stvar tako ni prav nič resnična. S smešenjem, s podtikanjem se ta akt maščevanja ne odpravi s sveta. Prav naivno trdi v svoji notici, da demokrati ne jemljejo delavstvu nobenih pravic. Oglejmo si stvar. Sedaj sicer ne morejo drugače napraviti, kakor da imenujejo dve tretjini delojemalcev in eno tretjino delodajalcev v upravo, toda tiste, katere sami hočejo: demokrate, narodne socijaliste, klerikalce ali komuniste. ker jim brani zakon, da bi zvišali šievilo delodajalskih zastopnikov. Po novem zakonu bodo pa imenovani alf bo voljenih najmanj polovica delodajalcev. Nekateri listi celo poročajo, da zahtevajo demokrati dve tretjini zastopstva za delodajalce. Ali lo ni brezvesten rop delavski?! pravic? Ali imate še pogum trditi, da je to demokracija? Celo stara birokratska in nazadnjaška Avstrija je priznavala tu delavstvu odločilni vpliv! Tudi sem govoril nedavno s srbskim vplivnejšim zemljoradnikom, ki je izjavljal, da se čudi slovenskim demokratom, da ne puste teh zavodov delavcem, ker so to izključno njih zavodi. Pri nas pa demokrati trdijo povsem nekaj drugega in se psujejo za naprednjake. Stari, v dno duše črni avstrijski birokrati so torej uvideli, da ima v teh zavodih delavstvo interes in pravice, pri nas pa tega ne uvidi niti takozvana » najnaprednejša« strankn Udarec po upokojenih rudarjih. Poročali smo, da namerava vlada pokrajinski sklad, iz katerega se plačujejo vpokojenim in invalidnim rudarjem doklade k rentam, odpraviti. »Jutro« nam včeraj dopoveduje, da se to ne bo zgodilo. Mi pa vemo, da je bil ta namen, da odsek ni sklepal o dotični naredbi v tem zmislu, da jo predloži v odobrenje, marveč jo je hotel črtati. Če sedaj »Jutrovci« prihajajo, pa revidirajo svoje stališče, je prav, toda verovati jim ne moremo, ker smo doživeli v zadnjih mesecih že toliko razočaranj. Niti dneva ni, ki bi nam ne prinesel vesti o novem atentatu na demokratizem in delavske pravice. To čutimo zlasti Slovenci. Ne dvomimo pa o tem, da so delavstvu radikalci pravtako malo naklonjeni kakor druge meščanske stranke. Rudarji in delovna pogodba pri Trboveljski družbi. Kmalu bo minilo leto dni, kar je bil zadnji veliki rudarski štrajk. Takrat se je sklenila pod vodstvom poverjeništva za socijalno skrb mezdna pogodba, v kateri je tudi določba, da sc mezde revidirajo vsake tri mesece, če to draginjske razmere zahtevajo, to je, če draginja narašča. Vsak lajik občuti in ve, c!a je draginja silno narasla v zadnjih mesecih. Po dotični pogodbi bi morala rudarska oblast, ki je v to poverjena, revidirati mezde in jih eventuelno tudi diktirati, ker ima to pravico v zmislu pogodbe, ki je obvezna za delavstvo in za Trboveljsko družbo. Rudarska oblast pa ne stori ničesar v tem pogledu. Pač je sklicala rudarska oblast nekako posvetovanje zastopnikov rudarska zadruge in Trboveljske družbe, na katerem so razpravljali o tem vprašanju; toda, ker je ravnateljstvo Trboveljske družbe izjavilo, da nič ne da, je izjavil tudi zastopnik rudarskega glavarstva, da ne more nič ukreniti in tako so od- šli delegati rudarske zadruge lepo praznih rok domov in se doma niso niti upali poročati delavstvu o tem i i e čuvenem dogodku. Omenili smo že zgoraj, da ima rudarska oblast v zrnlslu navedeno pogodbe pravico In dolžnost povabiti strokovnjake, zaslišati njih mnenje, in če se stranki, to je družba in delavstvo, tako ne sporazumeta, določiti sama mezdne postavke, hi družba, ki je zanjo obvezna sklenjena pogodba, se mora pokoriti odredbam rudarske oblasti. Razumemo, da družba ne zvišuje rada mezde, verujemo, da ji je ljubše, da se obresti odmerjajo z ozirom na našo slabo valuto z mero, ki odgovarja vrednosti frankov. Vse to vemo, toda rudarji morajo tudi živeti, družba ni pasivna; če se torej tu ničesar ne stori za rudarsko delavstvo, je v prvi vrsti kriv tisti, ki ne spoštuje pogodbe, v drugi vrsti pa tudi delavstvo, ki se premalo briga za svojo legalno pravico, ki 11111 jo daje veljavna mezdna pogodba. PoEftiini -j- Kdo bo plačal. Veleposlaniška konferenca je govorila o višini svo-te, ki se bo dajaia za vzdrževanje Habsburgovcev Karla in Cite ter o tem, da bodo to svoto plačevale nasledstvene države, če mislijo tudi našo med njimi, je treba pokazati gospodom, da so delali račun brez krčmarja in da vsaj mi nismo voljni krčmariti kateremukoli pijancu. Kaj nas norec briga! -f Občinske volitve v Zagrebu se bodo izvršile sredi meseca decembra t. 1. Sestavljen je že nov imenik volilcev, ki jih je 25.34S. -j- Razkralj Karel in Žita. LDU. Gibraltar, 7. nov. Križarka »Cardiff«, ki ima na krovu bivšega cesarja Karla in bivšo ccsarico Žito, je davi ob 1. odplula proti Madejri, kamor bo prispela okoli 20. t. m. -t- Kralj IIorthy. Iz Budimpešte poročajo, da razvija I1orthy vedno večjo agitacijo za to, da bi sam bil kronan za madžarskega kralja in se opira pri tem na vojaštvo, zlasti pa na Uejasove čete. Bpdi mu, pustimo mu veselje do konca, saj potem, ko pride enkrat tako daleč, bo res enkrat konec tudi njega in vlade krščanske ljubezni na Madžarskem! -r V Italiji so se tudi udarili. V Liguriji so kovinarji proglasili splošno stavko, kateri so se pridružili tudi tiskarji. Vedno bolj je očito, da se bodo kovinarji s svojimi zatiralci spoprijeli na celi črti. To je eden izmed povojnih pojavov. Kapitalizem, ki je doživljal za vojne orgije pro-fitarstva, se še ne more oživeti v moralne razmere, ki so zahteva človeštva po veliki nemorali krvavih let m ne mara popustiti nič od svoje prejšnje metode nakopičevanja zlatili zakladov s pomočjo bede 90 /o človeštva. Veliki boj, ki se v tem znamenju bije s skoro neverjetno srditostjo po vsem ostalem svetu, se tudi nam bolj in bolj približuje ter nas bo prej ali slej zajel. Bodimo na straži! Nismo sicer industrijalna država in tudi proletarsko gibanje pri nas ni tako razvito, kakor bi drugače bilo, če bi stali gospodarsko eno stopnjo višje, vendar pa no tratimo v teh časih svojih moči z medsebojnimi prepiri. Delavstvo je lahko spoznalo, da doseže edino te-: dajjcak uspeh, če nastopi složno z močjo svojih organizacij, ker tudi pri nas skuša buržoazija postopati po načinu njej sorodne buržoazije drugod. Obenem pa je naša buržo-; azija še stokrat nesramnejša kot vsaka druga, ker hoče ljudstvu odvzeti še tiste bore pravice, ki smo si jih s težkim trudom izbojevali, in ki so drugod same po sebi razum-* ljive. Bodimo torej na straži in se oklenimo trdneje svojih organizacij! In delavstvo naj ne pozabi, da je vse, kar ima danes pravic v svojih rokah, delo: socialističnih organi-* zacij! + Nov spor med Poljsko In sovjetsko Rusijo. Začasni poljski opravnik poslov v, Moskvi Knol ie poslal Čičerinu noto glede izvedbe določil riške pogodbe. Ta nota ugotavlja, da je od ratifikacije preteklo 2a' Sest mesecev, pa Rusija Se ni izpolnila nU kili obvez naprani Poljski. Po vzpostavi (vi diplomatski!] oduošajev so nastala ne-« sporazuniljenja in kršitve