XI. letnik. V Gorici, dne 5. marcu 1003. yJ (^številka. Uhaja vsaki čctitek ob II. uii dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 'I krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, /a pol leta K 1'50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 0 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoriSče sv Hilarija 5lev. 7 ' slovensko r— Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica 5. IG Posamezne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem br?gu (Riva Como) št. -.14 po H vin. Oglasi in poslanice se računijo po pettl vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakiat 12 vin., trikrat 10 vin. Vef-kiat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajl v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Učitelj in organist. Med gg. učitelji je dandanes dognano, da je služba Cerkvenikov pod njihovo častjo. Kdo bi j• in zamerii ? Stan Cerkvenikov je tako zanemarjen, da so ga moramo sramovati tudi duhovniki. Med Občinarji nimajo Cerkveniki v nekaterih krajih nobenega ugleda, nobene veljave. Po starem so opravljali mnogo opravil, ki jih dandanes opravljajo Cerkveniki, kleriki, ki so prejeli nižje redove. Ti so bili primeroma izobraženi. Sv. cerkev je zahtevala za nižje redove znanje latinskega jezika, lepo obnašanje, pridnost, vztrajnost in zmernost, spoštovanje do duhovskega stanu in pogosto prejemanje sv. sakramentov. Kaj pa dandanes? Ljudje se skoraj sramujejo biti Cerkveniki. Priznati moramo, da je cerkvneniški stan pri nas zelo zanemarjen. Kako naj naši Cerkveniki dostojno in vredno izpolnujejo svoje dolžnosti? Kako naj razumejo liturgije? Po pravici je drugi katoliški shod sklenil: „Širi naj se umevanje liturgije. Dase to doseže, priporoča drugi katoliški shod povzdigo gmotnega in moralnega stanja Cerkvenikov'. V zadnjem času so pa gg. učitelji začeli trdili tudi, da se služba organista ne spodobi učitelju Pravijo da mora učitelj v šoli cel teden uživati slab zrak, da naj torej ob nedeljah nikar ne orgija. Pravijo tudi, da se no spodobi, da povzdiguje učitelj z orgljanji m cerkvene ceremonije. Ti pojavi med učiteljstvom dajejo duhovnikom misliti. Cerkveni organisti so zdaj večinoma gg. učitelji. Kakor je videti, to no bo trajalo več dolgo. Treba je, da se duhovščina za vsak slučaj pripravi. LISTEK. Dalje o Kinezili. Kinez ima v svojem stanovanju tudi kapelo ! Kaj, porečeš, kapela na domu ! ? Tako je. V tej nahajaš celo vrsto kipov iz raznega materiiala: ti so kinežki maliki. Eni stojo, drugi sedč, eni imajo štiri, drugi dvanajut rok; ta ima dve nogi, oni pa kar šestnajst itd. Eni maliki so lepi, drugi umazani, tretji ostudno spačeni. V to kapelo stopi Kinez, hi^ni gospodar, če želi kaj posebnega. Spodobno se odkrije in priklanja na desno in na levo, n. pr. če želi lepo vreme, ali dež, ali če bi rad videl, da bi krava kaj kmalu vrgla, da bi se zid za hišo ne usul, da bi dosti krompirja z njive pripeljal, da bi kosilo dobro teknilo itd. Če prosi n. pr. lepo vreme in se to zgodi, no, potem je malik priden in dober bog; če pa ni vslišan, tedaj zgrabi malika — svoiega boga — jn ga nese na dež. češ, skušaj pa ti, kako dobro dč vedna mokrota, ali pa ga zgrabi in odnese v drugo poslopje, češ, nisi vreden biti v kapeli. Prosi za dež, in se mu to ne spolni, tedaj nese malika ven na pekoče solnce, češ, peči se pa na solncu, ker mi nočeš pomagati! Ne pomaga vse nič, vzame sekiro, razbije in ra/.tolče malika na kose! Kaj to! si ukupi pa iliugega. In its kmalu biti v prodajalno po drugega. Tu nam daje drugi katoliški shod v Ljubljani ključ za rešilov. Ootična resolucija slove: „N e g u j e n a j se v cerkvah, liturgično in ljudsko pelje. Da se doseže ta namen, priporoča drugi katoliški shod skrb /. a p o v z d i g o g m o t n e g n in moralnega stanja organistov". Drugi katoliški shod hoče tedaj, da naj se povzdigne gmotno in moralno stanje organistov. Ko se to zgodi, pa ne bo več pomanjkanja organistov, tudi ko bi gg. nčilelji službo odpovedali. Poreče kdo: „Kako naj na deželi povzdignemo gmotno stanje organistov, ko so cerkve tako uboge ? To je mogoče le v mestu, kjer organist lahko živi samo z orgljanjem!11 Ta ugovor je sicer resničen ! Toda tudi na deželi si č. duhovščina lahko prav dobro pomaga. Duhovnik potrebuje dandanes nujno izobraženega moža, ki bi mu pomagal ne 3amo v cerkvi, ampak ludi zunaj cerkve, ne samo v cerkvenem delovanji, ampak tudi v soci-jalnem delovanji. Gg. učitelji so duhovniku nasprotni in le preradi podirajo, kar duhovnik s trudom zida. Tako nas uči izkušnja v mnogih krajih. Kako naj si v teh okoliščinah pomagajo, kažejo nam mnoge župnije na Kranjskem, Štajerskem, Spodnje Avstrijskem itd.• kjer je služba Cerkvenikov a 'združena s č službo o r g a n i s t o v o. Ti službi se razpisujeli javno ]’anik bi bil duhovniku v vsem njegovem delovanju krepka opora in vsestranska pomoč. Stari zistem zanemarjenih Cerkvenikov in slabo plačanih organistov, treba za vselej odpraviti. S tem vr^sničimo navedeni resoluciji drugega katoliškega shoda v Ljubljani. m (l)aljo.) Zakaj je bil dr. Tuma odpuščen iz učiteljske službe. Dr. Rojic potem ko je pojasnil, zakaj da bode govoril italijanski, zagovarjal se je tako: Pravi povod tožbi je neka izjava, narejena v 15. seji deželnega zbora dne 17. septembra 1901, ki se glasi: „To more trditi samo človek, katerega so sramotno ^podili iz njegove domovine!11 Tega pa jur, gospodje porotniki, nisem govoril, zastavljam svojo častno besedo v to. To dokazuje tudi slenogralični zapisnik omenjene seie na strani 222, kjer stoji: Dr. Rojic (proti dr. Tumi): ..Postojnska afera!