Izhaja razen nedelj in praznikov
===== vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna.  =•=
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== za list so poštnine proste. =
Štev. 113.
Naročnina po posti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
ammmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmm
Leto 1.
V Ljubljani, pondeljek dne 26. novembra 11*17.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Prijatelji miru v Ljubljani in po deželi!
V nedeljo. se bodo vršili mirovni shodi, ki smo jih že objavili.
Stori naj vsak zaveden sodrug in vsaka zavedena sodružica svojo dolžnost, da bo resna manifestacija za mir pravi izraz trpečega človeštva!
Oinemo v bedi, vojna uničuje vsa dobra dalje, ne da bi v doglednem času utegnila odločiti orožna sila. Zato je že od početka naše stremljenje: mir sporazumljenja, tembolj ker je sedaj ugodna prilika, kakor še ni bila v vsej tej vojni!
Spored objavimo jutri.
Prevrat v Slovenski ljudski stranki.
V soboto smo priobčili v »Napreju* dopo-sJano poročilo o soji izvrševalnega odbora Slovenske ljudske stranke, ki je bila v četrtek, dne 22. t. m. v Ljubljani. Seje se niso udeležili državni poslanci, ker se vrše v državnem zboru seje, protestirali so, da sklicuje predsednik dr. Šušteršič sejo ob takem času, a seja se je kljub temu vršila. Enako se te seje niso udeležili pristaši Krekove struje. Na seji so razpravljali o političnem položaju in končno izrekli zaupnico dru. Šušteršiču in Jakliču, ki sta izstopila iz Jugoslovanskega kluba. Sklenili so dalje razpust Slovenske ljudske stranke in ustanoviti takoj novo »Slovensko kmetiško stranko«. Nova stranka bo izdajala svoj list. če se ne pogodi s »Slovencem«.
To je suho dejstvo.
Na seji so obširno govorili o politiki, grajali so politiko Jugoslovanskega kluba, predmetnika dra. Korošca in očitali škofu Jegliču,
da podpira Krekovce. V sporu med dr. Šušteršičem je namreč posredoval tudi ljubljanski škof. Pogovarjal je dra. Kreka, da se oprosti Pri dru. Šušteršiču, a dr. Krek je baje izjavil, da ni žalil dra. Šušteršiča, pač pa Šušteršič njega ter da ostane pri svoji politiki, ne da bi sovražil nasprotnika. Dr. Šušteršič se spravnemu povabilu sploh ni odzval. Seja je obsodila deklaracijsko politični češ, da ni v soglasju z Vodilnimi krogi ter da nasprotuje načelom Slovenske ljudske stranke.
Na seji je torej kranjski deželni glavar zmagal. Njegovi zaupniki so bili sami in so skoro brez opozicije razpustili dosedanjo klerikalno stranko ter osnovali novo. Ta prevrat, ta pravcata revolucija, ki se pa ni izvršila v naprednem zmislu marveč v nazadnjaškem.
Ob tej priliki je primemo, če si nekoliko ogledamo dosedanjega predsednika Slovenske ljudske stranke kot politika. Dr. Šušteršič se je vedno zavzemal za avstrijsko večinsko politiko. Nikdar se ni ogreval za demokratizacijo, v deželnem zboru kranjskem je napravil volilno reformo, ki skoro brezpogojno jamči manjšinskemu veleposestvu neprimerno veliko Število mandatov, v delegacijah, v državnem zboru in tudi doma na velikih shodih je z neobzirno drznostjo zagovarjal vojno politiko in ? takih prilikah z verskimi in nacionalnimi frazami in z blatenjem svojih nasprotnikov v-pbvai na dušo občinstva. Ne trdimo pa, da je zakrivil vojno.
Njegovo minulo politično delo torej ni bilo spravljivo, ru bilo samostojno, ni stremilo za napredkom, in če je sedaj zabil ta mož prvi klin v enotno politiko Jugoslovanskega kluba, ce se je naklonil na hrvaške Frankovce in se druži v tem oiziru s sarajevskim nadškofom drju. Stadlerjem, kije prodal svoj list bosenski vladi, ali se naj čudimo temu? Zgodilo se je to vse pod pritiskom merodajnih političnih mogotcev v Avstriji in na Ogrskem, ki jim služijo ti ljudje kot politično orodje, in vendar ni to malenkost; utegne namreč imeti za nadaljuj razvoj perečih vprašanj jako odločilne posledice.
Avstrijski in ogrski narodi potrebujejo svoboden razvoj, popolno enakopravnost. To sta dejstvi, ki jih pravičen politik ne more zanika-vati, in če prihaja v takih vprašanjih do nespo-raizumljenja, je to najžalastneji pojav v zgodovini posameznih narodov in narodičev. Res je, ~a vsaj nam deklaracija ne obeta nebes, toda vvur Pridobitev, ki pospešuje neoviran raz-, J. hPdstva, razvoj avstrijskih in ogrskih ter narodov, je nujna stvar, če že ne Ozirojn na splošni napredek. Spričo dogodkov Pravi »Slovenec«, tla ne gre, da bi Kar taK* azdniižiii Slovensko ljudsko stranko na željo b ^eznika ali tudi po sklepu izvnše-vainega odbora ter poudarja, da se v kratkem stranka zopet konstituira.
