50. APRIL 1948 - ŠT. 10~|
ČRNOGE LEM
I V" E STN I K SINDIKALNE PODRUŽNICE $ T. 1 »U U D S K A P RA V I CA « <
pAvi maj
Danes glasi se od vzhoda —
kraje, dežele, celine objema — danes še mračne dežele Zahoda
pesem pomladna, svobodna razvnema;
danes s šestino sveta so zapeli —
v zboru svetovnem na petih celinah: Vrata svobodi še v naši deželi
kmalu odpremo — na petih šestinah!
V Burmi, New Yorku, Egiptu, na Javi,
v Indiji, Afriki, Kongu, na Kreti — ljudstvo prisega rdeči zastavi,
z istim smo ognjem in vero prežeti!
2 vero v človeka že ljudstvo zmaguje
v boju svetovnem na petih celinah, v naši deželi pa vsakdo zdaj kuje,
zida za mir še na petih šestinah.
Mi smo zidarji sveta, ki prihaja —
nova bo, lepša njegova podoba, delo razlije še morje sijaja —
velika, naša prihaja zdaj doba!
V velikem zboru smo prvega maja.
V prvih smo vrstah, ponosni v sprevodu, v vrstah neskončnih brez konca in kraja —
mi smo svobodni — doma smo na Vzhodu.
NAPREJ ZA IZPOLNITEV PLANA!
ll|IMII»l!IIIIIIIII!ill|||lllllll||||||ll!l!l|||||||ll!l|||!!llll!l!l!|||||!!IIII||||||lll!ll||||||llllll|||||IIIIIII||||||lllll!||||||lll^
06. plačniku us epa dežomeg-a (ljudstva
Letos praznujemo praznik vsega delo v-ljudstva sredi najživahnejše bitke za ®PQilnitev petletke. Lanli smo ob prvem maju prav za prav šele stopali v organizirani °I za izpolnitev petletke. Letos pa ob pr-Vern maju že praznujemo velike zmage, ki g0 doslej izv.o|jeivali v prvem planskem jj m med prvomajskim tekmovanjem med . vj°- Zdalj je med nami že mnogo iizku-\ borcev za plan, ki gledajo z odločnim P°S e onj naprej.. Prvi maj jim zait o pomeni mnogo več kakor manij zavednim, ki pra-zaradi isamega praznika, u i nainr pomeni prvi .maj več kakor le ■ aVf1 en praznik, ko delo počiva. Prvi maj e an, ko proslavljamo delovne zmage; ko e amo obračune o svojih delovnih uspehih; o ugotavljamo, koliko poti smo prehodili, a osežemo smoter — socializem; ko de-
lamo tudi načrte in sprejemamo obveznosti za nadaljnji boj. Prvi maj je praznik zavednega delovnega ljudstva, praznik dela v globljem pomenu besede. Na ta dan se bo pokazala naša moč, ki izvira iz smotrnega dela, pri nas posvečenega blaginji delovnega ljudstva. Zavedni delavci se dobro zavedajo, kaj pomeni ustvarjalno delo: iz dela izvira vsa naša moč in oblast. Delo je poroštvo naše lepše prihodnjositi.
Toda zavedni delavni tudi nikdar ne pozabljajo na velikansko razliko med našo in kapitalistično državo: pri nas je odpravljeno izkoriščanje človeka po človeku in vsi sadovi našega skupnega dela, vseh naših žrtev, ki jih terja od nas izpolnjevanje velikih nalog med petletko^ zorijo za nas vse.. Ne pozabljajmo, da delo pogosto ne rodi takoj sadov in da moramo tudi mnogo žrtvovati, če hočemo doseči kaj tako velikega, kakršen je socializem.
Vendar naše delo rodi že zdaj bogate sadove. Že letos se bo življenjski standard
našega delovnega ljudstva dvignil nad raven leta 1939. To se pravi, če označimo skupno potrošnjo leta 1939 s 100, bo letošnja potrošnja znašala že 107, To je ogromen napredek spričo strašnega razdejanja med vojno.