petega člena po« godbe. Vsi roki za plačanje odškodnine za prevozni materijal so potekli, toda nič no kaže, da bi sovjetska vlada nameravala v; resnici Izpolniti svoje obveznosti. -f- Siuovjev in komunizem. »Mih manite« objavlja članek Sinovjeva, ki izvaja, da je najvažnejši uspeli moskovskega kongresa ta, da se je tretja internacijonala prilagodila no-< vo ustvarjenemu položaju. Komuni-. sti si prizadevajo, da bi proletarske' mase pritegnili popolnoma in da bi svoje delovanje raztegnili na vse; organizacije, do športnih udruženj,-Revolucija še ni končana. V bodoč-! nosti, ki ni daleč, se pripravljajo novi boji, ki bodo Evropo in ves svet pretresli bolj, kakor vsi dose-< danji boji. •J- V Indiji je položaj za Angleže' vedno slabši. Beli tirani so pričeti z ostrini preganjanjem vstaškega gibanja in so zaprli med drugim radi »veleizdajstva« (beseda, ki jo bur-f žuji ljubijo) tudi oba voditelja musli-:, manskega protiangleškcga gibanja v Indiji, brata Mahomet Alija. Zasledovanja pa jim dosti ne' poma« gajo. zlasti odkar so se začeli gi-« bat' tudi vojaki-domačini, stoječi v, njihovi službi, in v celih trumah za-« puščajo armado, da se pridružijo' vstašem. Če pozde tako dalje, bo v kratkem času ostalo v vsej Indiji par borih tisočev angleških belili kolonialnih vojakov proti -300 mili-! jonom upornega ljudstva. Ti bodo še ravno prav videli, kako se bo za LISTEK. i’ - -.'-Tl Dr. Škapin: Mariborsko gledališče in „Striček Vanja“. Na moj feljton v »Napreju« štev. 240, 241 in 243, »Mariborsko gledališko vprašanje« je odgovoril kom-petent na upravniško mesto mariborskega gledališča, g. Mecger v »Taboru« štev. 254—257. Medtem se je že dvakrat v Narodnem domu, ker gledališče še ni adaptirano, uprizoril v režiji g. Skrbinška Čehov »Striček Vanja«. Pamflet v »Taboru« štev. 252, podpisan od --r—a, ki presega po svoji, milo rečeno, neokusnosti, neobjektivnosti, in napačnosti vse, kar se je do sedaj v umetniških stvareh zagrešilo, me je napotil, da se še enkrat oglasim. Razim tega hočem tudi v par stavkih reagirati na izvajanja g. Mecgerja. Predgovor Skrbinška, ki ga je on imenoval »Naša pot«, je krasno zasnovano, globoko zamišljeno in občuteno delo poetične vrednosti. Tako more pisati le umetnik, ki črpa iz globoke, vesoljstvo in večnost objemajoče duše.- Zaprosil sem g. Skrbinška, da ga v celoti objavi in nato naj sodijo o njem naši esteti in literarni in gledališki kritiki. Če bi g. Skrbinšek glede ruskih igralcev tudi ne imel prav, o čemur jaz ne morem soditi, ker ruskih igralcev žal nisem videl, bi bila dolžnost —r--ova, da v dostojni obliki izrazi o stvari svoje misli. Ta dolžnost —r—ova je bila še tem večja, ker je dolžnost žurnalistike, delati na to, da se gledališče v Ma-irboru razvija in procvita. Z enakimi napadi na gotovo najsposobnejše predstavnike naše odrske umetnosti pa se gledališče ubija. Težko napišem to: Zdi se mi, da se je hotelo namenoma ubijati. Mogoče je namreč le dvoje: da je bil —r— prepričan o tem, kar piše, da je misiji, da bi gledališču škodovalo, ako bi se Skrbinškovi nazori udejstvili, ali pa da je — r—, ne da bi si bil ustvaril svojo lastno sodbo in ne da bi bil apereepiral celo osnovo Skrbinško-vega gledališkega programa, hotel le zato., ker je on osebno, ne vem iz kakih vzrokov, za drugo kandidaturo na upravniško mesto gledališča, porabil to priliko, da udari po predstavnikih gledališča, kojili on noče na upravniškem mestu. Če dopuščam prvo možnost, je bila —r—ova dolžnost, da bi bil stvarno kritiziral misel za mislijo Skrbinškovega programa. On pa tega ni storil, ampak je. kratkomalo negiral program kot »Škrbinskizenu. — Druga možnost pa bi me seveda oproščala vsake kritike pamfleta. Kolikor se tiče ruskih igralcev, se je Skrbinšek v svojem programu izrazil večinoma le glede Gogolje-vih komedij »Revizorja« in »Ženitve«, uprizorjenih od zagrebškega ensembla v ruski režiji. Skrbinšek izrecno navaja, da bomo mi igrali te komedije tako, kakor so uprizorili Zagrebčani še pred vojno v svoji režiji »Ženitev«. Skrbinšek sc ni izrekel niti za ekspresionizem, niti za impresionizem, niti za kak drugi slog, ampak je bilo njegovemu programu posneti edino-le to, da zahteva vsako dramatično delo svoj poseben slog, ki mora biti v skladu z idejo, ki je za-dobila v konkretnem delu svojo umetniško obliko. Ideja se utelesi le tedaj najintenzivneje, če je izražena v nji najprikladnejši besedi ter podana na odru v najprikladnejši obliki. Naturalistične drame se morajo podajati v naturalističnem, realistične v realističnem stilu. Skrbinšek ne zavrača tudi ekspresionizma, pa le za ekspresionistično dramo. »Šele čista ekspresionistična drama nam bo dovolila neomejen razmah,« pravi on. Človek, ki je bil tako dolgo od Grkov sem le opazovalec zunanjega sveta, se je pač enkrat povrnil v se. Tudi človeška notranjost je izvor resnice in ravno tako empirična, kakor zunanji svet. Seveda se mora prav čitati notranjost, prav slišati te notranje tone, prav videti te notranje barve. Tu je izvor ekspresionizma, tu v najglobokejših zakladnicah človeške duše. Herman Bahr pravi v svoji kniici »Ekspre- sionizem*: V sredini med ekspresi-* jonizmom in impresionizmom, pri popolnem gledanju, ki ne znasilujuje. niti človeka po naravi, niti narave po človeku, ampak pušča obema svoj delež, leži resnica. Ze Goethe je ustvaril neko sintezo teh dveh svetov, zunanjega in notranjega, in je prišel do pojma znanosti, kateri ne zadošča le znanje, ampak ki mora bi ti Se več. namreč umetnost. Umetnost ustvarja novo, višje življenje, umetnost nam kaže pet v bo-< dočnost.« Kritik Bjelinski pravi: »Kjer ne: vlada umetnost, tam ljudje niso krepostni. ampak samo premeteni, nn so nravstveni, ampak oprezni, ne borijo se z zlom, temveč se ga samo izogibljejo, in ne iz sovraštva do zla, temveč iz preudarka«. Ker predstavlja zame umetnost poleg religije in znanosti veliko, če hočete, tudi nacionalno ekonomično vrednost, zato sem se oglasil glede gledališča in zato tudi danes repliciram, to pa ne iz sovraštva do kake osebe* ampak edino-le iz ljubezni do stvari same. (Konce prih.) Slran 2. *«>:■---------- —— vselej končalo britansko krvoseško gospcdstvo v ogromnem imperiju. ,4- V Ameriki vre. Poročajo, da je izredno nesramno postopanje ameriških kapitalističnih podjetnikov povzročil veliko vretje med delavstvom. Amerika stoji danes v znamenju zadnjega trenotka pred .veliko splošno stavko, ki bi v danih razmerah pomenila zanjo ogromno gospodarsko katastrofo. In ki bi potegnila ostali svet več ali manj za seboj. Stavke se vsak dan nmože. Poleg vseh drugih, ki smo v zadnjem času o njih poročali, je sedaj v ozemlju Pittsburga stopilo v stavko že 45.000 rudarjev. Napetost je vsak dan večja. ■f Kakor smo prorokovali, se je zgodilo. Wasliistonska konferenca, ki je bila po svojem imenu namenjena splošni razorožitvi, se je takoj prve dni po svoji otvoritvi izcimila v simpel pogajanja za ina-ieakostnn znižanje vojnih enot posameznih isMperialističnih velesil, torej, če sc med sabo sporazumejo, kar pa ni verjetno, nikar pa, da bi razpravljale o popolnem onemogočenju bodočih vojn. Ja.ponsJca je iz-javfla, da je pripravljena, ne graditi nadaij-hUi desetih velikih vojnih ladij, kakor je Dnevna Vse cen jene naročnike, ki nam niso še poravnali naročniue, prosimo, da nam jo zanesljivo vpoš-IJejo do 26. t. m., sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili. Uprava. Berite, slovenski delavci! Od ivodstva velike švedske socialistične mladinsko organizacije je uredništvo „Kresa“ dobilo v nemščini pisan dopis, iz katerega Vam podajamo par značilnih stavkov. Tajnik mladinske organizacije s. Rihard Liadstrom piše: Prejeli smo vaš list „Kres“ in se Vam zanj zelo zahvaljujemo. Žal, da Vašega jezika ne razumemo, veudar pa nam je lahko uvideti, da je „Kres“ zelo dobro urejen. Slike (gre za slike iz 3.