“ — V istem stenograflčnem zapisniku pa se čita na strani 223, da je tako istinito vskliknil ne dr. Rojic, ampak poslanec Berbuč. Zdaj pa gre za to, ali je ta izjava resnična ali ne. in jaz moram priznati, da je poslanec Berbuč resnico govoril. Vsled tegamejklica je prinesla „Soča“, glasilo dr Tume, v številki z dno 1. novembra 1901 članek naslovljen „Dr. Roj i c in prof. Berbuč — ostudna 1 až-nika in obrekovaleau z „Izjavo“ šestih postojnskih občinskih zastopnikov, srečna dota! Ta je tista, ki pri nas končuje ljudi in kmejije. Lahko je obljubiti, pa težavno je dati in tako gre kmetija na nič, v dolg ali pa drugim v roke. V čem pa je kinežka dota? Denar, žito, živina, mobilije itd. Za nameček služi včasih še ovca, kakor pri nas. Mi Evropejci pogledamo namenjenega ženina ali nevesto od vrha do tal, od gla*e do ni res ? Kinez gleda pa samo noge in išče lepoto le v nogah. Manjše ko so noge, lepša je nevesta, naj bo drugo sploh kakor si bodi ali kakor hoče; sicer gologlavk ali žen kratkih las tudi Kinez ne mara. On je kar zaljubljen v nožiče ali kite. Noge so Kinezu vse, prvo in najpotrebnejše, toda lepe noge in majhne. Da bodo noge lepe in majhne, skrbijo že zgodaj. Muke, katere imajo in morajo ženske prestajati, da vdobu male in kratke nogo, bo velike in strašne. Vsaki deklici od treh do štirih let stariši noge pokvečijo. Prste jim tako zvijejo in pohabijo, da se jim nohti v podplate za-rijejo. Strašna bolečina! in kaj se hoče! Šega je taka, tako mora biti, nečimernost pregnati mora vse. čez nekaj časa odpadejo nohti. Otrok se na to obuje v prav malo in kratko obuvalo, katero mora na nogah imeti čez dan in po noči. Ubogi otrok! Kar grozno je gledati golo nogo ženske, lepa pa je vendar, ko je cbuta s. krasnim, vezenim, lepo okinča-t.em obuvalom. Lepa nožka je v modi! kateri mi očitajo, da sem v deželnozborski seji vskliknil, kakor sem poprej povedal, in trd6, da nisem resnice govoril, ko sem rekel, da so učitelja Tumo izpodili iz Postojne itd. Jaz pa sem v celi zadevi nedolžen, ker nisem predbacivanih besed nikdar izustil. Uredništvo „Soče“ me je konec svojega članka brutalno napadlo na moji časti kot deželnega poslanca, zasebnika in zdravnika. Vsled tega napada mislil sem tožiti uredništvo radi razžaljenja časti, a slovenski odvetnik, do katerega sem se bil obrnil, mi je odsvetoval, češ, naj rajši v časopisu objavim primeren odgovor. To sem tudi storil. Dasi me je zelo bolelo, da me napada dr Tumovo glasilo, —glasilo onega moža, katerega sem lečil, mu dal spričevalo v dosego vpokojenja, lečil njegovo obitelj — odgovoril sem vendar v članku „Kje tiči laž ?“ popolnoma dostojno, pojasnivši s podatki politično delovanje dr. Tume in izrekši konečno, da imam ž njim opraviti samo kol s politikom. Dr. Tuma je, pravi obtoženec dalje, spisal v „Soči“ članek pod naslovom „Učiteljstvu“, s katerim se je hotel prikupiti učiteljem. V njem trdi, da je izgubil v Postojni učiteljsko službo zato, ker so je pri volitvah ogreval za narodnega kandidata Obrezo proti nemčuiskemu kandidatu dr. Deu-u in je s tem prišel v zamero pri šohkem oblastvu; kazal se je torej narodnim mučenikom in žrtvo na-rodno-političnih razmer. Dr. Rojic pa navaja dokaze, da to ni res, ker je bil Tuma odslovljen dne 5. aprila 1879, dočim so se volitve deželnih poslancev na Kranjskem vršile že leta 1877; vprav dne 10. septembra 1877. je bil izvoljen nemškutar dr. Deu proti narodnemu Adolfu Obreza. Ako bi bil takratni provizorični poduči-telj Henrik Tuma v resnici žrtev take agitacije, bi ga gotovo ne bili pustili dve Lepa nožka se celo opeva in Kinez ti ne opeva sploh lepote ženske, nje zvestobe in ljubezni, pač pa male nožiče. Kaj hočemo! tako je tam. Lepše ko so noge, večje je upanje visoke omožitve. Je Kinez enkrat privolil v ženitev, pride govor na „balo“. Kar vdobi, vdobi. Kasneje še kaj vprašati ali od hiše zahtevati, ne sme več. Na to se določi dau poroke. Ali pred poroko treba na svet k malikom, domačim bogovom. Z bogom naj se začne, pravi Kinez; bog (malik) ženitovalcev je prvi. No, marsikateri kristjan pa zabi na svojega pravega Boga in si zmeša pamet, preden je poroka ! Kinez gleda na dobre in slabe dni, srečne ali nesrečne. Na slab dan se ne sme nobeno posebuo delo opravljati, posebno pa ne poroka. Tega nikar! Med tem se vrši priprava za poroko. Mati splete hčeri-novici podglavnik. V ta vloži in zašije kostanja, dateljnov, riža in raznih jedil. To je nekako čaro-vanje za srečo zakona. Ko jo vse pripravljeno, nesejo nevesto k ženinu ; spremlja jo cela truma ljudi. Nevesta je vsa zavita in zakrita ter sedi na lepi stolici. Vse je nekako v svili. Kc jo tje nesejo, neprenehoma streljajo, pokajo petarde in grmijo celo kanoni. Zakaj ? Morda v zvišanje slavnosti, za parado?! Kaj še! Edino le v odvrnitev in v pre-gnanje zlih duhov, da bi nevesti in ženinu ne škodovali. leti na svojem mestu, ampak bi bili že jj postopali proti njemu. Sicer pa tudi ni misliti, da bi bili kakega učitelja samo zaradi volilne agitacije kar naravnost odslovili od službe. V Tumovem slučaju je resnica ta-le: Dne 9. januarja 1879 se je v konferenčni sobi v postojnskem šolskem poslopju med učitelji sukal pogovor o obveznosti šolskega obiskovanja na Francoskem Pri tej priliki se je izrazil pndučitelj Henrik Tuma, da francoska republika ima svojodobro državno upravo tor naglašal, da želi, da bi tudi v Avstriji prišlo do republike, on sam da bi bil rad republikanec, da pa avstrijsko ljudstvo do zdaj še ni zrelo za to, vendarpa dapride lahko enkrat do tega. Drznil se je tudi ocenjati dohodke p r e s v. cesarja rekoč: „Kaj potrebuje cesar 13 milijonov dohodkov, saj lahko tudi s pol milijonom izha-ja itd.