Zaradi takšnih uspehov pa sme naše delovno ljudstvo reis ponosno praznovati letošnji prvi maj — v zavesiti, da bomo zmagovali tudi vnaprej v vseh bojih za socializem, pripravljeni na žrtve in na najtežje naloge. Tudi naš delovni kolektiv po svojih močeh prispeva svoj delež v tem velikem boju, kar so predvsem dokaz naši udarniki in lepi delovni uspehi posameznih oddelkov. Zato bomo prvega maja ponosno stopili v sprevod med prve borce za uresničenje petletnega plana. Ponosni smo, da smo člani velike skupnosti naše ljudske .države in srečni, da lahko svobodni praznujemo največji praznik vsega delovnega ljudstva.
Živel prvi maj!
Priznanje našim prvomajskim udarnikom
V sedanjem prvomajskem tekmovanju so k našim skupnim uspehom največ pripomogli naši udarniki. Njihovi uspehi so naši skupni uspehi. Ponosni simo na nje in jim iskreno -čestitamo! Želimo, da bi imeli mno-igo posnemovalcev in da ibi ostali še nadalje imeid prvimi delavci našega kolektiva!
Naslov udarnika so isi pridobili s tem, da so presegali norme v treh zaporednih mesecih in da so izpolnili druge potrebne pogoje, naslednji tovariši:
Franc Poženel, strojni stavec, ki je tretjič proglašen za udarnika. Norme je presegal povprečno za 32%.
Ivan Maver, strojni stavec, je zdaj drugič proglašen za udarnika. Norme je presegel od 21 do 31%.
Janez Korenčan, kemigraf, tretjič proglašen za Udarnika, je presegal norme od 23 do 35%.
Leopold Meintinger, keimigraf, je visoko prekoračil norme, od 26 do 37%.
Vinko Štrukelj, keimigraf, je tudi tretjič proglašen za udarnika. Odlikoval se je zlasti, da j-e norme presegel za 52 do 62%.
Franc Hvastja, kemigraf, ki j-e prav tako tretjič proglašen za udarnika. Norme je presegal od 21 do 34%.
FRANC POŽENEL
IVAN MAVER
LEOPOLD MEINTINGER
VINKO ŠTRUKELJ JANEZ KORENČAN
FRANC HVASTJA
Začeli smo novo poslovno dobo
V	nedeljo, 18. t. m., je imela naša podružnica občni zbor. Udeležba je bila zadostna, čeprav ibi bila lahko še lepša. Na predlog prejšnjega predsednika podružnice E. Goslarja smo izvolili v delovno predsedstvo L. Vrhovnika, Dj. Šmicbergerja in Rozo Selanovo. Predsednik E. Goslar je podal iz-
Porocilo predsednika
Otvarjam redni letni občni zbor sindikalne podružnice zveze delavcev in nameščencev grafične industrije št. 1. ;Ljmiške pravice«. Pozdravljam vse navzoče tovariše in tovarišice, zastopnika KO tov. Pelicona in goste ostalih sindikalnih podružnic
V	uvodu bi povedal nekaj besed o šestnajstmesečnem delovanju naše sindikalne podružnice. Na zadnjem občnem zboru smo kot ena prvih sindikalnih podružnic izvedli sklepe IV. plenuma1 enotnih sindikatov Jugoslavije in takoj pričeli z delom v organizaciji grup, pododborov in v upravnem odboru komisij. Reči moramo, da je bilo delo v samem začetku uspešno, kajti posamezni predsedniki komisij v upravnem odboru so si sestavili veččlanske odbore in resno prevzeli poverjene jim naloge. Treba pa je na žalost povedati, da so se posamezne^ komisije začele med letom krčiti in večkrat smo imeli primere, ko je vodil komisijo edino še dotični, ki je bil v komisijo izvoljen. Omeniti je treba tudi, da smo večkrat naleteli pri tovariših ali tovarišicah na nerazumevanje in na odklonilno stališče do prevzemanja kakršnih koli funkcij. Vse premalo so se zavedali posamezni tovariši, da bodo s tem samo otežkočili uspešno in pravilno delo v sami podružnici in s tem škodovali celoti. Če kritično pogledamo na delo posameznih funkcionarjev v upravnem odboru, mislim da lahko grajam in pohvalim tiste, katerim ste na zadnjem občnem zboru zaupali vodstvo naše podružnice. Ena najvažnejših komisij v sindikalnem upravnem odboru je brez dvoma kulturno prosvetna, ki pa kljub dobri volji referenta ni mogla
črpno in dovolj kritično poročilo o delovanju podružnice v preteklem poslovnem letu. Še bolj podrobno poročilo z razčlenitvijo glavnih napak je podal tajnik D j uro Šmicberger. Ker ti poročili najbolje označujeta lansko delovanje naše podružnice, ju objavljamo v celoti.