-4. št. Ur.) pa vseeno razumemo in srno „Zločin“ Franca Tratnika ter „Že-tev“ Franca Kralja zelo občudovali ... Ali je med Vami v Ljubljani sodrug, ki bi nam napisal o mladinskem gibanju v Jugoslaviji članek? Temu članku bi mi z velikim veseljem dali prostora v našem švedskem mladinskem listu („Friliet“ sc imenuje in je izvrsten. Ur.). Pozdravljamo naše jugoslovanske mladinske sodruge. Tu na Švedskem se bojujemo z dobrim uspehom za socializem. Kako gre Vam v Vaši deželi? S socialističnim bratskim pozdravom... — Glejte sodrugi, kako sijajna priznanja doživljajo naša dela med brati v tujini! Ali se zavedate po teh besedah, kakšen veli' kanski pomen ima naša prosvetna organizacija za Vas in kako velik pomen ima zlasti „Kres“ za upozna-vanje za istim ciljem stremečega proletariata v vesoljnem svetu z našo slovensko kulturo? Ali ul vredno, da se že iz tega razloga še bolj oklenemo svojega najlepšega otroka, da skrbimo zanj in ga negujemo, da postane enkrat iz njega tisti krepki mož, ki bo v polni meri vreden občudovanja v tujini? Vojaško zglaševanje. Po naročilu komando vojnega okrožja v Ljubljani z dne 10. novembra 1921, št. 2319 se morajo sedaj po demobilizaciji pri Občini svojega bivališča zglasiti: 1. Vsi oni, ki so bili po dokončani orožni vaji s potrdilom odpuščeni od polka (jedinice) ali vojnega okrnga. 2. Vsi oni, ki so bili te orožne vaje oproščeni iz razlogov navedenih v pozivnem razglasu (iočke 1 do 8). 3. Hranilci, ki imajo tozadevne oprostilne liste iz leta 1920 in 1921. 4. Invalidi, ki so bili že končnoveljavno pri sedaj poslujočih nadpreglednih komisijah pregledani odnosno, ki so se priglasili za ta nadpregled. 5. Vsi oni, ki so bili pri prezentaciji iz kateregakoli vzroka zavrnjeni. 6. Vsi oni, Li se pozivu iz kateregakoli vzroka niso odzvali. Zglašcvanje sc vrši za one, ki stanujejo v Ljubljani in sicer brez ozira na pristojnost — v vojaškem uradu (Mestni dom) v času od 20. novembra 1921 do 10. decembra 1921. K zglasitvi je prinesti s seboj vojaško zglasnico in vsa tozadevna potrdila. V interesu prizadetih je, da se točno ravnajo po tem razglasu. Kdor bi se ne odzval, se bo proli njemu kazensko postopalo. Uredbo o ureditvi zavarovanja delavcev zoper bolezen in nezgode prinaša »Uradni List« št. 138. v slovenskem prevodu. Uredba je izšla v »Službenih Novinah« dne 20. avgusta t. 1. in v Belgradu v srbščini tudi že v posebni knjižici. »Uradni List« prihaja malo pozno. Nove poštne znamke. V kratkem bomo dobili nove poštne znam* bilo v njenem namenu, a: gradila jih ne bo, če se temu razmerno zniža ameriSko In angleško brodovje. O nadaljnem sploh ni vredno govoriti, - ker ne pomeni was!iing-tonska konferenca absolutno ničesar za napredek človečanstva, To more priti edino Sz drugih krogov, iz vrst, ki nimajo s kapitalističnimi steklimi psi ničesar skupnega. Hi lin a .H. Zadnji dan Rdečega tedna ne pozabite na zbiranje naročnikov za naš list in na tiskovni sklad! Vsakemu zavednemu sodrugu in sodru-žici mora biti v ponos, da se še zadnje dni žrtvuje za naš dnevnik in s tem za socijalistično stvar! Napredek se že opaža: trde boje imamo, od vseh strani vale na nas sovražniki, toda mi obupali ne bomo! Vsak dan smo poročali o novih napadih na naše pravice, zato pa treba, da delamo z združenimi močmi za napredek, za socijalizem, za naše organizacije, ker jih rabimo in jih bomo še rabili v ljutem boju z nasprotniki. Zato naprej! kronika. ke namesto onih, ki imajo podobo kralja Petra. Nove znamke bodo nosile podobo kralja Aleksandra in jih bodo natisnili na Dunaju ali v Zagrebu. Skrčenje selske dostave pri poštnem uradu Rogatec. S 1. decembrom t. 1. se radi premajhnega prometa skrči sedaj tedensko 6kratna selska dostava pri poštnem uradu Rogatec na 3kratno. — VI. okraju, ki obsega popisne kraje Brezovec, Stojno selo, Strmec in zapadni del popisnega kraja Tlake, sc bo dostavljalo vsak pondeljek, sredo in petek. V II. okraju, ki obsega vzhodni del popisnega kraja Tlake in popisne kraje Donačka gora, Sv. Jurij in Žahen vrli, se bo dostavljalo vsak torek, četrtek in soboto. Rešitev stanovanjske bede. Zelo umesten je bil uvodnik v pondelj-kovem »Napreju«. Dovolite, da Vaša navodila za novi stanovanjski urad popolnimo: Sedanja akcija za gradbo stanovanj je gledala predvsem skoraj izključno na banke kot prve predstavnico denarnih zavodov. Pozabilo pa se je menda popolnoma na zavarovalnice, ki so v členu 24. uredbe o stanovanjih izrecno omenjene. Imamo v Ljubljani veliko zavarovalnico »Jugoslavijo«, ki bi lahko zidala novo poslopje ali pa vsaj zvišala staro za eno nadstropje, imamo banko »Slavijo«, ki dosedaj še ul ničesar storila za svoje številne uslužbence, imamo »Vza* jemno zavarovalnico*, ki tudi lahko kaj gradi, imamo pa predvsem dve inozemski zavarovalnici z milijonskim premoženjem, namreč italijansko »Assecuraztoni Generalk in pa italijansko »Rinnione Adriatica« (sedaj sramežljivo »Jadransko zavarovalnico«). Ti dve naj se z vsemi sredstvi prisilita, da gradita, saj jim ne bo težko, ko imajo dosti lir. Imamo pa še druga kapitalistična velepodjetja, o katerih se nič ne ču-je, da bi gradila. Kaj je n. pr. z »Gospodarsko Zvezo«, ki ima celo trumo uradnikov', ki stanujejo v tujih hi?ah, kaj je z hotelom »Unionom«, čigar uslužbenci se nočejo potikati po sradijivih luknjah. Ali mislijo go-posda,, da so natakarji, sobarice in drugo gostilniško osobje, ki ga ima podjetje »Union« nad pol stotine, ljudje druge vrste? Kaj je z bogatimi lesnimi družbami »Sava«, »Pa-nonia« in kakor se vse zovejo? Kaj vstašem. Če pojde tako dalje, bo v obogatelo pivovarno »Union«? Javnost ima pravico, da izve, kako je napram tem podjetjem postopal slavno v »Jutru« toli hvalisam pobeljenih za socijalno skrb. In kaj ste gospodje tam gori ukrenili do sedaj v imenu največjega podjetnika države V Ali so se gradila morda državna stanovanja za državne uradnike ali za usUjžbence državnih železnic? Na južno železnico ste