Šušteršičev korak je bil popolnoma pre-mjšlaen. Neljubo mu je bdio, da je v Slovenski ljudski stranki soedločevalo zastopstvo krščansko socialnega delavstva in konsunmih zadrug. Ce je hotel dr. Šušteršič uveljaviti svoje ideale, je moral _ izločiti delavce in kon-sumente ter ustanoviti svojo politično organizacijo posestnih slojev in njih gospodarskih organizacij, kakršne imajo avstrijski Nemci, ter se združiti s takozvaniimi nemškimi krščanskimi socialisti in tvoriti z njimi močno politično falango v dosego gospodarskih iute-
NAPRK;, K 113, 26. novembra 10J7,
reso v neoziraje se na vse druge politične in kulturne zahteve. To je njegov program in s tem programom bo osnoval močno politično zaslombo, ki utegne postati konkurentka stare Slovenske ljudske in tudi napredne stranke, če ne pride med klerikalci do sporazuma, kar še tudi' ni izključeno.
Predsednik nove Slovenske kmetiške stranke je šentviški župan Belec. Nikakor pa ni ta predsednik pravi voditelj stranke. Vodstvo nove stranke ostane v deželnem dvorci,', pri deželnem odboru, ki ima vso deželno upravo, občine in vse druge pomočke v svojih rokah in od tam bodo pletli niti nove organizacije po vsej deželi. Sigurno je, da dr. Šušteršič ne pade, dokler ne bo v sedanjem vladnem sistemu bistvenih sprememb. In sam konsekvenc tudi ne bo izvajal, ker mu to ne pripušča njegov osebni in politični značaj.
Delavstvo dobi v tej stranki neobzirnega in krepkega nasprotnika, ki mu bo moralo posvečati posebno pozornost.
Državni zbor.
Na Dunaju, 23. novembra.
Na začetku petkove seje poslanske zbornice je predložil najprej predsednik sledečo interpelacijo poslancev d r j a. Adlerja, P e r-nerstorferja, Seitza in tovarišev:
»Kakor pripovedujejo poročila, je pozvala ruska Vlada rusko vrhovno armadno poveljstvo, naj se približa sovražnim poveljnikom s ponudbo premirja, da se začno mirovna pogajanja. Vprašujemo: Ali je vlada pripravljena, da izposluje pri armadnem vrhovnem poveljstvu, če se ponudi Avstro-Ogrski premirje v svrho mirovnih pogajanj, da sprejme to ponudbo?«
Na to se je nadaljevala debata o prebrani. Češki katoliško narodni poslanec V a 1 o v š e k je dejal: Vlada nima svobodnih rok. Nad avstrijsko vlado stoje drugi: Ogrska vlada, skupna, vojaška, a nad vsemi stoji najsilnejša, naj-brezobzirnejša vlada, vlada visoke finance. — Poljak dr. T er til pravi, da je dokazala vlada z ozirom na vprašanje prehrane, da do danes še ni pripravljena na vojno. Ker spada rešitev vprašanja o prehrani tudi k vojnim nalogam, zahtevajo Poljaki, da se ustvari likratu enotna fronta v notranjosti centralnih držav za rešitev vprašanj o prehrani. — Nemški socialni demokrat Palme pravi, da so nekatere industrije v nemškem delu Češke popolnoma propadle in delavci teh industrij so v najhujši bed i. — Nemški agrarec R i e g er pravi, da so morali oddati Nemci na Moravskem več živil kakor Čehi, čeprav so v manjšini. — Češki agrarec V i s k o v s k y zavrača napade ha Čehe, češ, da bi bili ti pri oddaji žita nepa-triotični. Če so bili Čehi pri oddaji žita nepa-triotični, so bili Nemci pri oddaji živine še bolj nepatriotični. — Češki socialist J a r o š govori le češko. Generalni govornik Mi a i x n e r, nemški agrarec, poživlja vlado, naj krene na druga pota na polju prehrane, če hoče, da asta-nejo nemški kmetje še nadalje državi zvest element. Drugače preide vlada k onim nasprotnikom, za katere je delovalo doslej naše vojno gospodarstvo, k mednarodni socialni demokraciji Govornik ostro kritizira organizacijo central. Prebivalstvo je ogorčeno nad delovanjem vojnih central, toda tudi vlada je brez moči napram židovski kliki, ki spravlja velikanske profite, če prezira vlada skromne želje kmetovalcev, tedaj doživimo nekega dne kmečke upore, ki so najbolj nevarni.
Po končani debati o prehrani odgovarja ministrski predsednik dr. S e i d 1 e r
o ponudbi premirja
in pravi: Da odgovorim na nujno interpelacijo glede pomudenega premirja, sem telefonično vprašal ministra za zunanje zadeve grofa Czernina o tej stvari. Grof Czernin irri sporoča:
Do te ure ni prišla na vzhodno fronto še nobena ponudba za premirje. Če pride taka ponudba, tedaj jo bo c. kr. vlada skupno z zavezniki takoj blagohotno premotrila in povolj-ne propozioije bomo sprejeli. Minister za zunanje zadeve pa pristavlja, da so razmere na Ruskem še tako nejasne, da ni mogoče spoznati, če bo obveljala volja mirovne stranke. Prosim visoko zbornico, da sprejme to sporočilo na znanje.
Nato odgovarja ministrski predsednik na vprašanje v zadevi izjav ogrskega min istrskega predsednika in pravi, da ni dal ogrski vladi novih obljub, pač pa je večkrat naglašal, da nima avstrijska vlada nobenih takih načrtov, ki bi le najmanje vplivali na državnoprav-ne razmere. K takim izjavam sem bil upravičen tembolj, ker so nekatere avstrijske stranke v resnici zastopale stališče, ki je v na-sprotstvu z nedotakljivo državnostjo Ogrske in zlasti z dualističniim razmerjem obeh držav monarhije.