zaživeti tako, kakor bi morala in bi bilo želeti. Referent za to komisijo je spočetka kazal veliko iniciativnost, pa zaradi premajhne aktivnosti nismo bili niti doma, to je v sami podružnici, niti pri višjih forumih posebno upoštevani.
Druga nič manj važna komisija, je komisija za tarifna vprašanja in tekmovanja. Tovariš, ki je vodil to komisijo, je v začetku s polnim poletom prijel za delo v našo splošno zadovoljivost, je pa imel težave s poročili iz posameznih oddelkov dokler tudi sam ni odstopil od svoje funkcije. Njegov namestnik je upravljal svoje delo pač tako, v kolikor so mu pomagali člani komisije. Komisija je dobro organizirala novembrsko in prvomajsko tekmovanje in uspelo nam je s sodelovanjem vsega članstvi priboriti si prehodno zastavo krajevnega odbora in drugo mesto kot najboljši grafični kolektiv v državi. Komisija je predlagala s sodelovanjem uprave podjetja 26 udarnikov, ki so s svojim zavednim delom naš ponos in zgled vsemu ostalemu delavstvu.
Tudi komisija za preskrbo ni mogla zadovoljiti našega članstva tako, kakor bi lahko in bi bilo želeti. Priznati je treba, da so obstojale objektivne težave pri raznih nabavah, vendar bi se lahko zadovoljilo naše članstvo z marsikatero nabavo, če bi imel referent dobro komisijo. Zato smo bili v veliki meri odvisni od kontingentov, ki nam jih je nabavljal krajevni odbor.
Ne bi razčlenjeval vseh komisij, ker bo to povedal v svojem poročilu tovariš tajnik. Moja dolžnost je, da tukaj pred vsem članstvom pohvalim za požrtvovalno delo v upravnem odboru, kakor tudi pri raznih tehničnih in organizacijskih delih naše podružnice tovariša Čeča Bruna in pa na-
šo blagajničarko Milko Kernelovo, ki je vestno in z žrtvovanjem marsikatere ure opravljala svoje delo.
Upravni odbor je tesno sodeloval z vodstvom podjetja in lahko rečemo, da ni nikoli prišlo do kakršnih koli nesporazumov. Posebno, kar se tiče dodeljevanja nagrad in pri določanju višine letnih dopustov smo našli na strani uprave podjetja polno razumevanje.'
Med uspehe v naši sindikalni podružnici moramo brezdvomno šteti otvoritev rdečega kotička, začeli smo izdajati podružnični list »Črno na belem«, ki je naletelo nied našim članstvom na odobravanje, premalo pa članstvo sodeluje pri njem. Uvedli smo tečaje za tovariše in tovarišice, ki so prišli iz osvobojene Primorske, za slovenski jezik, vajenci v podjetju pa bomo med svojo učno dobo morali večkrat polagati izpite v svojem strokovnem delu tako, da s tem tudi sindikalna podružnica sodeluje pri izobraževanju naših bodočih kadrov. Posebno bi tukaj opozoril na položaj naše mladine, s katero nismo tako zadovoljni in od katere smo pričakovali mnogo več. V bodoče bo treba posvetiti temu vprašanju več pažnje.
Finančni položaj se je s prenosom menze od sindikalne podružnice na podjetje zelo izboljšal in danes razpolagamo z lepo rezervo denarja.
Odnos naše podružnice do višjih forumov je bil dober, vendar je težko dobiti kakršnega koli člana, ki bi bil pripravljen sprejeti v teh forumih kakršne koh funkcije.
Na splošno je delal upravni odbor po svojih močeh in v kolikor je bilo članstvo samo voljno sodelovati. Težko pa je zadovoljiti prav vse in zato smo bili delež m večkrat tudi graje, ki pa je bila mnogokrat neupravičena.