“Tedanji šolski voditelj v Postojni jo dne 5. marcija 1879 radi navedenih izrazov podal proti pod-učitelju Henriku Tumi ovadbo okr. šolskemu svetu in c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani je vsi e d toga v svoji seji dne 5. aprila 1879 imenovanega podučitelja odpustil iz službe. To je pravi vzrok, radi katerega je bil Henrik Tuma izbacnjen iz učiteljstva, ne panjegovo narodno-političnodeiovanjo, kakor on trdi, razglašajo se narodnim mučenikom. Iz redne disciplinarne preiskave je jasno razvidno, da njegovo odslovljenje ni niti v najmanjši zvezi z narodno političnim vprašanjem. Po svojem odslovljenju je T. nadaljeval in dokončal študije, postal doktor prava in stopil v državno službo, — mož, ki je prej proglašal republikanske ideje! — (Dalje pride.j Shod na Libušnjem. V nedeljo 22. t. m. je priredilo „Slovensko katoliško politično in gospj-darsko društvo za kobariški okraj11 shod na Libušnjem. Shodu je predsedoval društveni odbornik g. Anton Bajst iz Selc. Društveni predsednik in deželni poslanec, g. Ivan Lapanja, je zbranim zborovalcem v prav poljudni besedi razložil sestavo deželnega zbora ter opisal stranke, ki zastopajo v njem svoje posebne koristi. Omenjat je posebno delovanja slovenske kat. narodne stranke, ki stoji pod umnim vodstvom prezaslužnega g. dr. Antona Gregorčiča. (Živio-kiici.) j Žalostno je, pravi govornik, da v dosego j ljudskih koristij poslancem kat. narodne ' stranke ne otežkočuje stališča toliko italijanska stranka, kakor neki gotovi slovenski poslanec. (Klici: „Preč i njimi-1 „Io je listi, ki ni hotel Bovčanom dati mlekarja!-* „Tuma!*‘) G. poslanec je na to opomnil podpore, ki so jo po dr. Gregorčičevem in njegovem prizadevanju dobili Libušenjci. Govoril je o zavarovalci za govejo živino, katero bo dežela sama vzela v svojo oskrb, priporočal je samostojno zvezo mlekarskih zadrug kobariškega okraja in pokazal na koristi tako zveze, pojasnil je ustanovo deželne hipotečne banke in povdaril nje velik gospodarski pomen za ljudstvo. Z ozirom na Vrsno, kjor nimajo učitelja, je g. poslanec pojasnil tudi deželni šolski zakon gledč samostojnega nastavljanja učiteljev in učiteljic. Svoj poučni politično-gospodarski govor je končal z zatrdilom, da se bodo poslanci kat. narodne stranke vedno potegovali za koristi zapuščenega kmeta. Burno pritrjevanje med govorom in živio-klici ob zaključku so bili izraz zahvale govorniku za njegov ttud in pouk. Sledilo je nato od g. poslanca še poročilo o delovanju cestnega odbora, kakuršno se razvija po celem okraju, in čegar dobrote izdatno čutijo tudi Libušenjci, dasi nimajo v tem zaztopu nobenega moža. Cestni odbor ho^e po svojih močeh vedno zadostiti potrebam celega okraja. Potem, ko je g. poslanec dal pojasnila na razne interpelacije, je društveni tajnik, g. Ciril Metod Vuga, govoril o društvenih gospodarskih prizadevanjih, katera pa morajo društveniki skupno in zvesto podpirati, da dospejo tako tudi do skupnih koristij. Omenjal je razdor-nega delovanja nliberalnea stranke, kazal je na edinost in požrtvovalnost kat. narodnih poslancev, poživljal je k čuječnosti, odločnosti in vstrajnosti ter slikal škodo strupnega lažiliberalnega časopisja. S pozi- vom, da vsakdo podpiraj le katoliške lisle in krepko deluj le za katoliško stvar v propast lažiliberalnega zmaja, je zaključil svoj govor. Zbrani zborovalci »o k sklepu s trikratnimi živio-klici sprejeli zaupnico g. lvann Lapanji in svojemu rojaku, veleč, g. dr. Antonu Gregorčiču, kot načelniku kluba kat narodne stranke. Število društvenikov na Libušnjem je na zadnjem shodu naraslo od 99 na 110. Ta shod je bil živ izraz probujene katoliške zavesti vrlih Libušenjcev. Živeli! Politični pregled. Državni zbor je v čudnem položaju. Danes ne ve o čem bode jutre razpravljal. Min. predsednik Korber baranta s posameznimi strankami, predvsem s Čehi, da vleče naprej parlamentarni voz. Baš sedaj se pogaja s češkimi zastopniki, da bi isti opustili obstrukcijo gledč državnega proračuna In nagodbe z Ogersko. Pogajanja še niso vspela, zato so v četrtek razpravljali nujni predlog Čeha Fiedlerja o zakonu glede revizije gospodarskih zadrug. Ako pogajanja med Čehi in vlado vspejo, pride takoj v ruzpravo državni proračun in nagodba z Ogrsko. Min. predsednik je odgovarjal na interpelacijo posl. Vukoviča glede prepovedi koncerta v prilog macedonskim beguncem. Prepoved pravi je bila umestnal ker bi se 'a koncert v inozemlju smatral, za politično demonstracijo. Nadalje je odgovarjal na interpelacijo posl. Biankinija ter zatrjal, da ni res, da obstoja v pogodbi med Avstro-Ogersko in Italijo tajna klavzula, da mora vlada v primorskih deželah proležirati italijanski živelj na škodo slovanskega. Vladni organi he nasprotni narodnim bojem na Primorskem vedejo strogo nepristransko. (To nepristranost britko čutijo Slovani. Op. stavca.) Odgovarjal je tudi na interpelacije tičoče se napada na češko hranilnico, ki je v rokah Nemcev, o kateri se je raz-neael glas, da so so izvršila v nji velika sleparstva. Vsled tega je zahtevalo od nje toliko strank svoj vloženi denar, da je morala hranilnica že dosedaj izplačati nad 20 milijonov kron. Ministerski predsednik je izjavil, da so vsi glasovi o neredih v hranilnici popolnoma izmišljeni in da oblasti strogo zasledujejo one, ki so razširili te govorice. Avstro-ogcrska posest v Kini. — Tudi naša država ima Sedaj posest v inozemlju. Poseduje namreč cele tri četrtine kvadratnega kilometra v Kini. Nii tej avstrijski posesti se je naselilo že več Kitajcev, a še noben avstrijski trgovec. Tudi ne povedo, če so la avstrijski svet s plankami odločili od kitajskega. V ogrski poslanski zbornici opozicijonalne stranke še vedno obstrui rajo vojno predlogo. In kakor vse kažo, opozicija tudi ne misli tako hitro in po coni odnehati. VojiSki nabori na Ogerskem. — Te dni je razposlal ogrski domobranski minister vsem podrejenim oblastim okrožnico, s katero jim