ŽALOSTINKA  ZA  ŽRTVAMI  ZAVOJEVALCEV Ngujen   D in h   Cieu (1822—1888)
Nebo nad Gia Dinliom je zlato od večernega sonca,
in duše mrtvih tavajo v somraku.
Dežela Bien Hoa je vsa bleda pod bledim mesecem,
in v zraku trepečejo blodni ognji.
V pokrajini  An Ha padajo drevesa sredi belega dne
in prah na  nasipih se vrtinci v zraku,
na reki T.ong Tuong se ob sončnem zahodu vzdiguje megla
in duhovi prižigajo svoje luči na robu prepadov,
čez reke in morja hitijo, zmedeni od globin pod seboj
in njihova usoda je bežna ko pena.
1 Pot: konfucianski ideal in doktrina. 29*                                                                              451
451
Po gorah in hostah se klatijo, zgubljeni
med mravljišči, njih sence in glasovi so še med nami.
Podnevi pometa veter po zapuščenih planjavah,
pride in zgine kot zastave brezštevilnih vojska,
ponoči jokajo ptice in tožijo v mesečini,
in v njihovem glasu je brezmejna mržnja in srd.
452