pritiskali, na svojo lastno, državno ?,eieznico pu seveda pozabili! Še več, vrgli ste na novo celo vrsto strank na cesto, odvzeli jim stanovanja, samo da spravite vanje državna in r>>štne In brzojavne urade! Poostrili ste stanovanjsko bedo, namesto da bi jo olajšali z zgradbo novega poštnega poslopja! Odgo-vatjajte, zakaj se do danes še ni zgradilo veliko poslopje za urade, kojega načrti leže še vedno v poverjeništvu za javna dela — nerešeni že 2 leti! V to poslopje bi se bila izselila vsa številna poverjeništva za javna dela, socijalno skrb, kmetijstvo, gospodarstvo, agraroq reformo in kakor se še imenujejo, ki se danes šopirijo v zasebnih stanovanjih. Novemu mestnemu stanovanjskemu uradu in novemu občinskemu svetu priporočamo, naj po-: sveti malo v te čedne razmere in naj temeljito izčisti Avgijev hlev ne samo v bivšem državnem stanovanjskem uradu, ampak tudi višje gori. Cela Ljubljana, ki je sita teh Potemkinovih vasi, jim bode hvaležna. — Več prizadetih. Za regulacijo in tlakovanje mestnih cest je bivša liberalna večina v občinskem svetu še v zadnjem trenotku najela in dobila posojilo reci in piši dvajset milijonov. Pa kako se je ta velikanska svota dosedaj porabila? Popravil se je as-feltni trotoar in tlakovala se je Wol-fova ulica. Št. Peterska pa niti do tretjine ni tlakovana. To je vse. Sama pogledati je treba, kako počasi se vrši to delo! 3 in pol mesece so rabili, da so tlakovali eno ulico in pol! Promet v Št. Peterski cesti silno trpi, zima je pred durmi. Občinski svet naj se malo pobriga za to, koliko se je od zgorajšne svote za to klaverno popravo že izdalo in začudil se bo prav pošteno. Gospod župan naj sploh malo natančneje pregleda ,,delovanja" našega slavnega stavbenega urada. Videl bo, koliko stvari je nerešenih. Naj omenimo le vprašanje Miklošičeve ceste proti cesti na južni kolodvor, ki se kar ne gane, čeprav je ondi troje velikih hiš že dograjenih in ometanih. Predilnica se je podrla in Ljubljančani so upali, da bode padel grdi zid ob kolodvorski cesti in da se bo ta primerno razširila. Kaj še! Za tem zidom se nekako sramežljivo tik ob poslopju kosita Južni kolodvor gradi novo stavbo, najbrže kako skladišče, v stari zidni črti. Prosimo odpomoči, drugače bo ostala Ljubljana vedno to kar je, blatna gorska vas. Lepo mestno gospodarstvo. Mestni nasadi, drevoredi in parki razim onega v Tivoliju, so skrajno zanemarjeni. Nikjer ni videti delavnosti in zanimanja. Posebno pa so zanemarjeni oni vrti, kjer so sc radi lepšega napravili, majhni nasadi za delavno ljudstvo, kakor na trgu Tabor, na Hrvatskem in Ambroževem trgu. Za delavski okraj pri Zeleni jami se sploh n! nič skrbelo. Na Dunaju so se delavstvu otvorili široki pasovi travnikov in gozdov, pri nas naj pa delavska deca le še naprej promenira po smeteh Zelene jame! Pa kaj naj govorimo o mestnem gozdu nad Tivolijem! Nekdaj je bil tam slovit razgled na Ljubljano, sedaj je ves zaraščen, ograje podrte, klopi nobenih, pot pa tako razrita, da spominja že na gorsko korito. Nekdanje sankališče aiad Tivolijem se je opustilo, a pot potem nič popravila. In vendar je tivoljski gozd pravi biser za zrakaželjno ljubljansko prebivalstvo. Občinski svet naj pozove mestno vrtnarsko nadzorstvo, da naj za svojo plačo tudi res kaj dela, ker mestne službe niso nobene sinekure več za ,,poro-dico“. Mestni magistrat preklicuje svoj razglas z dne 28. oktobra 1921, št. 23.627-1921 ref. XIV., glede prodaje mleka. Natančneje se razvidi iz razglasa, nabitega na mestni deski. Obrtiio-nadaljevalne šole v Ljubljani. Zaradi premajhnega kritja proračuna so obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani resno ogrožene. Mestna občina je šla s svojo podporo do skrajnosti. Te šole so za razvoj naše obrti in industrije neobhodno potrebne, ker potrebujemo izobraženega naraščaja. Subvencije države in raznih interesovanih faktorjev pa so premajhne za nadaljno vzdrževanje teh šol. Kako pokriti primanjkljaj, ki znaša po proračunu okoli 195.000 kron? V to svrho je predvčerajšnjim sklical župan sodr. dr. Perič anketo, ki so se je v velikem številu udeležili zastopniki obrtnih zadrug, denarnih zavodov, industrijskih podjetij, trgovske in obrtniške zbornice, občinskega sveta, šolskega odbora in šolskih vodstev. Po obširni debati se je sklenilo, da se povabijo denarni zavodi in industrijska zveza, naj se izjavijo, koliko bi mogle največ prispevati za obrtne nadaljevalne šole ter se nato skliče ožja anketa. — Tu naj se sedaj banke in zavodi izkažejo! Carinski tečaj. Vpisovanje v carinski tečaj na Državni trgovski šoli (Kongresni trg 2) se vrši še do vštetega 21. t. m. Vse informacije glede tečaja daje ravnateljstvo trgovske šole. Tedenski zdravstveni izkaz mestne občine ljubljanske izkazuje za teden od 6. do 12. t. m. 26 novorojencev (18 m., 8 ž.), dalje 16 mrtvih oseb (8 m, In 8 t.) in sicer je umr- lo: za jetiko 3, za grižo '1', na mož« ganski kapi 3, za srčno hibo 1, za drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 6, za poškodbami 1 in radi umora 1 oseba. 1 slučaj škrlatinke in 2 slučaja griže sta bila naznanjena. Izjava. Podpisana se nisva nikdar strinjala z teroristično taktiko komunistov, borila sva se le v okvirju obstoječih zakonov za dobrobit delavstva, zato izjavljava, da ne stopiva v nobeno tako organizacijo, katera bi hotela s proti zakonitimi sredstvi operirati in katera ne bi bila zakonito priznana. — Trbovlje, dne 14. novembra 1921. —* Franc Klenovšek, Loke št. 271, Trbovlje. Saje Franc, Loke št. 256, Trbovlje. Maribor. Železničar Pust, znani stanovanjski junak in občinski svetnik NSS v Lajteršperku pri Mariboru, ki je prejel nagrado v zlatih in katerega se sramuje lastna stranka, še vedno »deluje«. Na ime vdove železničarja Kurnp si je izposodil pri restavraterju glavnega kolodvora Stichlerju 2900 K. Nekaj dni po pogrebu Kumpovem je g. S. opozoril g. K. na ta dolg in zvedel v veliko začudenje, da gospa ni iskala kredita in da je to vse izvršil g. Pust na svojo roko in ljej tudi ni ničesar izročil. Kljub temu, da ima ta gospod zelo kosmato vest, se ne najde oblast, ki bi mu dodelila kak primernejši »delokrog«, in ga odpoklicala iz Maribora, kjer potrebujemo boljših ljudi. — Zakaj ne bi sledil Pust Jagiu? V kurilnici in žel. delavnici je nastal lep mir, odkar je odšel Jager v Ljubljano, dasiravno obžalujemo delavstvo, ki bo v druščini s temi ljudmi. Podčastniška šola v Mariboru potrebuje najbrže vzgojiteljev, kakor je razvideti iz ponašanja nekaterih >■ mladih kadetov«. V nedeljo zvečer se je vračala skozi Novo vas večja družba v mesto. Par gospodičen se je razgovarjalo nemško, kar pa enemu teh gospodov ni bilo všeč in je pričel nemško kričati na gospodične, končno potegnil bajonet in grozil, da je začela družba bežati. Njegov kolega je komaj zadržal vojaškega šolarčka. Priporočali bi oblasti, da »mladim vojakom« predplSe mesto bajoneta raje svinčnik