naznanja, da se vojaški nabori na Ogrskem ne prično s prvim marcem, kakor je bilo določeno, marveč da se preneso za nedoločen čas, ker ni upanja, da bi bila vojaška predloga v ogrskem parlamentu pravočasno rešena. Ali bo vojska? — Nazadnjaška Turčija je torej vzprejela macedon-ske reforme, kakoršne sta ji načrtali Rusija in Avstrija. Pa že danes soglašajo vsi v tem, da ostanejo le reforme le na papirju tor da jih Turčija nikdar ne iz vede. Ne samo to ampak Turčija zvrača zdaj vso odgovornost za dogodke v Ma-codoniji na Rusijo in Avstrijo, ona sama pa se pripravlja z vso hitrostjo na vojsko ter pošilja vedno več vojaških krdel proti severu. Vsem valijem je naročilo, da zbirajo denar za vojni zalog. Tega denara je došlo v Carigrad doslej že nad o milijonov pijastrov. Vojaški nabori se neprestano vršč po vseh turških pokrajinah, celO med oajdivjišimi narodi turškimi. V Albaniji razsajajo Albanci proti vsem tujcem in se zoperstavljajo proti vsaki naredbi, ki miri na to, da se napravi v Albaniji mir. V Carigradu pa pritiskajo izvestni krogi na sultana, češ, naj bi tur ška vlada Albance pustila pri miru in naj bi proti njim ne postopala. Angležkim listom se poroča iz Moskve, da je začela Rusija v zadnjih dneh na jugu pripravljati se na vojsko. V Kijeva in v Odesi ne dobi nobeden časlnik več dopusta. Častniki, ki so prideljeni generalnemu štabu, morali so zadnje dni podvreči se posebni prisegi. Vojaški oddelki, ki se so vdeležili vojaških vaj pri Kursku, pripravljeni so vsi za vojsko. V vseh polkih, nahajajočih se na jugu države, se je število častnikov izdatno pomnožilo. Častniki, ki so bili bolehni so se premestili ali pa so bili vpokojeni. Vse priprave za mobilizacijo 100 000 reservistov iz prve dobe in 180.000 reservistov iz druge dobe so že končane. V Ipeku, kjer prebiva 400 srbskih in 300 albanskih rodbin, zahtevajo Albanci, da morajo Srbi prestopiti k turški veri ali pa se izseliti v Srbijo in to tekom meseca dni. Ruski konzul v Mitroviči je proti temu protestiral pri okr. načelniku. Dopisi. Iz Št. Petra pri Gorici. — Kakor drugod, tako smo tudi pri nas zelo slovesno praznovali jubilej sv. Očeta V soboto zvečer je bil med slovesnim zvo-nenjem in pokanjem lopičev ves Št. Peter razsvetljen, posebno lepo je bil razsvetljen zlasti Coroninijev grad; poleg togi j« tndi nekaj kresov poveličevalo slovesnost. V nedeljo zjutraj je na povabilo naših dušnih pastirjev nenavadno veliko ljudi prejelo sv. zakramente, ob 10. uri jo bila slovesna sv. maša z zahvalno pesnijo, k sklepu je pa mešan zbor pod vodstvom g. nadučitelja tako lepo zapel papeževo himno, da smo vsi strmeli. Še stari ljudje pravijo, da tako lepega petja ni bilo še slišali v naši cerkvi. Vsa čast zboru in g. pevovodju! Popoludne je bila cerkev zopet napolnjena. Molili smo skupno za sv. Očeta pred izpostavljenim Najsvetejšim. Po blagoslovu zbrali so se na povabilo našega vrlega g. župana občinski odborniki in duhovščina k slovesni seji. Gosp. župan je spregovoril nekoliko besedi v proslavo papeža ter predlag il, naj se pošlje brzojavnim potom udanostna izjava sv. Očetu Predlog jo bil enoglasno sprejet, i S trikratnim ..Živio-1 na sv. Očeta je bila j seja zaključena, ven lar se pa nismo takoj razili, marveč velika večina nas je ostalo I skupaj in smo se v veliki dvorani našega kmet. društva pri kozarcu d >brega domačega vina dalje časa prav dobro zabavali. Bili smo enega duha, enega srca! Bog daj, da bi bili vedno in da bi sc še večkrat tako sešli! Iz Solkana. — Minolo nedeljo smo prav slovesno obhajali papežev jubilej. Slovesno pritrkovanje zvonov in pokanje topičev je oznanjalo slavnostni dan. Slovesno službo božjo se jo udeležilo starešinstvo z g. žnpinom na čelu in obilo vernega ljudstva Zvečer pa je bila vsa vas krasno razsvitljena. Slednja hiša je prižgala svoje luči, ki so javno pričale, da vera v srcih našega ljudstva ni še izmrla. Solkan je ta večer pokazal svoj zgodovinski značaj, da je in ostane ka-tolišk. S bengalično razsvitljenega zvonika pa so švigali umetni ognji v nočni zrak. Na soglasen sklep starešinstva odposlala se je sv. Očetu udanostna čestitka, na katero jo dospel naslednji odgovor: Sv. Oče je z velikim veseljem sprejel udanostna voščila, izražena v imenu ta-mošn,ega župana, faranov, kat. društev, posojilnice, in podeli vsem svoj blagoslov. M. kard. Rampolla. Iz Bilj. — V Biljah smo preteklo nedeljo proslavili papeževo petindvajsetletnico na jako slovesen način. Jutranje in popoldanske službe božje udeležilo se je starešinstvo in polna cerkev. Med sv. mašo peli so naši vrli pevci Haller-jev veličastni „Tu es Petrus-1 in papeževo himno. Ob 9. uri je imelo starešinstvo izvanredno sejo ter brzojavno čestitalo sv. Očetu v Rim Po „zdravi Mariji41 je bila cela vas razsvetljena, na bližnjem hribu je gorel mogočen kres, na domači cerkvi in zvoniku pa je brlelo na stotin1' lučic ter lepo razsvetljevalo pet slovesnosti primernih transparentov, med njimi 250 cm visok transparent, predstavljajoč sv. Očeta v papeževem ornatu s tijaro. — Imeli smo tudi veliko bakljado, katero se je vdeležila naša stranka starešinstva, pevci in mnogo mož z lampijoni in zastavami. Med petjem, živio-klici na sv. 0.