Nato govori ministrski predsednik o nalogah sedanje vlade. Pravi, da je gospodarski program vlade obširno tolmačil ob svojem nastopu in najvažnejše je, da vzdržimo do konca. Glede vprašanj o reformi ustave mora pa priznati vsak poznavalec razmer, da mora biti postopanje vlade v teh vprašanjih skrajno
vestno in previdno'. Pri tej reformi, pri kateri so naziranja strank tako nasprotujoča, ustvari vlada lehko pripravljalni temelj za diskuzijo in mora brezpogojno zastopati ti le dve točki: 1. Da varuje zadeve avstrijske države; 2. da ohrani obstoječe celote vsake kr ono v hm. (Medklici.) Kar se tiče prve točke so nam znana vsa ona stremljenja, ki gredo za tem, da se vezi med poedinimi deli avstrijske države zrahljajo. Če vodi zastopnike teh idej prava volja, da s tako reorganizacijo pripomorejo k procvitu. avstrijske državne celote, združene pod habsbruško krono, tedaj prematrivamo tako prepričanje s spoštovanjem, ki gre vsakemu lojalnemu poziranju. Vendar pa moram poudarjati, da tako naziranje ne odgovarja programu vlade, Iti izhaja iz naziranja, da bi zrahljana državna skupnost ne bila v blagor države in njenih delov. (Medklici.) Popolnoma nemogoče je, da bi poizkušali rešiti ta vprašanja sedaj sredi med vojno. Če je pa tendenca prej označenih stremljenj naperjena na 'to, da se ono, kar se ustvari lehko le z voljo vse države iz njene notranjosti, hoče izsiliti po naših sovražnikih z mirovnimi pogoji .... (živahno odobravanje pri Nemcih, medklici pri Čehih. Poslanec dr. Stransky zakliče:	To	niso	naši
sovražniki, naši sovražniki so tukaj!) . . . tedaj moramo take namene kar najbolj odločno zavračati in obsojati. (Odobravanje na levici.) Kar se tiče ohranitve kronovinskih mej, tedaj je za to ohranitev odločujoča misel, da so kro-novine, takšne kakoršne so, zgodovinsko nastale in ljudski zavesti živeče tvorbe in da zato ne more iiti preko teh temeljnih elementov državne zgradbe noben organični razve j. naših ustavnih uredb. (Živahni medklici pri Lahih.) Saj bomo o tem še govorili. Iz tega opisa stališča avstrijske vlade lehko zajema ogrsko javno mnenje dvojno pomirjenje, da avstrijska vlada ničesar ne namerava, kar bi kršilo nedotakljivost ogrske države in v državnih zakonih utemeljeni dualizem in da mora odklanjati avstrijska vlada stremljenja, ki silijo k takemu preobratu. Mnenja sem, naj bo ta zadeva z mojo izjavo enkrat za vselej rešena. (Medklici. Zahradnik zakliče: Ne!) Kar se tiče kazenskih zakonskih določb, da se varuje nedotakljivost ognske države in katere zahteva o-grska vlada, izjavljam, da poda o tej zadevi najprej najvišji sodili in kaisaoijski dvor svoje mnenje. Prosim, da vzame zbornica to moje poročilo na znanje. (Živahno odobravanje.)
Nato razpravlja zbornica o poročilu odseka za obnovitev po vojni poškodovanih o-zemelj. Poročevalec L u k a s z e w i c z predlaga, naj sprejme zbornica odsekove resolucije.
Minister za javna dela, vitez dr. H o man n izjavlja, da je država zavezana, da izvrši obnovitev. Vlada smatra pa tudi nujno zapoved, da se izvrši obnovitev kakor hitro mogoče in da je dolžnost vseh uradnikov, ki bodo poverjeni s to nalogo, da postavijo V nje službo yse svoje znanje in vse svoje moči. Transportne težkoče ovirajo, da ni izvršena ohnovitev še v oni meri, kakor bi bilo želeti. Obnovitev se omeji najprej na zgradbo stanovanj in obdelovanje polja, mesta se zgrade pozneje. Finančrii minister je obljubil, da dovoli naknadne kredite, če ne bi zadoščali dovoljeni krediti. Organizacijsko delo za obnovitev porušenih krajev v Bukovmi, na Goriškem, Tirolskem in Koroškem je v polnem teku. Zlasti z delom za obnovitev Goriške se bo pričelo v najkrajšem času.
Prihodnja seja bo v torek ob 10. dopoldne.
Politični pregled.
— Nadškof Stadler proti deklaraciji. Sarajevski nadškof Dr. Stadler je priobčil v »Hr-vabskem Dnevniku« izjavo prati deklaraciji jugoslovanskega kluba. Dr. Stadler pravi v svoji izjavi med drugim: Mi zahtevamo rešitev dr-žavopravnega vprašanja na jugu monarhije v hrvatskem duhu, na podlagi hrvatskega državnega prava in zahtevamo tudi, da se hrvafcska narodna in državna indmdualiteta neomejeno obdrži. Zahtevamo zjedinjenje onih dežel, katere obsega hrvatsfco državno pravo, zlasti Hrvatske, Slavonije, Bosne in Hercegovine ter hrvatske Istre v državno telo, ki naj bo politično in financielno avtonomno v nerazrešljivi zvezi z habsburško monarhijo. Nadškof Stadler izvaja nadalje, da bodo on in njegova skupina Slovence radi podpirali v borbi za njih narodni obstoj, v prvi vrsti pa bodo branili svojo lastno, od vseh strani! ogroženo individualiteto. Avstrija mu je najtrdnejši ščit proti historičnim sovražnikom Hrvatov, povdarja zvestobo do vladarja in monarhije in zahteva rešitev drža-v op ravnega vprašanja na jugu naše države. Podpisali so izjavo nadškof in 51 bosenskih meščanov, »katerih imena pa te umevnih razlogov ne more imenovati«. — Izjava je brez dvoma v. zvezi s Susiteršičevim nastopom proti jugoslovanski deklaraciji.
f= Princ Hohenlohe zopet namestnik. Iz baje poučenega vira se poroča, da tudi bivši tržaški namestnik princ Konrad Hohenlohe, sedaj obersthofmeister, zapusti svoje sedanje mesito ter prevzame zopet mesto cesarskega namestnika. Naslednik princa Hohenlohe po-
stane bivši finančni minister dr. pl. Spittz-muller.