Velike naloge čakajo bodoči upravni odbor, katerega boste danes na tajni'1 volitvah izvolili. Prosil bi vas, da predlagate in izvolite v upravni odbor res take ljudi, ki bodo dobri sindikalni odbornik1' v katere boste imeli polno zaupanje, da bodo naloge, pred katere bodo postavijo' ni, reševali v splošno zadovoljnost nas vseh-
TAJNIŠKO POROČILO
Ko pregledujemo delo naše sindikalne Podružnice v preteklem poslovnem letu, - si Moramo biti predvsem na jasnem o dveh stvareh: kaj je nudil upravni odbor članstvu in kaj je članstvo nudilo upravnemu odboru. Na oba ta dva vprašanje je' kratek odgovor: premalo. Meld našito članstvom je Preicelj razširjeno mnenje iin tudi mnogo bolj koit bi bilo to potrebno, da nimajo posebnega haska od sindikata. Če pa poislušamo ntoeoje naših sindikalnih funkcionarjev, oid Hrupnih poverjenikov do članov upravnega 0|dlbora in če beremo poročila naših komisij, ki so bila objavljena v »Črno na belem«, "otno zvedeli, da so več pomoči pričakovali ®d članstva, da bi prav z večjo pomočjo članstva uspeli bolje razmahniti svoje delo. Temeljna ugotovitev v poročilu o delu v Preteklem poslovnem letu ibi torej bila: medsebojne pomoči je bilo premalo. Čim boljše Pa je medsebojno sodelovanje, tem boljše rezultate lahko rodi in bo treba zato bodoče delo bolj usmeriti na to pot.
Ko se vprašujemo zakaj še do takega sodelovanja ni prišlo, je najprimernejši od-Hoivor ta, da je med našim članstvom še Precej zakoreninjeno napačno pojmovanje o halogah sindikata, ki naj po njihovem mnenju sam® nekaj določenega daje, ki naj nekaj posreduje po njihovih večkrat napačno Postavljenih zahtevah. Takole se je te dni' pražil nek tovariš v naši podružnici: Kaj ki hodil na občni zbor, k-o je že vse naprej določeno. Ne le, da -se ta tovariš še ni prikopal do osnovnih principov, ki usmerjajo v$o našo delavnost, dokazal je tudi, da iga
116 zanima niti najosnovnejše — -kako' bo' ^Pravni oidlbor polagal račune o dosedanjem je'lu in koga bo članstvo izbralo za vodenje ,”a v bodoče. Takih primerov pri nas žal ^ malo. Najlaže in obenem najbolj zgrešeno ^a je talko stališče, da nekdo od strani vse VlPrek kritizira, pri tem pa pozabi, da sam JU niti najmanj pripomogel k boljšemu delu.
. takih neupravičenih kritikah se, mislim, ni krma. d el j zadrževati.
Kaj p,a je vendarle v preteklem poslov-Uem letu naša podružnica nudila svojemu manstvu in kaj sploh mora predvsem podružnica svojemu članstvu nuditi? Poma-Saiti imu mora v vsakdanjem življenju, vzpod-ulati ga mora, da bo laže in pravilneje .Pojemalo nastale družbene spremembe, vo-,ui ga mora in vskladiti v skupna prizadevanja, ki jih naše delovno ljudstvo diopri-0a®a .za svoje vse lepše življenje. Zato ne Ulemo zamenjati vloge sindikata tako, da Zahtevamo od njega raznih olajšav v preskrbi, vse drugo pa naj nas ne briga, preganja nas ne brigajo, študij se nam zdi epotreben, tekmovanje nesmiselno, kakrš-■j,6 koli funkcije pa se odločno otepamo. °da vse to in še več je potrebno: prav ak'0 kot naj sindikat skuša -članstvu nadomestiti razna pomanjkanja v preskrbi, mu Pomagati pri reševanju morebitnih stanovanjskih meprilik, sodelovati pri urejanju logovih tarifnih vprašanj, dopusta, pomoči bolezni itd. — mora obenem tudi skrbeti ,a njegovo ideološko - politično vzgojo, za rokovno usposabljanje, za uvajanje novih Vek'^ ^e'*a' za neprestano rast takega člo-'Ob*3' ^ Sa današnji čas zahteva, ki pa bo enem tudi spoznal, kaj današnji čas pri-asa njemu in vseij naši skupnosti. g smo prebrali poročila naših komisij, ° -p«nali, da smo v naši podružnici ;po-(Ji® delo kolikor toliko tem zahtevam in ni do nelke mere uspeli. Na kratko bom Iz teih poročil nekatere značilnosti, ut tur n o -pr ois ve tn a komisija je priredila vrsto us,no,l.U,	—: „ __	_