*eta, med spuščanjem raket, obhodili smo celo vas ter se konečno ustavili pred cerkvijo, kjer ee je sešlo na stotin« ljudstva Po kratkem nagovoru g. kurata Rojec-a, zaorilo je zbrano ljudstvo mogočni živio na sv. Očeta, pevci so zapeli papeževo in cesarsko himno, šolske deklice Fajgeljevo papeževo himno ter se počasi razšli. — Vsi ljudjo so bili na veličastnem prizoru očarani. Upamo, da bo ostala prelepa svečanost vsem du-honjanom v Irajnem spominu ter jih vtrjevala v ljubezni do sv. cerkve in sv. Očeta. — Omenimo še, da smo imeli v nedeljo zvečer nek štrajk. Znano je, da se vseh mogočih slovesnosti udeleže veterani povsod in vendar pri nedeljski bakljadi jih ni bilo, dasi so bili uradno vabljeni. Do „ave Marije11 so pili v bližnji krčmi, a malo pred bakljado so vdo-bili „Befehlu, naj ne gredo k bakljadi oficijelno. — Ljudje so to netaktnost splošno obsojali, kor so videli v tem javno nagajivost g. kuralu ali g. županu. Nekdo je vzrok nagajivosti dobro zadel, rekši: „In Faraon ni pustil svoje vojske11. — Ali ni tudi pri nas nekaj sličnega kakor pri najhujših naprednjakih, ki so nasprotovali skoraj povsod proslavi papeževega jubileja ? Toda na naših cerkvenih vratih je bilo tudi zapisano : „ln vrata peklenska je ne bodo premagala11. Iz Dornberga. — (Papeževa slavnost.) V nedeljo srni? Domber-žani svečano praznovali 25!etnico Leona XIII. Pritrkovanje zvonov so je razlegalo na okoli, rnz hiš so plapolale zastave. Ob desetih se je pela slovesna maša z zahvalno pesnijo. A popoldne je občinstvo napolnilo dvorano občinske hiše, da se udeleži slovesnosti, katero je napovedalo naše mlado ,,kat. slov. izobraževalno društvo11. Zapomnimo si: na papežev praznik je naše druUvo prvič stopilo v javnost — in si jo takoj pridobilo srca naših ljudi. V ukusno prirejeni sobi je pozdravil udeležnike podpredsednik društva, g. posestnik M r e v I j e. V izbran h besndah pove, da je namen današnji prireditvi, da L^ona XIII bolje spoznam) in mu izkažemo svoje spoštovanje. Nato g. župnik Juvančič orišo vnanje dogodke Leonovega življenja. Iz govora je dihala ljubezen in toplota, ki je vnela tudi srca poslušavcev, tako da je bilo solzno marsikatero oko. Krepko je zadonel po hiši „živio-1 Leonu, in pevski zbor je navdušeno zapel Škraupovo „papcževo himno-1. Nato stopi na oder g. J. S a k-sida, posestnik iz Zalošč, in nam prav lepo deklamira pesen, katero je zložil Leon v čast sv. Herkulanu. Posebno zadovoljni smo bili s sledečim govorom g. trgovca Franca Kavčiča, kateri nam je opisal osebo Leonovo, njegove navade, stanovanje, dnevni red, ki je razdeljen med molitvijo in delom — še celo papeževih jedi ni pohabil. Poslušavci so lahko posneli iz tega govora marsikak koristen nauk. V drugič se razvrsti pevski zbor in zapoje „papeževo himno-1 skladatelja Oberh"fferja Lepo skladbo so naši povci tudi lepo proizvajali. G. kapelan Rejec pa nato razlaga Leonovo skrb za delavske stanove; pojasni papeževih socialnih okrožnic vsebino in uspeh. Za tem pa je deklamiral vrli mladenič Anton Baša težko himno J. Ev. Kreka: Leon XIII. luč na nebu11, katera je natisnena v „KatolikuM in se je za ta dan nekoliko predelala. Prav srčno veselost je pa vzbudil učenec Jožef H ar e j, kateri nam je povedal: „Kakšno veselje naj naredimo sv. Očetu?-1 Živo je narisal, kako se otroci med seboj premalo ljubijo, a tembolj zavidajo, zmerjajo, tepejo. „Taki amo11, je rekel, „da bi trebalu poleg gg. učiteljev še žandarmov za nas!-1 In s6 strahom je vprašal: „Kaj bo z nami?1 Pa je tudi hitro odgovoril svojim velicim poslušav-cem: „Bojim se, da ravno to, kar z vami!u In nato je podal posebno starišem modrih naukov. Sklenil je pa tako: „Takih in enakih napak varujte nas, ljubi stariši! In sv. Oče v Rimu bo vesel, ako nas, svoje otroke, navadite, da se bomo lepo ljubili med seboj11. Veselo je občinstvo pozdravljalo svojega malega učitelja. Pevski zbor nam je v slovo zapel še eno pesen; mi pa smo z veseljem čuli, ko nam je g. župnik, kot predsednik druUva, naznanil, da se spomladi zopet vidimo. To je želja vseh Dorn-beržanov. Jaz pa pokladam na srce soobča-nom dve misli: 1. hitite se vpisat v „kat. slov. izobraževalno društvo-*, katero vam bo v veselju in poduk; 2. ne pustite zaspati misli, katere je sprožil g. kapelan v svojem govoru: da treba izpopolniti mlado dornber.^ko organizacijo z ..Marijino družbo11 in »Gospodarsko zadrugo*1. Na delo ! — Izpod Goč 23. febr. — (Poodhodu č. g. kurata in boleli vojska?) — Nezmerno žaluje vse verno ljudstvo na Gočah, katero je v veliki večini, — po odhodu svojega ljubljenega dušnega pastirja; celo liberalci se nič kaj njegove (dvamesečne) odsotnosti ne vesele':, ker ne slišijo zvoniti h sv. maAi med tednom, kakor jo bila poprej navad«. Vendar pa imajo ob nedeljah sv. mašo, ker hodi slapencki gospod župnik na Goče, da bi dobro verno ljudstvo ne bilo brez sv. maše in se ne vdalo prevelikemu žalovanju radi te neodstalno^ti. Neljuboznjivi liberalci pa so s svojim sovražnim vedenjem dosegli ravno nasprotno, kar so namerovali, ker zdaj se spozna, kaj in kam bi prišlo ljudstvo brez duhovnega pastirja in voditelja. Č. g. kurat: J. K. je začasno (2 mesca) interniran, ter pričakujemo, in se nadjamo, da se zopet vrno za Velikonoč h svojim ovčicam, pri katerih bode obhajal dvojno VelikonočI — Tudi zagrizenim liberalcem se nič kaj dobro ne godi, ker slutijo, da utegne priti radi preganjanja dušnega pastirja kakšna velika kazen na krivične in pravična Jasno kot beli dan je postalo dejstvo, kam privede liberalno časopisje nerazsodno ljudstvo! Bog ga razsvitluj I — Te dni som prejel od rojaka-vojaka list iz južne Dalmacije, kjer mi med drugim o resnem položaju gledč vojske to le pide: „Avatrija bo pa menda imela vendarle res hmali kaj opraviti v Albaniji, kajti dve brigadi inlantorije in nekaj stotnij topmžtva je zasedlo v Krivošiji trdnjavsko sknpino (konec Dalmacije) ob hrcegovinsko-črnogorski mejil*1 Itd. Tukaj imamo jasne precej gorke dneve, tako da sem vidil dno 21. t. m. je že fčrleti razne metulje in čmrlje. Letošnja suha zima, četudi ojstra, pa brez snega, je kaj vgodna za slovenskega oratarja! Zdrav-stvujte! — Iz baške doline. — Mnogokrat se je nam naprednjakom v baški dolini očitalo, du smo malomarni. Da to ni ros, pa dokazujejo naši najnovejši načrti, ki