= Iz brambnega odseka. V brambnem odseku se je v petek nadaljevala debata o predlogu, naj se ustanovi poseben odbor za presojo vseh priitožeb glede postopanja z moštvom, glede menaže itd. Poslanec Leuthner je zagovarjal predlog ter naglašal, da glede uspehov pač pripada moštvu velik delež, vodstvo pa ima le majhne zasluge. Brambni minister pl. Czapp je opozarjal na svojo prejšnjo izjavo ter rekel da je vselej pripravljen odgovarjati na pritožbe in rekrimimacije, neče se izogniti odgovornosti. Odločno pa zavrača Leuthnerjevo kritiko glede vojnega vodstva. Samo kdor iz lastnega izkustva pozna ogromno delo višjih poveljstev, more presoditi, koliko težavnega in nehvaležnega dela je izvršilo naše armadno vodstvo in napačno je, povsod ostro naglašati napake, zasluge pa omalovaževati. Sicer pa je minister mnenja, da je pač že sedaj dana možnost za opravičene pritožbe v primerni obliki. Poslanec R e s e 1 stavi za slučaj, da bi bil Severjev nasvet odklonjen, svoj predlog, naj se izvoli v okviru brambnega odseka iz 12 članov obstoječ p od odsek z nalogo, da jemlje v pretres vse pritožbe deželne hrambe in črne vojske ter da o njih poroča odseku in zbornici. Grof Barbo je mnenja, da pretirana kritika ne more imeti dahih posledic. Opravičenim pritožbam pa da je tudi sedaj odprta pot. Debata se bo še nadaljevala.
= Ženska demonstracija za mir. Na Dunaju je bilo v četrtek veliko žensko zborovanje, ki je energično demonstriralo za mir. Po zborovanju so zborovalke napravile demonstrativen obhod po Ringu ter so nameravale korakati pred vojno ministrstvo, kar pa je policija preprečila.
— Amerika napove vojno zaveznikom Nemčije. Iz Nujorka poročajo, da bo zahteval \Vilson v decemiberskem zasedanju kongresa vojno napoved vsem zaveznikom Nemčije. Že sedaj je gotovo, da bo večina kongresa ugodila tej zahtevi. — »Bethlehcm Steel Corporation« ie sklenil z ameriško vlado pogodbo za zgradbo 150 torpednih čolnov..
— Za premirje na vseh frontah, za takojšnja mirovna pogajanja. Trockij je poslal zastopnikom eiiten te pismo, kjer jim sporoča ustanovitev nove vlade ruske republike. Prosi poslanike, naj sprejmejo predloge za premirje in za demokratični mir, kakor jih je bil izdelal vseruski kongres sovjetov, kot formeine predloge za takojšnje premirje na vseh frontah in za neposreden pričetek mirovnih pogajanj. Izjavlja, da so bili hkratu odposlani ti predlogi vsem vojskujočim se narodom in vladam. — i rockij sporoča, da objavi takoj vso tajno di-plomatično korespondenco, ki je v njegovi posesti.
Dnevne beležke.
— Pozor železničarji! Danes 26. t. m. ob
pol 8. zvečer je železničarski shod v vrtni dvorani pri Novem svetu s dnevnim redom. 1. Naš občni zbor na Dunaju. 2. Aprovizacijske razmere na železnicah. Važnost shoda je razvidna iz dnevnega reda. Udeležite se ga!
— Uradne ure na ljubljanski pošti. Uradne ure pri pisemskem oddelku glavne pošte v Ljubljani so se promenile. Osebni promet pri pisemskem oddelku se vrši, kakor v prejšnjih časih, ob delavnikih zopet nepretrgoma od osmih zjutraj do sedmih zvečer. Ob nedeljah iu praznikih ni glede uradnih mr nobene preme mb e.
— Zvišanje cen govejega mesa. V vojno-gospodarski komisiji je predvčerajšnjim poslanec baron Ehrenfels poročal o vnovčevanju živine ter opozarjal, da se bo v kratkem pokazala potreba, da se znaten del goveje živine pokolje ter meso konseirvira. Pri tem pa da je treba upoštevati, da je cena za gotove kvalitete tako nizka, da kmetu ne bo mogoče, si s skupilom pozneje zopet nabaviti živine. Nastala da bo torej potreba, da se cena za nepi-tano živino primerno zviša.
— Iz urada za ljudsko prehrano. Na zadnji sej: urada za ljudsko prehrano je minister Hofer poročal o stanju naše prehrane. Poudarjal je zlasti, da je vzrok sedanjim neprilikam v pryi vrsti veliko pomanjkanje železniških vozov. Vendar trdno zaupa, da im ožine kruha in moke ne bo treba zmanjšati. V debato o primerni uvedbi cen je posegla tudi gospa Helena Gra-nitsch, ki je zahtevala, naj se vojno dajatvena dolžnost razširi na podjetnike, producente in trgovce. Na trgu vlada povsod anarhija. Skorajšen mir je najnujnejša zahteva.