in kredo. Delavska predstava narodnega gledališča, Uprava narodnega gledališča v Mariboru priredi v nedeljo, 20. t. m. delavsko predstavo ob polovičnih cenah. Vprizori se Otto Ernstova satira: »Vzgojitelj Lauo-vee« v dvorani »Narodnega doma«. Začetek ob 19’/.. To je prva delavska predstava, kateri bodo sledile redno vsak teden predstave za delavstvo ob zelo znižanih cenah. Celila* CJiLJSKI SODRUGI POZOR! Krajevni odbor Celje naznanja, da se začenjajo zopet redno prirejati podučne diskusije, in sicer redno vsak četrtek ob 6. url zvečer v gostilni gospoda »Svetel« v Ga-berjih. — Ker bodo na dnevnem redu trajna predavanja o najvažnejših vprašanjih, o katerih mora biti vsak zaupnik, kakor občinski odbornik dobro poučen, ako hoče delovati tako, kakor zahtevajo or-ganšzatorična načela. — Odbor. Epizoda k stavki zlatarskih delavcev pri tvrdki »Zlatarka v Celju«. V »Napreju« z dne 12. t. m. smo označili začetek stavke. Istočasno je objavila notico tudi »Arbeiterzei-tung« na Dunaju. Vsled senzacijo-nelnosti stavke naj služi slovenski javnosti še sledeče v pojasnilo: Gospodje »akcijonerji« so vrgli najpo-prej 3 delavce na cesto, sklicujoč se na obrtni red, češ da jim ta pravica pristoja, ker hočejo biti svobodni državljani! Ker pa ostalo delavstvo ni dobilo primernega zvišanja plač, in ker se točka 9. kolektivne pogodbe ni upoštevala, je delavstvo smatralo dejanje gospodov akcijo-nerjev za krivično, vsled česar je stopilo v stavko. Nato je gospoda glasom zapiska pri Inšpekciji dela odpovedala z dne 9. novembra vsem delavcem službo! (To je bil zadnji smodnik v kapitalističnem kanonu, ki so ga izstrelili.) Ker pa taki strašilni streli pri disciplinarnem in raz-rednoz-ivedneui proSetarijatu več ne vlečejo, je vodstvo tvrdke vpreglo »Staroavstrijski obrtni red«, Jugoslovanski zakon o zaščiti države (boljše rečeno kapitalistov), In še pijance nemške narodnosti v svoje kapitalistične namene. To vse naj bi pomagalo kapitalistom iz zagate, zavedne delavce pa spravilo v zapore po členu 11. omenjenega zakona. Ko je tvrdka vrgla pomočnike in delavce na cesto, je drugi dan re- klamirala vajence, da morajo iti na delo, drugače da bi se razveljavila učna pogodba. Ker pa je bila tvrdka malomarna, in ni imela več vajen-« cev, kakor 3 prijavljene, je bilo po-; trebno ostale še prijaviti obrtni za-* drugi. Tvrdka »Zlatarka« pa še ni bila član obrtne zadruge, radi tega se ni mogla več na zakonite pra« vice opirati, ker je predvsem sama predpise obrtnega reda zanemarja-! la! Ker ta trik torej ni vlekel, je tvrdka uvedla drugega in sicer: Ker se kljub ponovnem opominu ni nihče zglasil na delo, je dala nekemu Wa-lischu (hišni oskrbnik in delavec tvrdke) okrog 2000 K (dvatisoč). predujma, baje za nabavo živeža. Walisch in njegova žena (oba Nem-: ca) sta v soboto dne 12. t. m. pijančevala ves dan in javno druge po-? močnike prigovarjala, naj gredo delat kot »Streikbrecherji«. Ker ni tu« di to hujskanje nič pomagalo, sta vdrla zvečer v društveno sobo kovinarjev, kjer so se nahajali zlatarji na sestanku. Walischova je začela vpiti v pravem dunajskem izrazu:: »Auf den Vereiu pfeif i! Mei Mann muass arbeiten gehn«, kričeč na njega: »Du musst Streikbrecher wer« den« itd. Vsled arogantnega nastopa ju je delavstvo postavilo na hladno. Čudno pri vsej stvari je tudi to, da je policija te pijance mirno gledala, medtem ko se slovenske pijance takoj zapre ali vsaj zapiše. Ker tudi s pijancem še ni dosegla zaže* ljenega uspeha, je poslala agente na Dunaj v svrho pridobitve stavkokazov. Kakor se sliši, pa tudi s tem ne bode nič. Sedaj pa namerava uvesti baje takozvano »Hans« iudu« strijo, pri čemur si obeta uspehe. V sredo, dne 16. novembra t. 1. je zopet sprejela 7 vajencev, ki se bode učili — brez pomočnikov. Ti vajenci pa, glasom sklepa reakcionarne obrtne zadruge ne smejo pristopiti k nobenemu delavskemu društvu, dasiravno so delavski sinovi! Vaienci naj bodo torej stafaža meščanske kapitalistične družbe, katera jih bode metala na cesto, ko postanejo pomočniki! Lepa je ta svoboda, ki smrdi po reakciji srednjega veka! —* Pripomniti šc moramo, da so v »Zla-; tarki« združeni razni, Slovenci in Nemci, ki imajo svojo bratsko slogo v geslu: »Varujmo profite in zatirajmo slovenski - nemški in .madžarski proletarijat!« — v stavki zasleduje »Zveza industrijcev« svoje načelno vprašanje, da bi se stavka ua kakršnikoli način zlomila pogodba razveljavila ter plače znašale; danes pri zlatarjih, jutri pri drugih' strokah iu tovarnah. Namen pa posvečuje sredstva. Pravcata gonja gre za tem, da se plače znižajo in strokovne organizacije razbijejo. Kadar bi bilo to dovršeno, bi prišli pač zlati časi za izkoriščanje celokupnega proletarijata! PtUf. Najemninski vinar za ptujsko mesto. Pokrajinska uprava je dovolila pobiranje najemninskega vinar-, ja v Ptuju od letne najemnine do 800 K S°/c, do 1600 K 12%, in nad to svoto 15%, počenši s 1. januar-, jem 1921. Vrhutega je dovolila pobiranje 1% od najemnine kot kanalsko pristojbino. Najemninski vinar in kanalsko pristojbino plačujejo, brezizjemno vsi najemniki (podim« jemniki) in hišni lastniki za prosto-* re, ki jih uporabljajo. Ker je došel odlok pokr. uprave še le 9. okt. t. 1., se dostavita hišnim lastnikom me-, seca novembra dva računa: prvi je redni mesečni račun, drugi za di« ferenco od preteklih 10 mesecev. Da ne bo treba povpraševati na magistratu naj služi to pojasnilo: I. Redni mesečni račun za novem« ber: Prva stran obsega celotno svo-. to najemninskega vinarja, ki jo od-: da hišni lastnik za se in vse stran-, ke mestni občini; celotno svoto ka« nalske pristojbine, in skupno svoto; obeh. Redni mesečni račun se po« šilja hišnemu lastniku, ki pobira na-, jemninslci vinar od vseh strank. Na drugi strani so navedene vse v po« slopju stanujoče stranke, koliko vsaka plača naj. vinarja in koliko kan. pristojbine. Ker se bo zana-prej ta svota enakomerno vsak me« sec pobirala, zato se izstavi ta de« tajlirani račun samo tokrat. Hišni lastniki si ga naj toraj shranijo, na« jemriiki pa zabeležijo nanje odpada« joeo vsoto. — II. Račun za diferenco: Na prvi strani je v prvi vrsti označena celotna svota naj. vinarja, ki bi jo moral hišni lastnik po novem predpisu oddati od vseh preteklih 10 mesecev t. 1. mestni občini za se in vse stranke. Druga vrsta pove, koliko je v preteklih mesecih hišni lastnik že oddal mestni občini naj. vinarja. Na strani je označena razlika obeh svot, ki se to-. NAPREJ. Stran 3> k-ej še mora oddati. V tretji vrsti je bovedano, koliko znaša celotna sv o-, ta kanalske pristojbine za vso pie-telclo dobo, v četrti, koliko te te oddane mestni občini; na strani, kal-'sna je razlika, ki se še mora oddati. IV peti vrsti je skupna svota obeh razlik, torej celotna diferenca. Ker je pobirala mestna občina do zctuj daj vinar še vedno po predpisu za 'davčno dobo 1917—1919 in sicer po 6% je razlika za 10 mesecev v nekaterih slučajih precejšnja. Na drugi računski strani so navedene vse stranke, koliko odpade na vsako za ,vso preteklo dobo naj. vinarja in koliko kan. pristojbine. Koliko od de svote je najemnik že odplačal hišnemu lastniku, tega mestna uprava ne mre vedeti, vesta to le hišni lastnik in najemnik, ki morata meu Seboj dognati, koliko je hišni lasituk sprejel in koliko še mu moia dati najemnik. — Najemnikom (podnajemnikom) sc je doklada predpisala na podlagi napovedane najemnine za dobo od 1. I. do 31. X. t. 1. po hišnih lastnikih na magistratu od 17.