kult'
uspelih predavanj s področja politične,
turoe in gospodarske problematike; or-^ nizirala je 'študijske krožke, vodila tečaj a 'Strokovno izobrazbo, poskrbela za pri-erne proslave ob obletnicah pomembnejših
zgodo vinskih dni, aktivno je spremljala razne akcije in ji je pri tem bil v pomoč njen agitlkolelktbv, ustanovila je rdeči kotiček s knjižnico in čitalnico, izdaja podružnični list »Črno na belem«, med članstvom je propagirala naročanje našega časopisja itd. Bavila se je skratka s precej obširnimi nalogami, toda pri vseh ni popolnoma uspela in to po krivdi posameznikov, ki s-o bili v komisiji .zadolženi za posamezne naloge, in po krivdi celote, ki se marsikdaj ni odzvala prizadevanju komisije v taki meri, kot bi to bilo potrebno in tudi celoti koristno. Kaj pomaga 'dobro pripravljeno predavanje, če pa je odziv slab, kako naj služi knjižnica svojemu namenu, če pa je zanjo premaloi zanimanja med članstvom. Mogoče je pri posameznih panogah dela izbrala komisija napačne oblike in naj te v bodoče po nasvetih članstva odpravi, zavedati pa se mora, da ij.e od nje same največ odvisna aktivizacija (članstva v vsem sindikalnem življenju.
Tekmovalno tarifna komisija je storila mnogo premalo. Bila je bolj registrator in še to večkrat slab registrator, namesto da bi usmerjala in vodila tekmovanje. Naša podružnica je dosegla v preteklem novembrskem tekmovanju pomemben uspeh: prvo-meisto med grafičnimi aktivi v Sloveniji, To je brez dvoma velik uspeh vsega našega članstva, ki je s svojimi delovnimi napori pripomoglo do tako povoljnih uspehov v produkciji. To pa tudi obenem dokazuje, da bi (boljša -organizacija tekmovanja lahko še povečala uspehe. V preteklem poslovnem letu ,je bilo v podružnici proglašenih 26 udarnikov, pohvaljenih in nagrajenih je bilo 183 tovarišev, delovna disciplina se zbolj-šuje in se je v sedanjem tekmovanju za 4% zmanjšal odstotek neupravičenih izostan-karjev, Itudi storilnost -posameznikov se v primeri z novembrskim tekmovanjem veča in izdelavni oddelki .mesečno presegajo pro-izv.oidni plan — vse to so dobra napotila tekmovalni komisiji, ki bo .morala poiskati novih prijemov za vodenje tekmovanja, saj ima vse objektivne pogoje dane.
Pozabiti tudi ne smemo na prostovoljno delo, čeprav večkrat kaže, da pozabljamo nanj. Lani izvršenih 15.000 prostovoljnih ur kaže, da zmoremo tudi letos opraviti 16.500 ur, za katere smo se obvezali.
Komisija za racionalizacijo in izume je sproti in v redu izvrševala svoje poisle. Komisija za zaščito dela je skupaj z delavskim inšpektorjem po danih možnostih odpravljala hibe in vodstvu podjetja predlagala razne izboljšave oziroma popravila. Komisija za socialno skrbstvo in dopuste je iz fonda, ki se redno slteka od pobrane članarine, podprla 23 članov s 15.800 dinarji in omogočila 14 članom brezplačne počitnice. Fizlkuilturni aktiv je dosegel znatne uspehe posameznikov in manjših skupin tekmovalcev, ni pa še prodrl do množičnega vključevanja članstva v posamezne panoge fizkulturnega in športnega udejstvovanja. Zlaisiti bližnji republiški zlet v Ljubljani daje našemu fiz-ikulturnemu aktivu odgovorno nalogo, ko mora iz naše podružnice nastopiti 100 ljudi. Predvsem bo fizkuliturnemu aktivu priskočila na pomoč mladinska organizacija, ki jo moramo prav tako omeniti v našem sindikalnem udejstvovanju in njeno delo oceniti s stališča, da mladina predstavlja velik procent vsega našega članstva in bi zato tudi pričakovali večjih uspehov pri izvajanju naših skupnih nalog.