— Za obrtnike. Obrtni odsek državnega zbora je odobril vrsto predlogov poslanca Er-ba, ki vlado poživljajo, naj starejše obrtnike' oprosti od vojaške službe In izposluje, da se oni obrtniki, ki so sposobni za stražno službo, uporabijo v kraju, kjer imajo svoj obrat. Tudi se naj obrtnikom preskrbi surovin ter jim da na razpolago vojne ujetnike..
— Ali ie to potrebno? Delavec nam piše: Delam v Ljubljani, stanu jeni par postaj iz Ljubljane, Vozim se v sobotah domu. Bojim pa se vsake sobote. Na kolodvoru še vedno vlada »str en.g e Perronsperre«. Ne puste nikogar ven, stotine se nas tlači. Vsak preklinja in se jezi. Najhujše j<» v Sp. šiški«, Cemu ne
Stran 2.
NAPREJ.
odpro vrat? Saj vendar ni treba več tistih odredb, ki so bile pred enim mesecem potrebne. Opozarjam pristojne oblasti, naj temu tiranju in tlačenju napravijo konec. — Tako naš dopisnik. Vse je res, kar piše. Tudi mi se pridružujemo apelu, da se »Perronsperre«, zlasti zvečer, odpravi in se Ijpdi pusti na peronu čakati. V Ljubljani je peron ograjen, naj ga ograde še v Šiški. Vojne naj se ne dela hujše nego je.
— Iz Karmeija. Premogovnik v Karmelju je bil dne 21. t. m. prodan na javni dražbi. Doslej so bile razmere pri tem ruduiku silno slabe. Ravnatelj Peter kaj rad nagaja rudarjem. Rudarja Jožefa Jurco je prisilil, da je šel k njemu za konjskegc hlapca. To delo je opravljal že dva meseca, toda nobene stvari mu ni prav opravil. In odpovedal je to svojo službo. Jurca je moral za kazen k parnim kotlom, da je odvažal pepel. Pri tem težkem delu je obolel, ker je bolj slaboten, in zdravnik mu je rekel, da mu tako delo škoduje. Prosil je ravnatelja naj ga da k drugemu delu, toda nič ni pomagalo: tri tedne je moral ostati doma, hodil je prosit za drugo delo, a ni ga dobil. Tri tedne je brez zaslužka, brez živil in končno je prišel še orožnik ponj in ga odvedel v zapor za deset dni. Sploh pa je bilo pri rudniku vse gospodarstvo zanemarjeno. Lansko leto je bil pri rudniku požar, letos nas bo pa zalilo, da bosta rova Avgust in Rozaiija utonila. Šele sedaj se delajo poprave, ki bi jih bili lahko opravili že pred desetimi meseci, kar bi bilo preskrbo s premogom mnogo olajšalo. Marsikateri siromak bi bil lahko ogrel svoje ude, če ne bi bili zanemariii^prave prilike. V Karmelu je sedaj prav tako, kakor bi bila tudi pri nas divjala sedanja svetovna vojna.
— Mariborska bolnišnica se zapre. Iz Maribora se graškim listom poroča, da se bo vsled pomanjkanja premoga tamošnja javna bolnišnica neizogibno zaprla. Bolniki leže v nezakurjenih prostorih. Ker bo v par dneh zmanjkalo tudi premoga za kuho, so bo morala bolnišnica zapreti.
— Poskušeri samomor 12 letnega dečka. Viktor Rosso je živel s svojo materjo v najhujši bedi in pomanjkanju. Ni imel ne čevljev ne obleke; niti v šolo ni mogel, dasi bi bil rad hodil. Mati je v?e ponrodala, da preživi sebe in sinčka. Sedaj ni več kaj prodati. Mati žalo>tna in obupna, ni vedela, kaj bi počela. Materin obup je pa tako vplival na mladega Viktorja, da je sklenil končati neznosno življenje. Predvčerajšnjem ga je mati poslala k znanki, ki mu da nekaj vinarjev. Deček je mater ubogal, sicer nerad, ker je bil bos in razcapan, a šel je in se ni mislil več vrniti. Za znesek, ki mu ga je znanka dala, da si kupi griži jej kruha, je kupil strupa, da si konča bedno življenje in ne vidi več svojo mater v tolikem siromaštvu. Grede je popil strup, je še napisal listek: „ D a j t e moji mami, ki stanuje via Cunicole 7. I. — Ljuba mama! Zapustim te, saj veš zakaj ! Nag in bos sem — ne morem živeti, pojdem v smrt. Viklor“. Popil je strup, a so ga k sreči še pravočasno rešili. — Ta žalostna zgodba, ki ni osamljena v proletarskih hišah, kaže, kam bomo prišli, ako bo svetovno klanje še dolgo trajalo.
— Kontrola poštnih paketov v Zagrebu. Ker se iz Hrvatske izvaža v poštnih paketih mnogo živil, je zagrebška policija odredila kontrolo poštnih zavojev. To kontrolo izvršujejo člani „gradjanskega zbora11, ki na posameznih poštah odpirajo pakete Kakor poročajo zagrebški listi, je bilo doslej konfisciranih nad 60.000 paketov.
Vojna.
Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Med Piavo in Brento je sovražnik v ozemlju Sedmih občin nastavil včeraij močne čete za protinapad. Vsi napadi so se izjalovili s težkimi italijanskimi izgubami. Sicer nič posebnega. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 24. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Na Flanderskem živahen artiljerijski ogenj med železnicami, vodečimi od Boesinghe v Staaden in od Ypern v Roulers. Južnozapadno od Cambrai so Angleži ponovno skušali izsiliiti odločitev. Bitka «e je pričela s težkim artjljerijskim ognjem na fronti Oueam-Banteux. Močan napad na Inchy se je zlomil pred vasjo. Meuvres smo v srditih bojih branili proiti večkratnim napadom. Zlasti srditi so bili sunki na Bourlon, Fontaine in La Folie. Gostemu valu »klopnih vozoiv je sledila infanterija. Njena moč se je zlomila ob junaštvu naših čet in pod uničujočim ognjem naše artiljerije. S težkimi' žrtvami le počasi prati Bourlonu prodirajoči sovražnik je zadel ob protisunek naših napadalnih čet; vrgle so ga iz vasi in gojzda Bourlon zopet ven. V ponovnih brezuspešnih napadih na Fontaine in La Folie je izčrpal sovražnik svoje moči. Tiste čete, ki so dan poprej z 1 jut im naskokonji osvojile vas, so jo včeraj branile z žilavim in vztrajnim odporom. Samo prod vasjo Fontaine leži trideset razstreljenih oklopnih vozov. Močan artiljerijski ogenj jc trajal tudi po noči. Tudi ob francoski fronti živahno bojno delovanje. Na ruski fronti nobenih posebnih dogodi kov. Na macedonski fronti med Bit oljem in Prespanskim jezerom in v loku Černe živahen topovski ogenj. — Pl. L u d e n d o r f f.
nmni—rn—iiirami»m»ii ■nminnniniin--- ' " ""'-"*■■■■	»"	■
Še ena nova stranka.
. Prejeli smo sledeče obvestilo: Slovenska Ljudska Stranka za mesta, trge iri industrlalne kraje se je ustanovila po dogovoru z zastopniki raznih meščanskih, obntnih in delavskih stanov. Strankin izvršilni odbor ima svoj sedež v Ljubljani ter odbore v vseh kranjskih mestih, trgih in industtiainih krajih. Člani teh odborov so člani vodstva stranke. Stranka je izdala o svoji ustanovitvi naslednji .oklic: Slovenska Ljudska Stranka za mesta, trge in in-dustrialne kraje živi! Nekdanje Slov. ljudske stranke ni več! Ona S. L. S., v kateri so bili združeni vsi stanovi, še je razšla! Meščanski,
obrtniški in delavski stanovi v njej niso mogli priti do polne veljave, ker je v njej prevladoval kmetsiki živelj. Kmetski stan si je takoj sezidal novo politično hišo na podlagi narodnega in katoliškega naziranja ter sitanovskih interesov. Meščani, obrtniki in delavci nekdanje S. L. S., ki nas vežejo v teh težkih dneh skupni, interesi in skupno gorje, ne smemo ostati brez politične stranke, ki bi se potegovala v pnvi vns(ti za naše interese, zato ustanavljamo ponovljeno S. L. S. za mesta, trge in industrlalne kraje. Naš temelj so ideje katoliških shodov. Naša srca ogreva danes jugoslovanska ideja: združitev monarhiji trdno zvestih Jugoslovanov pod močnim habsburškim žezlom. Za uresničenje te ideje bo po svojih močeh delovala tudi naša stranka v zvezi z drugimi slovenskimi strankami. Velika skrb, ki tare nas vse brez razlike stanu, je skrb za prehrano, za vsakdanji kruh; tem potrebam bo posvetila naša stranka vse svoje moči. Mi ne nastopamo sovražno proti nobenemu stanu, ker vemo, da je nenadoma izbruhla vojna našla vse nepripravljene in se zato ni bilo mogoče zavarovati proti gospodarskim katastrofom, pač pa bomo iskali stikov s slovenskim kmetom v skupno korist. Rešiti se moramo, iskati si trdnega zastopstva. Zato moramo imeti pravo/ ljudsko stranko, ki bo javno brez strahu ožigosala vsako krivico proti trpečemu ljudstvi) in brez strahu stopila pred vse oblasti in zahtevala, kar nam gre. Bila je Slovenska Ljudska stranka, ki se je pa razšla in se je ustanovila mesto mje za kmečki stan Kmečka stranka. Zato pa je bila takoj ustanovljena nova Slovenska Ljudska Stranka, v kateri bodo imeli stanovi mest, trgov in indtistrialnih krajev prvo in zadnjo besedo. Za vodstvo S. L. S. za mesta, trge in in d ust ri a ln e kraje: Ivan Kregar, t. č. načelnik.
Zadnje vesti.
Ruska vlada svojemu poslaniku v Parizu.
Petrograd, 24. novembra. (Uradno.) Trocki j je v imenu ruske vlade ruskemu poslaniku v Parizu naznanil sledeče: Kongres generalnih sovjetov delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev cele Rusije je 8. novembra sestavil novo vlado cele Rusije. Sovjet ljudskih pooblaščencev je določil Vladimina Iliča Lje-njina za predsednika vlade. Vnanja politika je poverjena moji skrbi ter sem bil izbran za pooblaščenca za vnanjo politiko. Predlagajoč Vaši pozornosti, gospod poslanik, naslednje od kongresa generalnih sovjetov odobreno besedilo, ki vsebuje predloge za premirje in za demokratičen, na načelih neodvisnosti narodov in njih pravice, da si sami določijo svoj razvoj, utemeljen mir brez aneksij in brez kanitribucij, mi je čast, predlagati Vam, da smatrate omenjeni spis kot uradni predlog za takojšnje premirje na vs«h frontah in za takojšnjo uvedbo mirovnih pogajanj. Vlada republike cele Rusije izroča ta predlog vsem narodom in vsem vladam. Sporočite, gospod poslanik, izraz najpopolnejšega velespoštovan ja vlade generalnih sovjetov nap ram francoskemu narodu, ki gotovo hrepeni po miru kakor sploh vsi vojujoči se, izkrvaveli in vsled krvave borbe izčrpani narodi. Ljudski pooblaščenec za vnanje zadeve : Trocki j.