smo jih skovali, kako vničiti klerikalce. Ti „klerikalci" nam hočejo šlreno zmešali. V jeseni bodo volitve v grahovski občini do tedaj pa moramo klerikalce ugonobiti. Poslužili se bodemo naprednih sredstev, ki so 1. laž, 2. obrekovanje, 3. grožnje, 4. obljube. Lagali bodemo vse vprek, da se bo kar kadilo. Obrekovali bodemo na č«z; očrnili bodemo vse, kar se očrniti da. Grozili bodemo, da se bodo volilcem kar hlače tresle. Konečno pa bomo med ljudstvo spustili kar na cente obljub. Obečali bodemo ljudstvu zlate gradove, nove ceste in mostove ter vse mogoče in nemogoče stvari. Prepričani smo tudi, da bode stopil naš slavni g. župan pred volilce ter se svojo globoko bisago zdaj pa zdaj nekoliko pobingljal, da prileze na vrh kaka kronica — mogoče celo kaj tudi iz nje pade. Tako ugonobimo naše klerikalce ter vbijemo klerikalnega zmaja. Kako pa bode naša „čista“ stranka razvijala svoj „čisti“ program, o tem Vam gotovo sporoči grahovski naprednjak. Iz Lader. — V noči od pustnega ponedeljka na pustni torek obiskali so nas, neljubi gostje, — cigani. Ta sodrga klati se vedno krog nas in dela škodo kjer le inore. Tudi to noč so lepo gospodarili v naši vasi. Pri „Močilarju“ ukradli so 9 lepih kokoši neki ubogi udovi. Imela je samo teh 9, da si je za skupiček, ki ga je dobivala za jajca, kupila kruha, soli itd., — vzeli so ji vse I Pri sosedni hiši pri „Prod8rju“ ukradli so pa gospodarju eno sukneno obleko in domačemu sinu dve; zdaj v praznik niti k sv. maši ne moreta; vrhu tega so ukradli še čez 80 l mošta. Ko so se tako nabrali, potegnili so jo baje čez Dreženco na Bovško, kjer so se pustni torek dobro mastili s kurjo pečenko ter jo z moštom zalivali. Luni ob tem času nekako kradli so pa na Iderskem konje, kakor ste sporočili tudi v Vašem „Listu‘‘. CHo leto zasledovala je žandermerija tatove in ravno postne dni dobila jih je v pesti — namreč nekega visokega cigana in njegovega sina. Zanimali vas bo zvedeti, kako so jih vjeli. Evo kratko poročilo: Zasledila sta dva kobariška orožnika tolpo ciganov, broječo nad 40 glav in opazila med njimi’ konjska uzmoviča. Šla sta previdno proti njim — toda cigani so jih opazili in kakor trop tičev — razpršili so se na vse strani. Orožnika sta se naredila, kakor bi se zanje več ne menila, vrnila sta se na Kamno, prepeljala se čez Sočo, najela voz, ukazala naložiti nanj slame — se ; vlegla v slamo in zapovedala peljali po I desnem bregu do Tolmina in iz Tolmina ‘ po levem bregu nazaj. Napravila se je noč. Ko so pripeljeta do Gabrij, zagledata na otoku Siče tolpo ciganov okroi? ognja. Takoj sta iz vosa — pa glej polno zaprek: priti morala čez prod in čez vodo ako hočeta do ciganov. Brez pomisleka šla sta oprezno na delo. Pa glej: pod nogami poči vejica — vsi cigani obmolknejo in gledajo kjo ie novarnost; izpodrsne kamen, zašumi grm, zašumi voda — takoj pozor pri ciganih. Tako sta morala pri vsakih 5 ali 10 stopinjah po 10 minut ležati, da sta odvrnila od sebe pozornost c:ganov. Slednjič sla pri otoku, tiho premotrivata tolpo krog ognja in glej: tu je veliki cigan uzmovič. Toda tudi on ju je opazil in kakor bi trenil bil je kvišku, zaupil in odskočil kakih 5 m daleč v stran. Pa tudi ciganke in otroci skočili so kvišku — in nesrečni cigan zapletel se je v krila cigank in padel, kakor je dolg in širok. Kot strela iz neba, ležal je žandarm na njem, na ž'indarmu pa 20 do 30 ciganov in cigank. Tako se je valjala po Sočinem otoku živa kopica med strašnim vikom in krikom. Žandarm bil je boj za življenje in smrt v živi gnječi. Se le ko je prišel drugi torariš na pomoč — posrečilo se je raztrgati živi klopčič razgnati tolpo in zvezati cigana, ki sedaj sedi v kobariški ječi in premišljuje pretkanost in srčnost nnših vrlih orožnikov. Taki možje gotovo zaslužijo, da se jih odlikuje. — Tudi sina omenjenega cigana vjela sta ravno tista dva orožnika na jako zvit način. Šla sta na sprehod — brez pušk. Cigani nič hu-deea sluteči, niso pred njima bežali. Pa onadva spustila sta se brez orožja med nje. ki so se seveda po svoji navadi hitro razpršili, toda niso s tem zmedli premetenih cesarskih mož. Pustila sta vse druge in sledila uzmoviču katerega sta slednjič v goščavi priiela, zvezala in odvedla v zapor. Eden držal ga in za vrat, dragi pa z golo sabljo poganjal. — Dpamo, da se posreči ^'pogumnim našim orožnikom spraviti pod ključ tudi cigane, ki so se i na račun uboge udove na pust mastili s kuretnino ter jo zalivali z moštom. — Cigani so v naših krajih strašna nadloga. Res c. kr. orožništvo vstrajno preganja — toda kaj pomaga to, ker jih višje oblasti takoj izpuste, ko so jih komaj dobili pod ključ. Ni čuda, da se ničesar ne boje ter s hudo zahtevajo od ljudi, kar se iim zljubi. Če jih kdo ustavi, pa je takoj nož ali revolver pri roki. Ko bi jih strožje zapirali, ne bi bili tako predrzni — zapro pa jih navadno le nekaj ur, toliko da se na gorkem prespe, potem pa zopet gredo kamor hočejo; — odtod njihova predrznosti Iz libufienjske občine. —• V naši občini vse ‘letos kaj pridno popravljajo ceste; kar na treh kraiih se dela. Popravlja se skladovna cesta med Kobaridom in Ladri; občinska pot iz Sinasti na Li-buffnje in občinska pot med Libtišnjem in Vrsnom. Za vse to gre zasluga vrlemu dež. poslancu in predsedniku cestnega odbora g. Iv. Lapanja, ki je dobil podpore v dež. zboru in kot predsednik cestnega odbora skrbi za naše poti. 30 let se gotovo ni toliko popravljalo pri cestah kakor sedaj. Čast takemu možu 1 Iz Borjane. — Zadnji „PrimorecM je prinesel veliko laž o našem č. g. vikanju. Pravi, da naš g. vikarij nima vsaki dnn sv. maše, in da jo zapije. Da je to velika laž dokažeti lahko gorenja in do-lenja Borjana. Da je g. vikarij skrben in vesten dušni pastir, izjavljamo vsi