Preostane nam še komisija za preskrbo in stanovanja, V glavnem je razdelila članom kontingente, ki jih je prejela od nadrejenih forumov in to v znesku 294.439 dinarjev. Z lastnimi dobavami ni posebno uspevala in posebno se ji je- ponesrečila zadnja dobava, za katero pa po obljubah odgovornih činiiteljev ne smemo obupati, če-
prav komisija ni povsem po predpisih ravnala in ji je bila zato vsa nabavljena količina zaplenjena. Glede lajšanja stanovanjske krize našim članom je komisija šele v zadnjem času, kot je dobila navodila, usmerjala prošnje posameznih članov, a zaenkrat še brez posebnega uspeha,, ker je na splošno ta problem zelo težak. Organizirati bo treba tudi družbeno nadzorstvo, ki bo kontroliralo in vzpodbujalo komisijo za preskrbo in stanovanja.
K-oit smo že poudarili je podružnica premalo storila in uspela. V glavnem se je omejila na te naštete naloge ter probleme in jih sproti manj ali' bolj posrečeno reševala. Ogledati si moramo še organizacijsko' plat poslovanja. Upravni odbor je imel med poslovnim letom 141 sej, dva plenuma s celokupnim sindikalnim aktivom, več sestankov z grupnimi poverjeniki ter komisijami in sproti utrjeval svojo organizacijo. Pokazalo pa se je zlasti nekaj: Lani izvedena reorganizacija na pododbore se ni obnesla. Nobeden od treh pododborov ni zaživel samostojnega življenja, ampak je nasprotno bil prepreka za boljše sodelovanje med grupami in upravnim odborom. Najuspešnejši je še bil pododbor knjigoveznice, ki pa dejansko niti ni bil pododbor, ampak pravilno 'Organizirana grupa, po kateri bi morale še druge uravnati svoje delo. Zato je upravni odbor prišel do sklepa, da pododbore ukine in naloga bodočega odbora bo, bolj nase navezati posamezne grupe in to z rednimi sestanki aktiva, s svojo organizacijsko komisijo, ki bo v pomoč tajniku upravnega odbora in z nenehno pomočjo in kontrolo nad vsem delovanjem grup, Zlaisiti je upravni ,odbor doslej zanemarjal take grupe, ki so navezane na drug delovni čas ali so izven tega poslopja, n. pr. Kmečki glas, menza, nočni ekspedit. Tudi s temi ho treba utrditi zvezo in prav tako nanje razširiti sindikalno delo.
Izkušnje preteklega leta znova potrjujejo, da je najlepše uspehe mogoče doseči takrat, kadar članstvo z razumevanjem spremlja in je tudi pripravljeno aktivno' poseči v sindikalno delo. Zato bi ob koncu svojega poročila poudaril še to, naj današnje volitve pripomorejo, da bo delo za bodoče poverjeno takim ljudem, iki bodo uživali zaupanje vsega članstva in jim ibo tudi vse članstvo pripravljeno pomagati. Smo v najtežji in najodgovornejši dobi v izvrševanju prve Titove petletke in je zato pravilno sindikalno delo tisti važni činitelj, ki bo mnogo pripomogel za uspešno izvršitev sedanjih nalog. Čim bolj pa bomo te naloge zavestno izpolnjevali in v to naj nas uvaja sindikat, tem prej bomo dosegli to, ikar si vsi želimo — močno, samostojno državo, ki bo zadovoljila vse težnje delovnega ljudstva.
SKLEPI IN VOLITVE
Po vseh poročilih se je začela razprava, ki pa ni bila dovolj živahna. Deloma je bila preveč enostranska. V nji ni bilo primerno pretreseno niti delovanje komisije za preskrbo, čeprav se je na splošno omejevala prav na to.