Lakota na ruski fronti.
Kodanj, 24. novembra. »National Ti-dende« prinaša brzojavko iz Petrograda, ki pravi, da je obvestil voditelj ministrstva za prehrano odbore delavskih in vojaških sovjetov o brzojavki, ki jo je dobil od armad na fronti in ki pravi, da je vprašanj«? prehrane strahotno. Zadnje zaloge prepečenca so porabljene in dovoz živil je vsak dan manjši. Ce ne pride kmalu pomoč, je katastrofa neizogibna.
S severne fronte brzojavijajo, da je dospelo v zadnjih dneh le 15 voz živil. Kruha in mašiti ni več. Armado ogroža katastrofa lakote.
Kozaki proti boljševikom.
Kodanj, 24. novembra. »Djen« poroča: Sovjet kozakov je sprejel soglasno sklep, kjer izjavlja, da ne priznava državnega prevrata boljševikov, a da tudi ne poseže v državljansko vojno, ki je izbruhnila v Rusiji. Z vsemi silami nastopi, da se uvede demokratični pravni red v različnih kozaških ozemljih.
Anglija proti Rusiji.
Kodanj, 25. novembra. Ruski listi poročajo, da je Anglija zasegla vse ruske ladje, nahajajoče se v severnih vodah. Ruska oklop-na križarka »Askold« je v Sredozemskem morju pod angleškim nadzorstvom.
Vojna entente proti Rusiji.
Stockholm, 24. novembra. Ententne vlada so sklenile baje kolektivno noto, v kateri izjavljajo, da vzame Japonska takoj Vladivostok in da napove ententa takoj Rusiji vojno, če bi kaka ruska vlada pričela pogajanja s centralnimi državami.
Dunaj, 25. novembra. (Kor. urad) Uradno se razglaša: Italijanski napadi ob obeh straneh Brente in na goro Pertica, ki jo je zavojeval graški strelski polk št. 3 pred tremi dnevi so se razbili ob naših črtah. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 25. novembra. Wolffov urad poro- , ča iz glavnega stana, da so ostali vsi napadi Angležev v Flandriji brezuspešni Angleži ne morejo prebiti fronte. Tudi francoske napade so zavrnile nemške čete.
Clemenceau proti pacifistom.
C u r i h, 25. novembra. V Parizu so zadnje dni na ukaz Glemenceaujeve vlade zaprli čez 200 oseb. Med aretovanci je zlasti tnnotgo članov komunalnih korporacij Zadeva je v z-vezi s pacifističnim gibanjem rfa Francoskem,
Mednarodna konferenca.
Stockholm, 24. novembra. Danska socialna demokratična stranka poživlja mednarodno
tajništvo, naj skliče takoj konferenco, ki naj se sestane, čeprav bi bila nepopolna. Predlagatelji pravijo, da mogoče pride do posebnega miru. Huysmans je brzojavil v London in Pariz, da izve mnenje ondotnih strank.
Aprovizacija.
Meso na rdeče Izkaznice brez A dobe
v pondeljek dne 26. t. m. popoldne meso v cerkvi sv. Jožefa. Od 1 do pol 2 štev. 1 do 200, od pol 2 do 2 štev. 201 do 400, od 2 do pol 3 štev. 401 do 600, od pol 3 do 3 štev. 601 do 800, od 3 do pol 4 štev. 801 do 1050. 1 oseba dobi '/i kg, 2 osebi Vi kg, 3 in 4 osebe 3/< kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1V-* kg, več oseb 1 V« kg- Kilogram stane 2 K.
Meso na rumene izkaznice D v pondeljek, dne 26. t. m. v cerkvi sv. Jožefa po sledečem redu: od pol 4 do 4 štev. 1 do 200, od 4 do pol 5 štev. 201 do 400, od pol 5 do 5 štev. 401 do 560. 1 oseba dobi */< kg, 2 osebi J/2 kg, 3 in 4 osebe kg, 5 in 9 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 'u kg, več oseb 1 ‘/2 kg. Kilogram stane
Prodaja premoga na karte. Stranke se opozarjajo, da se prične v kratkem oddaja premoga ua rumene karte, na katere se dobi premog za kuho. Ker veljajo te rumene karte, hkrati tudi za legitimacijo, se naroča, da vsaka stranka napiše na rumeno izkaznico s črnilom svoje ime in priimek, da se zabrani vsaka zloraba, če bi se rumena karta za premog zgubila. Na rumene karte za premog, ki ne bodo podpisane s črnilom, se ne bo oddajal premog.
Kislo zelje na rdeče Izkaznice brez A. Mestna aprovizacija bo oddajala v torek, dne 27. t, m. in v sredo, 28. t. m. pri>JakopiČu na Mirju kislo zelje strankam z rdečimi izkaznicami brez A, po sledečem redu: v torek, 27. t. m. od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 160, cd 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 do 480, popoldne od 2. do 3. štev. 481 do 640, od 3. do 4. štev. 641 do 800, v sredo, 28 t. m dopoldne 8. do 9. štev 801 do 960, od 9. do pol 10. štev. 961 do 1020 Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogram stane 80 vin.