Bor-janci, izvzemši štirih ali petih. Sram naj jih bo. da take laži trosijo med ljudi. Tudi o borjanskih mlekarnicah piše. Stvar je takole. Dolenji Borjanci in nekaj Gorenjcev naprosili smo č. g vik., da nam pomaga ustanoviti in urediti mleksrnico ter smo ga tudi izvolili za predsednika. To pa nekaterim ni prav, in zagnali so krik ter začeli lagati in obrekovati. Da g. vikarij agituje, je gola laž. Le navzoč je bil, ko jo g. Ivančič prebral pravila in priporočal, da če kaj ne razumemo, naj se obrnemo ua g. vikarija. Debela laž je, da odgovarja ljudi od njihove mlekamice k naši. Kar pa pišejo o zagovarjanju krav in mleka, je pa še tako neumno, da more verjeti le še človek, ki zajema z Gabrščekovega korita. Vas pa č. g. vikarij prosimo, da vstrajate na Vašem mestu, ker Vas vsi spoštujemo in ljubimo. Ne ozirajte se, ako je med nami tudi par lažnjivcev in obrekovalec,'katerihjse pa vsi sramujemo. Ant. Hrast, Miha Hrast, Jož. špolad, podžupan, Anton Uršič podžupan, Jožef Cenčič, starešina, Andrej Uršič, starešina, Andrej Stres, ključar. Novice. Častitim gg. naročnikom naznanjamo, da smo na ovitku zapisali z rudečilom, koliko Ima kdo še plačati za I. 1902. ('. monsig. dr. Jož. Gabrijelčič je odpotoval z romarskim vlakom v Rim. Kanonikom v Trstu je imenovan č. g. Fr. Kosec, župnik na Katinari. Čestitamo! Imenovanje. — Za finunčnega k o c i p i h Ih je imenovalo finančno rav-natcUtvo v Trstu konc^pnega praktikanta g. Marijana I remoli, za kancelista pri linaneni prokuraturi pa davčnega praktikanta g. Katelana Petra. G. N. Dominiko je imenovan sodnim adjunktom. Smrtna kosa. — V petek je umrl v Tolminu po dolgi in mučni bolezni lekarnar g. Ernest Palisca. Za „AlojzUevifiče“: Preč. g. dr. Anton Gregorčič v proslavo papeže 26-letnice podaril 60 K Bog stotero povrni ! Za slovensko sirotišče v Gorici oziroma za ..katoliško društvo detoijubov“ so darovali: P. n. Ana Uršič 1 K, Ivan Gorjup 1 K, Neimenovan 20 v., N. N. 5 K, A. K. 1 K, Dr. A. P. 2 K 36, A. Kij. 2 K. Josip Tnrel iO v., Peter Gorjup 1 K, T. B. 2 K, S. N. 3 K. Proslnva 25 letnega papeže vanj a sv. Očeta Leona XIII. — V nedeljo se je v našem mestu slovesno praznovala 26 letnica papeževanja sv. Očeta Leona XIII. Vse cerkve in mnogo drugih privatnih poslopij bilo je okrašenih sč zastavami. Ob 10. uri predpoludne bila je slovesna sv. maša v stolni cerkvi, katere se je udeležilo poleg zastopnikov raznih ohlastnij in uradov, vse polno vernega ljudstva. Na večer pa je bilo mesto razsvetljeno in ob ti. nri in pol priredila se je impozantna bakljada, ki se je pomikala iz pred stolne cerkve po glavnih ulicah mesta ter nazaj. Pri bakljadi je svirala prav dobro godba tržaških salezijancev. Mestni svet goriški. — Mestni svet goriški, ni Ze dvakrat zaporedoma obdržaval napovedane seje, ker ni bil sklepčen. Prišli niso k sejam, namreč liberalni mestni očetje, ker so slutili, da bo kak konservativen mestni starešina stavil predlog gledč dovolitve mestna godbe o priliki proslavljanja 26 letnice papeževanja sv. Očeta Leona XIII. Vedno po njih lepi navadi, namreč — od zadej, ko jim manjka korajže, da bi v javni seji javno odrekli zaprošeno godbo. Kako pišejo o Leonu XIII. pro-testantovski In židovsko liberalni Usti. — „Norddeut8che Allgemeine Zeitung", jeden najvplivnejših protestantskih časopisov v Nemčiji, prinesla je članek, ki je poln slave in hvale Leonu XIII. Katoliški svet po vsej pravici, pravi list, slovesno obhaja jubilej vladanja jednega najvefijih papežev, in tudi nekatoličani se klanjajo veleumu, ki vodi vsodo katoliške cerkve. Dunajska židovska lista „Neue Freie Pres8e“ in „Neues Wiener Tagblatt1, proslavljata ga kot velikega državnika, občudovanja vrednega diplomata, kot glavarja cerkve, ki deluje, v duhu seveda svoje službe, v smislu vseh nalog in zahtev sedanjega časa. — Tudi mnogi liberalni slovanski listi z vznešenimi besedami proslavljajo velikega Leona XIII. Le slovenski liberalci so tudi ob tej priliki pokazali svoje peklensko sovražtvo do katoliške cerkve. Tudi ob tej priliki niso mogli prikriti svojega nasprotstva. Posebno „Slov. Narod“, to glasilo slovenske inteligence, je pokazal vso svojo umazanost. Pravi Jih ljudstvo vsaj toliko bolj spozna. Kmetijski shodi. — Kakor do sedaj imel bode tudi v prihodnje potovalni učitelj za kmetijstvo gosp. Anton Štrekelj ob nedeljah kmetijske shode in sicer v mesecu marcu v naslednjih občinah: 8. v Šmarjah, 16. v Medani, 19. v Kanalu, 22. v Dornbergu in 29. v Štjaku. Razun nedeljskih shodov prirejal bodo tudi „kmetijske večere", kjer bode razlagal tudi manjšemu številu kmetovalcev kmetijsko nauke ter jim pojašnjeval različna gospodarska vprašanja. Ker ima potovalni učitelj prevelik delokrog in ne more radi tega v vsako vas ob nedeljah, zato bodo ti kmetijski večeri gotovo vstre-zali mnogim krajem. Ti večeri bodo tudi nekaka popolnitev nedeljskih shodov, ker se bode razpravljalo na njih še bolj o domačih razmerah nego na dragih. Prvi taki večer bil je na Gradišču in obnesel se je veličastno. Prihodnji bode v soboto ob 7. zvečer na Brjah pri Rihenbergu. Kmetovalce, ki bi radi imeli v svoji ob- čini kmetijski večer vabimo, naj se obrnejo do gospoda potovalnega učitelja. Slovenska poNtna pridiga je vsaki petek ob 7. uri zvečer v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Prvi petek je bila udeležba precej velik«. Slovenci, udeležujte se v obilnem številu. Število udov sv. Mohorja v Gorici se je tudi letos pomnožilo. Nabira-telj g. Josip Č i g o n, Cerkvenik stolne cerkve, je izpolnil prav dobro svojo nalogo. Svete podobe, jako lepe in cene za I. sv. obhajilo in razne druge za molitvenike s slovenskim podpisom in nekatere tudi z molitvijo zadej, dobe se pri našem trgovcu Likarju v Gorici po prav nizkih