-20. X. t. 1., hišnim lastnikom pa na podlagi predpisa davčnega oglasiva za preteklo leto. — Vsled tega pojasnila bo povpraševanje nepotrebno; ako pa še vseeno kdo po sprejetih računih želi pojasnila, naj Se oglasi dne 9. ali 10. decembra med uradnimi urami v mestni upia-Vi pri referentu g. Ferlešu. Ptuj. V nedeljo, 13. t. m. se je vršila napovedana okrožna konfet en-pa, katere se je udeležilo nad 40 zaupnikov iz različnih krajev ptujskega okraja. O političnem položaju i.e poročal sodrug Komavli, o občinski politiki sodrug Mar, o kmečkem m viničarskem vprašanju sodiug tlo-nigman, o organizaciji in tisku pa sodrug Gabrijel. O vseh poročilih se je razvila obširna debata. K vsakemu ooročilu so bile sprejete tozadevne’ resolucije. Konferenca je sklenila otvoriti v Ptuju informacijsko pisarno za vse naše organizacije; nujnost ustanovitve take pisarne so vsi sodrugi^ v debati poudarjali ter izrazili željo, da bi v tem oziru šla stranka ptujskemu Okraju na roko. Nadalje se je sklenilo sklicati čimpreje sestanek občinskih odbornikov JSDS in KDZ in povabiti na ta sestanek kakega so-flruga iz Ljubljane, ki bi predaval o občinskih zadevah ter podal našim občinskim odbornikom smernice za njih delovanje v občinskih odborih. Konferenca, ki je trajala od 10. ure predpoldne do 3. ure popoldne nepretrgoma, bo gotovo rodila uspehe, če bodo sodrugi šli na delo v smislu sklepov, ki so jih na ^konferenci sprejeli. Da se delo naših organizacij spravi v pravi tir, je dolžnost novoizvoljenega okrožnega odbira, da ukrene v tem oziru vse potrebno. Vsi naši pristaši pa so dolžni da gredo odboru v vsakem oziru na roko. Le tako nam bo uspeh zagotovljen. Draginja in občinska sodisča. Okrajno glavarstvo je pred par tedni izdalo vsem občinskim predstoj-ništvom oziroma občinskim ^ sodiščem poziv, da imajo določiti cene jajcem in je v dotičnem dopisu tudi navedlo, da so cene jajcem v Ptuju določene na štiri krone komad. V koliki meri so se temu pozivu občine odzvale, ne vemo; čujemo pa, da so se nekatera občinska pred-stojništva odzvala na ta način, da^ so proti določitvi cen protestirala, češ, da so cene prenizke. Nočemo danes razmotrivati, imajo občinska pred-stojništva v tem oziru prav ali ne. Omenimo samo, da se nam zdi, da sedijo v takih občinskih odborih ljudje, ki imajo ves interes na tem, da se cene take vrste predmetom dan za dnem dvigajo. Nadalje mislimo, da občinska sodišča niso ustanovljena zato, da zasledujejo samo male, pač pa zato, da energično nadzirajo velike oderuhe, ki odirajo tia eni strani malega producenta, na drugi pa konsumenta. S tem pa, da se nekateri občinski odbori postavijo na stališče kakor gori omenjeno, se ne doseže ničesar. Že večkrat smo omenili in danes ponavljamo: da se pri pobijanju draginje kaj doseže, je treba skupnega nastopa vseh občinskih sodišč. Le na ta način se lahko ugodi željam podeželskega prebivalstva, ki si mora kupovali v Ptuju obleko, obutev in vse druge potrebščine. Mislimo namreč, da bo treba tudi trgovce, ki prodajajo take predmete, prav energično potipati in kontrolirati ali odgovarjajo cene teh predmetov dejanskim razmeram. Drugače so občinska sodišča brez pomena. taknil ob premalem odru, medtem, ko smo mi skromneži z dežele veseli, da imamo takega. Neodpustljiv greh bi se mu pa zdel, da avditorij-poslušalci kade. Mi pa smo veseli, da smo jih vsaj že polovico odvadili, da ne kade v dvorani in se ne utrudimo znova in znova opozarjati, da ni dostojno v dvorani kaditi, da je nevarnost ognja velika. Take in enake reči bi našel takle mestni kritik. Vidimo jili tudi mi, a smo veseli, ker se stalno manjšajo, ker se ljudje vedno izobražujejo boljinbolj. Igralci »Svobode« so potem s »Siiipm« gostovali dvakrat na Jesenicah in to z najboljšim uspehom. ZADRUŽNI TEČAJ. Zveza gospodarskih zadrug za Sloevnijo priredi v času med 1. decembrom 1921 in 1. januarjem 1922 v prostorih Zadružnega doma v Ljubljani zadružni tečaj s sledečim učnim razporedom: 1. Knjigovod- stvo. (S posebnim ozirom na konzumne in produktivne zadruge.) 2. Zadružništvo. (Njegov pomen in organizacija.) 3. Slovenščina. ^ 4. Za trgovino in gospodarstvo važne določbe iz civilnega, trgovskega in javnega prava. 5. Delo poslovodje in uslužbenstva v prodajalni. 6. Ze-mljeplsje in zgodovina s posebnim ozirom na gospodarstvo. Tečaj je namenjen v prvi vrsti za sotrudnl-lce in funkcijonarje naših ljubljanskih zadrug. Po razpoložljivem prostoru pa se bodo sprejemali v^ tečaj tudi drugi priglašenci. Priglasi se sprejemajo pri Zvezi gospodarskih zadrug v Ljubljani, poštni predal 13., ali pa pri Strokovni komisiji v Ljubljani najpozneje do 25. novembra t. 1. Do tega dne naj priglasc tudi zadruge svoje udeležence. ^ Tečaj se vrši vsak dan med 7. in 3. uro zvečer. — Zveza gospodarskih zadrug za Slovenijo. Brzojavi. SEDAJ, KLERIKALCI, SE LE PRIPRAVITE 1 I.DU. Zagreb, 18. nov. »Narodna Poiitika« poroča iz Belgrada, da je ■postala kriza kabineta občutnejša in da bo ministrski predsednik Pašič podal demisijo najkasneje v dveh dneh ali morebiti še tekom jutrišnjega dne. JUGOSLAVIJA PRED TRIBUNALOM. LDU. Pariz, 18. nov. Pri pogajanjih glede albansko - jugoslovcn-skega spora pred svetom zveze narodov je zastopnik Anglije poudarjal, da korak Iloyd Georgea ni narekovan po sovraštvu pioti Srbiji, temveč da je bil angleški ministrski predsednik mnenja, da gre tukaj za primer, da je med dvema članoma zveze narodov dana možnost vojne in da mora vsled tega zveza narodov intervenirati. Srbski zastopnik Boškovič je poudarjal, da so se dosedanji boji bili na srbski strani demarkacijske črte, ki jo je določil general Franchet in da je s tem jasno dokazano, da so se napadi pričeli od albanske strani. Boškovič je nato kritiziral določitev meie po poslan iški konferenci, ki sploh ni vprašala jugoslovenske države. Zastopnik tiranske vlade je pobijal izvajanja srbskega zastopnika ter zahteval ustanovitev komi- Iz sfr@k. organizacij®- Seja centralnega odbora kovinarjev se vrši v nedeljo dne 20. t. m. dopoldne. Pričetek točno ob 9. uri. — P, n. Tajništvo O. D. K. Vestnik S¥©be®Ss. Podružnica »Svobode« Vič-Gliuce. V ponedeljek, dne 21. t m. se vrši v delavskem donni predavanje univ. prof. dr. We-berja o »obrisih in kritiki razvojne teorije.