Kislo zelje na rdeče in rumene izkaznice zaznamovane s črko A. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami zaznamovanimi s črko A dobe kislo zelje v sredo, dne 28. t. m. dopoldne od pol 10. do 11. ure pri Jakopiču na Mirju. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 80 vin.
Razno.
* Lakota na Grškem. Angleški listi baje poročajo, da je gospodarski položaj Grške zelo kritičen in da lakota narašča. Ljudstvo se vedno bolj nagiba na kraljevo stran ter ni izključeno, da se upre sedanji vladi.
* Ženski lasje «ot nadomestilo za volno. Bavarska vlada je odredila, da se naj zbirajo po celi deželi ženski lasje, ki odpadajo pri česanju. Te lase bodo porabili za izdelovanje gonilnih jermenov, za klobučevino in za razne druge vojne namene.
* Rodbinska tragedija. 73 let stari vpoko-jeni stotnik Ivan Wiesner v Gradcu je v četrtek v navzočnosti svoje hčere ustrelil svojo 56 let staro soprogo. Obrnil je potem revolver proti sebi ter se ustrelil. Vzrok rodbinske tragedije je baje težka bolezen.
* Hans Kudlich umri. Iz Newyorka je prišlo poročilo, da je dne 11. t. m. umrl tam v visoki starosti 95 let Hans Kudlich, eden najslavnejših bariteljev za svobodo kmeta v letu 1848. Reakcija ga je bila obsodila na smrt, a Kudlich se je umaknil v Ameriko, kjer je ostal do svoje smrti.
* Kitova pečenka. Neki norveški lovec na kite se poteza v časopisih za to, da bi se kitovo meso rabilo za človeško hrano. Kitovo meso se neki skoraj nič ne razločuje od govejega, posebno izborno pa je meso mladih živali. Kitovo meso uživajo v mnogih deželah, tako tudi na Japonskem. Lov na kite bi bil mogoč ob norveških obalah.
* Verdunsko drevje. Ko se je bila razširila govorica, da je Lloyd George s svojega predlanskega obiska verdunskih utrdb pripeljal s seboj kostanje, da bi jih na svojih domačih tleh vsadil kakor »verdunske kostanje«, so na Francoskem prišli s predlogom, da bi posnemali Lloyd Georgejev zgled. Kakor poroča zdaj »Figaro«, se je vlada sama oprijela te misli in bo dala nasaditi verdunski kotstanj po vsej francoski deželi. Prvo kostanjevo drevo je bilo zasajeno pri Sevresu poleg novega bajnega spomenika. Verdunsko drevo za pa-
.	    ^	a. Stov. 118. •
riško mesto ima biti vsajeno slovesno dne 25. decembra t. 1. pri cerkvi Notre Dame. Francoski minister za zunanja dela javlja, da bodo sčasoma vsa francoska mesta okrašena z ver-dunsklmi kostanji.
Človeško meso sta jedla, pa ne tam pri Ijudožrcih, ampak v Lietdorfu na Nemškem dva dečka. Tri in pol letnega Bernarda Velerja so našli mrtvega na kašči. Dolgo so iskali, kdo bi bil dečka ubil. Slednjič so prijeli brata Venceslava in Franca Pokornega, stara 15. oziroma 17 let, ki sta ubila dečka in z noge odrezala kos mesa, katero sta spekla in snedla. Obsojena sta: prvi na 7, drugi na 6 let ječe. Pravijo, da ju je spravilo do tega strašnega čina čitanje detektivskih romanov in povesiti o Indijancih.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip Pete j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani,
MOJZES ali DARVIN?
SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI »NAPREJ A* V LJUBU ANI
Najbolj zanimiv In najboljši slov« ilustrovani tednik so:
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
„TEDENSKE SLIKE“ so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
»TEDENSKE SL1KE“ bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE* povsod in pridobivajte naročnikov.
»TEDENSKE SLIKE“ stanejo četrt leta K 3'80 pol leta K ’7‘50 in celo leto 15-— K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE“ takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE« zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista ,.TEDENSKE SL1KE“
Ljubljaua, Frančiškanska ulica 10/1
:|n b ■ ■ aii ai h £ a a h Bil
 .................  ■■■■—fr
BBBBBSBBBBBBBS3BBBBB
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
registrovana zadruga s omajano zavezo.
Tiskovine za Sole, Županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode In veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig* bro-i«r, muzlkallj Itd.
Sfereofiplfa. Litografija.
BHiifiSBSHHHflHHMH
Št. 16.901
Razglas.
Izvršujoč ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 18. oktobra 1917, št. 29.547, o določitvi cen za potrošni sladkor, § 4. določa mestni magistrat sledeči maksimalni ceni za nadrobno prodajo rafiniranega potrošnega sladkorja a 1 kg, in
sicer:
1) za blago v originalnem zavitku K 1‘56,
2) za razvagano blago, t. j. za blago, katero ni več v originalnem zav^ku. marveč ga prodajalec navaga, K 1*64.
Te cene veljajo od 1. novembra 1917 naprej, a se smejo zahtevati \e za blago novega izvora, ki ima rdečo uradno zalepko; za staro blago z zelen«3 uradno za-lepko veljajo dosedanje maksimalne cene.
, Kdor bi prodajal staro blago po novih cenah, zapade strogi kazni.
Vsi prodajalci sladkorja na drobno morajo predležeči razglas, ki ga je dobiti v magistratnem ekspeditu, razobesiti v prodajalni na vidnem kraju.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 19. novembra 1917.