Živahnejši je postal občni zbor, ko smo začeli predlagati kandidate za volitve v upravni in nadzorni odbor. Za upravni odbor smo določili 15 kandidatov, za nadzorni odbor 5 in za delavskega inšpektorja 3. 'Največ glasov je prejelo prvih 9 kandidatov za upravni odbor, ki so bili s tem izvoljeni. Največ glasov med vsemi kandidati je prejel Bruno Čeč, in sicer 271.
Na občnem zboru je bil navzoč tudi zastopnik krajevnega odbora tov. Pelicon. V govoru je ocenil delovanje naše podružnice lani in nam prikazal veliko vlogo sindikatov dandanes.
(Po volitvah je bil na predlog tov. Šmic-bergerja sprejet predlog, da naša podružnica podpre društvo »Jože Mo-škrič« z zneskom v višini 4% kultiumno-pirosvetnega fonda.
Končno je tov. Metlar pojasnil, zakaj in kako je bil likvidiran fond v pomoč onemoglim grafičarjem.
Dne 21. t. m. je bila prva seja novega upravnega odbora, ki se je konstituiral takole: predsednik Rado Cenčič, tajnik Djuro Šmicberger, blagajnik Milka K a r n e 1, predsednik komisije za kulturo in prosveto Miha R i g e 1, predsednik komisije za tarifo in tekmovanje Jože Paradiž, predsednik komisije za racionalizacijo in izume Bruno Čeč, predsednik komisije za fizkulturo Maks Hvale, predsednik komisije za socialno skrbstvo in dopuste Jože Urbančič, predsednik komisije za zaščito deilia Marjan Možina, ki je hkrati delavski ilnspektor, 'in predsednik komisije za preskrbo Ivan Op ar a.
Nadzorni odbor sestavljajo: Lado Vrhovnik, Iva Orel in Franc Metlar.
V novem upravnem odboru ni tov. Goslarja, ki je bil sicer izvoljen, a je pri konstituiranju odbora odstopil. Naslednji kandidat po številu glasov na občnem zboru je bil Janez Cizelj, ki bi prišel v poštev kot član upravnega odbora, a je funkcijo odklonil, zato je bil pritegnjen nadaljnji kandidat Jože Paradiž.
S tem se je začela nova poslovna doba naše podružnice. Od delia in organizacije vseh komisij bodo odvisni uspehi. Seveda bo pa uspešno delo mogoče le ob tesnem sodelovanju vsega članstva in zlasti grup-nih poverjenikov.
PRED SESTAVO NAŠIH KOMISIJ
Volitve grupnih poverjenikov in upravnega odbora so končane. V zvezi z volitvami nas pa še čaka naloga, katere pomen je treba poudariti. Napeti bomo morali vse siile, da bo naše sindikalno življenje v novem poslovnem letu zaživelo.
Gre za izbiro iln sestavo naših komisij. Še tako dober upravni odbor, t. j. predsedniki komisij, ne morejo povzdigniti našega sindikalnega življem a, če nimajo v pomoč sposobnih in delavoljnih ljudi, najtesneje povezanih s članstvom. Kot je grupni poverjenik najpomembnejši člen verige naše organizacije, tako morajo biti člani komisij, ki so zastopniki posameznih oddelkov, srce našega sindikata. Od njihovega dela, o-d njihovega pravilnega tolmačenja nalog posameznih komisij so odvisni skupni naši uspehi.
Komisije morajo biti sestavljene do 5. maja. Naloga grupnih poverjenikov je, da na grupnih sestankih izvolijo referente za naslednje komisije:
kulturno-prosvetno komisijo, tarif no-tekmovalno komisijo, komisijo za preskrbo-,
komisijo za socialno skrbstvo in dopuste, komisijo za zaščito dela in komisijo za fiizkulturo.
Referent za tarifo in tekmovanje bo hkrati lahko opravljal delo referenta komisije za racionalizacijo in izume.