« — Zadetek točno ob 8. zvečer. Vstop vsakomur prost! — Delavci, delavke, Vičani, nudi se vam prilika izobrazbe potom ljudskih predavani, zato. posetite predavanja v fini večjem številu! Iz Tržiča. Podružnica »Svobode« je priredila pretečeno nedeljo Igro petdejansko »Sin« od Engel. Gangla. Dvorana se je napolnila do zadnjega prostorčka. Igralci »Svobode« so bili tudi tokrat popolnoma siie za vzdrževanje meje med obema državama. Srbski zastopnik je nato naznanil, da je njegova vlada pripravljena umakniti svoje čete, ne da pripozna s tem odločitev glede meje. ZANIMIVO RAZPRAVLJANJE. LDU. Bel g rad, 18. nov. V današnji seji finančnega odbora se je razpravljala uredba o davku na vojne dobičke. — Ki jo položijo potem ad acta. (Ured.). NAPETOST MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN RUSIJO. LDU. Moskva, 18. nov. Češkoslovaška je na meji ustavila drugi transport madžarskih komunistov, ki je bil na potu v Rusijo, in ga odposlala nazaj na Madžarsko. Čiče-rin je naročil sovjetskemu zastopniku v Pragi, naj vloži pri češkoslovaški vladi zaradi tega protest, naj zahteva, da se transport takoj prepusti preko češkoslovaške in naj obvesti češkoslovaško vlado, da smatra njeno postopanje kot očiten neprijatcljski korak. POMOŽNA AKCIJA ZA RUSIJO. LDU. Moskva, 18. nov. V Petrograd je dospela prva pošiljatev mednarodne delavske pomožne akcije, in sicer 360 ton živil. Kulturni vestnik. Repertoar narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Sobota, 19. nov. »Kozarec vode«. E. _ Nedelja, 20. nov. Popoldne ob 3. uri »Komedija zmešnjav«. Izven. Nedelja, 20. nov. Zvečer ob 8. uri »Revizor«. Izven. Pondeljck, 2. nov. »Komedija zmešnjav« A. Torek, 22. nov. Zaprto. Sreda, 23. nov. »Borba«. D. Četrtek, 24. nov. »Ljubezen«. Izven. Petek, 25. nov. »Revizor«. B. Opera: Sobota, 19. nov. »Dali- bor«. B. Nedelja, 20. nov. »Evan-gelinik«. Izven. Pondeljek, 21. nov. Zaurto. Torek, 22. nov. Koncert prvega solista belgrajske opere P. I1o-lodkova in primadone zagrebške opere \Vesel-Polla. Izven. Sreda, 23. nov. »Labudje jezero«. A. Četrtek, 24. nov. »Tosca«. C. Petek, 25. nov. Zaprto. ____ na svojem mestu. Nekateri, ki so bili prvič na odru, so svojo nalogo rešili, če odštejemo preočito deklamiranje, celo zelo dobro. Igra sama na sebi je težka, jezik prenatrpan, nevsakdajen, zato tudi uspeha včasih ni izsiliti, igralec pa nehote zaide v deklamiranje. Posameznih osel) ne bomo navajali, ker tudi nima smisla, hočemo povdariti le oči-viden napredek, ki se kaže od igre k igri. Če bi pa vzeli igranje pod povečalno steklo mestnega kritika, tedaj bi seveda našli marsikaj. Predvsem bi takle kritik dejal, da so skupni nastopi preleseni, neuglajeni, da nastopijo igralci, ker pač morajo nastopiti, a ne iz harmonije skupnega življenja, da govore drug drugemu, ker tako zahteva avtor, ne pa iz srčne potrebe, kadar stoje ob mrtvaškem odru dragega ranj-kega. Dalje bi se prav gotovo spod- Drušftveste vesti. Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico uljudno naznaja slavnemu občinstvu, da so se izdelki novih obutev kakor tudi popravila procen-tualno povišala, ker se je moralo pomočnikom plače povišati ter vsled diference cen pri blagu ter življenskih potrebščinah. Sklenjeno je nadalje, da se morajo izdelki takoj plačati, ker se mora tudi blago takoj ali celo v naprej plačati ali po povzetju sprejemati. k ČeshoslovenSka Obec oznamuje 6Ie-num že knihy pujčuie se každan sobotu od 6_7 več. a nedell od 10—12 dopol. v byte knihovntka p. Skružneho Knafeljeva ulica. Kegljaški klub „Vse zbou“ Litija. V nedeljo 13. t. m. se je razdelilo 10 parov čeveljčkov med revno deco tukajšnje ljudske šole. Cevlj so se nabavili iz prebitka prirejene veselice po kegljaškem klubu „Vse zbou“. — Več klubarjev. — Noblova nagrada, ki jo je sodrug Anatole France letos dobil za literaturo, je celotno v znesku 300.000 frankov daroval za gladujo-če rusko ljudstvo. Penisi. bolj pošteno, malo bolj po delu, ne le po potrebi. Priznajmo si pa, da bi bilo še marsikaj drugače, če bi vsak, ki je član, vsaj približno storil svojo dolžnost, kot prOstovoljec-vojak v boju med delom in kapitalom. Posameznik kot celota, vsi smo enako odgovorni! No, morda kdo poreče — saj imamo zaupnike, ti vedo vse, in morajo vse tudi tako urediti, da bo za nas prav. Toda, ne tako. — Vsi moramo misliti in tudi delati, pa ne, da le zaupnik uboga iu vse stori, kar mu je v moči, temveč tudi članstvo mora ubogati svoje zaupnike, ako hočemo v celoti imeti dobre uspehe. Napake nas učijo, popravljamo jih, da ne bodo zastarele. Pojdimo s predvojnim zanimanjem na delo in marsikaj se bo še preuredilo. Zaletavati pa se ne smemo samo na eno stran iu pozab* ljati na drugo. Priznajmo si, da nam vsem primanjkuje še_ mnogo, mnogo na duševni izobrazbi. Ali vas, sodrugi in sodružice ne stresa mraz, če pomislite na zanamce, ki bodo isto kakor dandanes še mi, morali uživati grenki pičli kruli modernega kapitalističnega suženjstva? Ali sc vam ne krči srce, ko vidite vsak dan, starce in starke — onemogle in izčrpane — izrabljene in pognane v bedo na stara leta, obsojene na smrt s počasnim hiranjem gladova-nja? Samo malo se ozrite, ne spite, ne iščite tragedij, ker takih, kakršne se dogajajo med našimi vrstami, ne boste našli nikjer...! Vse iadl-tovanje, obupovanjc, pomanjkanje Itd., vse to doživimo gotovo, če se ne bomo znali uveljaviti, povzpeti na višjo stopnjo izobrazbe, vzgajati čvrste razredno zavedne proletarce vsepovsod, neustrašene, značaj' nel Sledimo"vsepovsod vsem našim izobraževalnim institucijam, izpo-pc.lnujmo, gradimo organizacije --prodreti moramo na svitlo! Sodrugi zaupniki, ali Vam ni neprijetno, če vam podjetnik ali njegov hlapec našteva vse in prav znanstveno, kaj ga vse ovira in tlači, da ne more ubogemu delavstvu pomagti, dasi se mu smili? . . . Jadikuje in pripoveduje o številkah, tarna da sc vsaka stara ženica razjokala nad »dobrim gospodom«. Ni vam prijetno, kaj ne da, ako mu ne znate stvarno odgovarjati na tse trike. Torej, neprijetno ie to gotovo! Zaupnik pa ne zastopa interese delavstva le pri podjetniku — ta ima svoje hlapce na vseh instancah, zatorej je dolžnost, da se zaupniki izpopolnttjejo in uveljavljajo vsepovsod, da si v vseh strokah prisvajajo potrebno izobrazbo, študirajo kapitalistični družabni sistem, njega moderni aparat in s tem spoznanjem odpirajo oči vsem, ki še tavajo v temi. Kako pa to doseči? Misliti je treba, resne volje je treba! Debatiraj, čitaj socialistične časopise in brošure, čitaj zgodovino, zasleduj dnevne dogodke v našem delavskem časopisju, zanimaj se in zdravo kritiziraj! Dokazal boš lahko i besedo, vzgajal. Uspehov pa bomo deležni vsi v celoti, če storimo lahko teoretično in praktično in vsi ti bodo sledili svoji dolžnosti dosledno. Vsi veste, da z jadikovanjem ne dosežemo nič. Kapitalistična družba nima usmiljenja, treba bo — in čas je, da se streznimo. Podrimo m popravimo, kar ni pravilno — ne spimo vzdramimo se, ne pustimo cepit naših vrst še nadalje. Kdor pa še čaka na čudeže pa naj čaka, pustite ga, da se iztrez-ni, ali pa naj čudežno pogine . . . Ne z navdušenjem, s čistim prepričanjem se strnimo na vseh poljih in gotovi smo si zmage vse povsod korak za korakom! Sodrugi in sodružice! Dosti dolgo smo razmišljevali. Neizkušeni, nevedni smo bili, pripo-znajmo to, še je čas, ne pustimo se več begati! Politična organizacija je glava vsem organizacijam in brez politične organizacije nam ne bo mogoče izvojevati neodvisnost —i svobodo proletariata! V postojanke, kdor čuti in se zaveda! — Kovinar. Pr. VII. 63/2-1. RAZSODILO. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Deželno sodišče v Ljubljani, odi delek VIL, kot tiskovno sodišče je na predlog državnega pravdništva v, Ljubljani po zmislu čl. 13. ustave razsodilo: I. Vsebina besedila članka »Ka« ko iz blata?« v št. 259 dne 15. no* vembra I92l v Ljubljani izišle peri-i odične tiskovine »Naprej« ustanav* lja v delnem obsegu, in sicer od be-» sed »da smo«.. do besed »ve ih zna« objektivni učin kazni vega de-* jan ja po čl. 138. ustave kraljevine' Srbov, Hrvatov in Slovencev in § 65. a k. z. II. Potrjuje se torej po zmislu člena 13. ustave in po § 489. k. p. r< zaplemba imenovanega članka. 1 III. Po zmislu člena 13. in 138. iste ustave se prepoveduje razširje* nje zaplenjene tiskovine. IV. Po §§ 36. in 37. tisk. zakona se odreja, da je uničiti vse izvode te tiskovine, ki so se že zasegli, kakor, tudi one, ki se še zasežejo. V. To razsodilo je objaviti. iv Razlogi. Besedilo gorenjega članka usta-i navija v gori oznamenjenem delnem obsegu objektivni učin kaznivega; dejanja po čl. 13. in 138. ustave kra* ljevine Srbov, Hrvatov in Sloveni cev in po § 65. a k. z., ker se v njent na podlagi izmišljenih ali potvorje* nili dejstev trdi in skuša dokazom vati, da je naša država sužnja en* tente odnosno tudi sužnja tujega ka* pitala. S tem se izziva k mržpjl do; države kot celote (člen 138. usta* ve) in tvori tako izzivanje objektiv* ne znake hudodelstva po § 65. $ kaz. zak. V Ljubljani, dne 16. nov. 1921. rfftM ' vseh vrst v CIRIIi SITAR LJUBLJANA .®tra ce V. vseh vret od preprostih do najfinejeih dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRANJO CERAR, v Stotu, pila Dcmlsle pi LiuMpi. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. -------- j KAJO DELIČ, zlatar In draguljar Ljubljana priporoča tvojo Mo Id Manko iaiiti za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Jesenice. (Zaupnikom in članom kovinarske organizacije na Jesenicah, Javorniku in Dobravi.) Za nami je mezdni boj in stari mezdni sistem, radi katerega smo si šest mesecev belili glave in debatirali, kako ga odpravimo, da se vsaj deloma zadovoljimo, častno smo izšli iz tega boja, to se nam mora priznati. Škodoželjni, ki so mislili, da bo konec kovinarske organizacije, ako se odpravi vsa zastarela, prirastka mezdna komedija, niso dosegli svojega namena. Led je torej prebit in vsi omahljivci že danes žive, dasi so mislili, da bo konec sveta, ako se uredijo plače malo Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči FELLE§t-JSW „EISAFLUIDM ko« KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrfio priletno sredstvo za drgirenja lirbt* rok noe in celega telesa. Je mnogo močnejši in delajoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za v s a k o g a: 3 dvojnatc ali 1 špecijalna steklenica. . ... K 48. Za prodajalce > IGR 12 dvojn. ali 4 spec. steklenice....... j) i 24 dvojn. ali 8 spec. steklenic......... !) 36 dvojn. ali 12 spec. steklenic . • • • « • • PoStnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi se popust v naravi. Primot: Elsa cbliž za kurja očesa K 5 In 7-50, Elsa mentolni klinčič K 12, Elsa i osipal ni prašek K 11, pravo Elsa r.bjc olje K 85, Elsa voda za usta 1 36. Eisa kolonska voi n K 41, Eisa šumskimiris K 41, Giyccrin K C in 30, Lysol, Lyscform K u0> KiLjski cr.j K , mrčesni prašek K 15, Strup zn podgane in miši po K 8 in 12. EliliEll lFELLER. i«. Sli US, lil. Elsa tl9 II. R * Stran 4. --------- NAPREJ# vl°g» nak»P i« prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti ■vsa^e vrs*e> eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v: ttt~ »n inozemstvo, safe-deposits itd. itd. LJUBEJANHi Preš&FEtova ulica if» 5CIS ir lastnem p©sl@plsi ===== EizoJavnS kssEcu : K E E D IY L SIIE L S & K fi. - Tetefen £S. 40 in 457. ——-— DR. FRAN VIRANT TORlflo asistent depiasteSsg. oddelka spfoine Esetake © r ®11 £1 i f a s©pet redno od 2. do 3. ure za kožne in spolne bolezni LJ&š&ffasia, Miklošičeva sesta 18-11. (na oglu Sodne ulice). priporoča l i\ flEM gumijevi pisMi vsa vrst \ Ka drobno En debele. \ ’'JjiŠ1' jj Glavno zastopstvo polnih j gumijevih obročev za to-vorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino. HydravliSna Stiskalnica za montiranje gumijevih obro-cev v centrali, Ljubljana, ||||i J® Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga umil: »liana, Rintiha oda 2. StTJJT Te!e?en St, £88. 10 tovornih automobilov. Ljubljana, t^aržisor, Beograd, Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, Knez Mihajlova tel. st. 470. tel. st. 133. ulica 3. na debelo in drobno: galanterijo, srajce, kravate, nogavico, meške in Zenske, eolske rc-trehščiiie, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istotam sc dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za ::: kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. ::: Vzajemna zavarovalnica Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko Pošljite naročnino!" TONE MALGAJ Prilivajte ff gjrio U.ČERNE^ ‘ in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri Kolodvorska ulica st. 6 1JU BUJANA J Pisarja za risarska efeSa išče za trajno tovarna mizarskih izdelkov Klančnik & Kompare, Maribor, Mejna ulica 6. Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat so popravi v lastni delavnici, oz. tudi na licu mesta, strokovno pod jamstvom In ccno. IzvrSijo sc tudi druga v preclz. mehaniko spadajoča dela. Velika izber gramofonskih plešč. Ugodna zamena Avg. Agnola| liilisB, Btnsjika testa it ! priporoča svojo zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178, Poštni Čekovni račun št. 10.532 Brzoj. naslov „Kodes Ljubljana", M trgovini O. Bernatovič Hestni trg it. 5 se dobe še gso lak® nizki ceni; moške obleke.............od K 650 naprej, moške raglane............od K 1100 naprej, moške hlače ........ od K 150 naprej damski plašči............od K 550 naprej damski kostumi...........od K 600 naprej damske modne obleke . . od K 900 naprej, damska krila ............od K 300 naprej, kožuhovina...............od K 300 naprej, ¥s® te stvari so ita ogied o vsakem času, | Borzni posredovalec | Dragan Vučkovič I posreduje pri nakupu in 1$ prodaji državnih in vred- s nostnih papirjev, zastavnic, | deviz in valut i Zagreb, Sv* Duh 19„ 1 Telefon G-69. 3 Brzojavi: Vučkov Zagreb. | sprejema lil