Pri izbiri posameznih referentov ne smemo pozabiti naše mladine, ki jo je treba vključiti v aktivno sindikalno življenje. Na naši mladini mora sloneti polet našega sindikata in iz vrst mladine moramo vzgojiti bodoče sindikalne funkcionarje. Hkrati moramo vključiti v aktivno delo naše žene, ki jih je velik odstotek našega članstva, zato bi morale biti primemo zastopane med funkcionarji.
Grupni poverjeniki naj do 5. maja javijo sestavo komisij upravnemu odboru.
Jjz. g&i&dje. naj&o.žjŠC&...

Vsi vesfe - prvi je pri delu, ni mu para! Poznate vsi ga, komandanta - intendanta, skrbi, da bi na mizo kdaj prišla obara, iz lonca pa puhti, izdaja vse sopara -.Polenta!' kar ni kleveta in ne kvanta, saj veste: prvi je pri delu naš Opara!
Med naše najboljše prostovoljce je treba nedvomno prišteti našega brigadirja tov. Ivana Oparo. Ne le, ker s,e je za-veizal, da ibo dal 300 prostovoljnih ur, temveč predvsem zato, ker se dela kljub svoji prezaposlenosti v zvezi z menzo zares udeležuje. Zato si je tudi že pridobil odlikovanje, ker je opravil nad 50 ur pred prvim majem. Priznanje tudi' zasluži kot organizator prostovoljnega dela im našega tekmovanja s kolektivom kartonažne tovarne. Zato je prav, da ga je naš umetnik ovekovečil. Ovekovečiti pa bo moral še tiste, ki spadajo v galerijo naših — najslabših.
ifteseda mžadCua
ŠE NEKAJ PRIPOMB 0 NAŠEM MLADINSKEM DELU
Večkrat je bilo že ugotovljeno, da je naš mladinski aktiv zelo številen. Vsiljuje se pa vprašanje, ali dosegamo tudi primerne uspehe, kakršne bi -morali po svo-jr številnosti. Jasno je, da ne moremo biti zadovoljni. Zakaj ?
Eden glavnih vzrokov je, da se kot celota premalo zanimamo za delo- v mladinski (Organizaciji. To je pa posledica, da s-mo premalo politično in ideološko zgrajeni, Vse to smo že neštetokrat ponavljali na sestankih in drugih prilikah, spremenilo se ipa ni v bistvu prav nič.
Bliža se prvi maj, ko bomo pregledali svoje idel-o — uspehe, pa tudi neuspehe. Ob -končanem novembrskem tekmovanju smo sprejeli nove obveznosti za prvomajsko tekmovanje. Ali bomo lahko ugotovili, da smo obveznosti izpolnili? Od prvega maja nas loči le še kratek čas. Morali bi se s podvojen® vnemo lotiti dela, da ga bomo
uspešno m pravočasno končali Zato bi -pa bilo treba brezpogojno in takoj napraviti konec s se-danjo mlačnostjo1. Tako se j6 doslej množičnih mladinskih sestankov h* konferenc -udeleževala le četrtina mladine. Kje so vsi drugi? Pokažim-o vendar, da se zavedamo-, kaj pomeni biti član mladinske organizacije!
Nujno je, da se udejstvujem-o v fizkul' turi in tekmujemo za fizkulturni znak ter se udeležujemo vseh množičnih fizkulturnih manifestacij, kakršen je n. pr. pomladni -cross. S fizkulturo se krepimo za svoje na' loge in si utrjujemo zdravje.
Doslej se je organiziranih delo-vnih ak' cij udeleževalo le malo mladine. Kaže, da pozabljamo, da smo se obve-zali prispevati pri -prostovoljnem -delu določeno število uf do prvega maja.
Kakor rečeno je glavni vzrok naše ned®' lavn-ostii, ker se premalo udeležujemo štu' dija in zat-o ni-smo dovolj zavedni. Zato )e nujno, da sleherni izmed nas bere dnevni0 časopisje in se seznanja s političnimi do-g-od' ki; da zasleduje delo drugih mladinskii1 aktivov ter se zanima, kakšne uspehe d°' segajo v drugih podjetjih; da spremlja del naše mladine pri velikih delovnih 'akcijah P° -državi; da se udeležuje dela v mladinsK organizaciji im vseh naših skupnih akcij-
Mladinka-