cenah, 100 komadov od GO vin. navzgor; kakor je v oglasu, na zadnji strani tega lista. Tako nizke ceno so mogoče le pri večjem in točnem prometu; zato priporočamo velečastitim gospodom duhovnikom, ksteri in kedar potrebujejo sv. podob za I. sv. obhajilo in za druge prilike, naj jih izvulijo naročiti pri imenovanem trgovcu. V Orehovljah je pret. soboto opoludne zgorel Štef. Severju hlev. Vzrok ognje ni znan. Poslopje bilo je zavarovano. Pretep. — V sredo zvečer jo Sirk Anton v Dolenjah, u kamenjem hado ranil Dominika Medena, ki leži zdaj doma v veliki nevarnosti za življenje. Surovost. — Iz Vogrskega se nam poroča zopet lep sad naprednih časopisov. Dva še ne zrela Bukovska mladeniča sta pred 14 dnevi porezali lepo število cepljenih trt v vinogradu Miha Žižmonda iz Vogrskega ter s tem napravila približno 800 kron škode. Ljudstvo je bilo osup-ljeno nad toliko predrznostjo 1 Orožniki so kmalu našli krivce,, kateri so že v rokah pravice I Konstituiral^e občinskega zastopa v Cerknem. — Včeraj se je v Cerknem konstituiral občinski zastop in za župana je bil soglasno zopet izvoljen dosedanji za cerkljansko občino preza-služni župan g. Ant. Kosmač. Čestitamo I Opomin. — Tukajšnji magistrat svari vse one, ki potrebujejo delavce, naj ne vzamejo na delo onih oseb, ki niso preskrbljene z delavskimi knjižicami, ker bi inače morali plačati giobo od 20 do 80 K. Voda za Gorico. — Mestni stavbeni urad je izdelal načrt po katerem naj bi se napeljala pitna voda iz Čepovana v naše mesto. Ces. kr. kmetsko druStvo v Gorici razglaša: Bakreni vitrijol, kar ga je nakupil nakupovalni odbor, je ves razprodan, omenjeni odbor ne smatra ugodno nakupiti Bedaj druzega radi velikih sprememb v cenah, nadaljevalo se pa bode vendar podpisovati ali brez zaveze za oeno. Pretep. — Delavec Andrej Blažič iz Št. Andreža je pil v neki krčmi s svojimi tovariši. Dokler so bili v krčmi, bilo je vse mirno. Na potu pa so napadli tovariši Blažiča in so ga tako pretepli, da bo ga morali potem prepeljati v bolnišnico. „Trščanskl Loyd.“ — Ta mesec začne izhajati v Trstu vsako soboto novi list nTrščanski Loydu. Ta list se bo bavil izklučno z narodnim gospodarstvom. Prinašal bo članke o trgovini in obrtniji; o brodarstvu, o zavarovanja o ribaratvu i. t. d. Naročnina znaša za Avstro-Ogrsko 12 K na leto, za polovico leta pa 7 K. Naročnino in vsi drugi spisi naj se pošiljajo pod naslovom: Franc Kužnič v Trstu Via del Teatro No. 1 „Tergesteum“. Anarhističen list v Trstu. — L’„Internazionale“ je naslov novega anarhističnega lista, ki je pričel izhajati v Trstu. Razpis. — Podpisani cestni odbor vabi gg. strokovnjake, ki bi blagovolili izdelati načrt in stroškovnik za cestno progo Grgar - Bate-Banjšice-Kal-Avče in od novega mosta čez potok Avšček, da dajo svojo ponudbo, s pogoji vred, pooblaščencu cestnega odbora, gosp. Val. Staniču, županu v Batah, oziroma podpisanemu, v teku enega meseca. — Cestni obor v Kanalu, 3 marca 1903. Načelništvo. Za kratek čas. Terjatev. — Neki krojaški mojster je poslal svojemu dolžniku, nekemu lah-koživcu, to-le pismo: Kdo mi je obljubit, da mi plača brez drazega 1. decembra? Vi gospodi Kdo pa toliko časa nesramno čaka h plačilom? Vi gospod! Kdo jo torej naj večji slepar in lump na svetu V Vaš pokorno udani krojaški mojster N. N. Sodili Klupe. — Dva sodna služabnika sla dobila nalog, da zapreta nekeca dolžnika. Ta pa se lepo zapre v svoje stanovanje in ju ozmerja, kar najbolj more. Slugi sta sestavila naslednje poročilo: Gospod I. I. naju je nazival, da sva osla. lumpa, sleparja, norca, kar resnici na ljubo stem uradno potrjujevi j^ntorc /on, klobučar in gostilničar v ScineniSki ulici, imabogalo zalogo- raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi ?. jako ukiisnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Viktor Toffoli v Gorici, vin Te»tro At. 580 l' (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. J lilno . . kr. 40 Corfu . „ boljše „ 44 Bari . dalmatinsko „ 48 Lucca . istrijansko . „ 56 Nizza - priporoča se prefi. duhovščini za naročbo olja za cerkv. svetilke. Razpis dražbe. Pri podpisanem županstvu sr odda na dražbi 14. marca I. I. od 10.-12.urepredp.delo zgradbe novega pokopališča v farni občini Podbrdo. Delo j(» cenjeno na 8914 K 96 v. Kdor se misli udeležiti te dražbe, mora vložiti 10°|o kavcij« gori omenjene svote. Delo se odda najnižjemu ponudniku. Dražbeni pogoji, načrt in stroškovnik so razpoloženi v občinskem uradu. Županstvo na (iraliovent (ob Bači). Župan: (ji o 11 a. >0000000000 Krojaška mojstra O čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši ({ Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za moJke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata ae svojim rojakom r Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila. oooooooot kr. 56 „ 60 ,, 7o „ 80 oooooooooooooooc0 000000000000000 )) 'tl? »MIDI ( Gorici, M reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vlogei katere 0-.brestaje po 4'/i P ° luni e s e l no; nerzdignene obresti pripisuje konec let* h glavnici. Reiitni davek plačuje posojilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 8°/0 in na vknjižbo po S1/,. Sprejema Alane z gla v ni mi d e-leli po 200 X in i opravilnimi deleži po 2 K. Otvarja Članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poštnih stroikov. Uradne ure so vsak delavnik od 8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne sd 2-4 v ulici Vetturlnl 9. 000000000000 0000000000000000000 o o i O o o o o o o o | o ! O ] O 1 o i o , O 1 o IO • o i O 1 o o o !§ o o o o o p o o Naznanilo. ) ivlicn (U’ 8 \ H H V H In H i A Podpisani si usoja nax.na n jati slav. občinstvu, da dokler ni pripravljen [U1 otogr. aiclier v mestu, imam na svojem stanovanju delavnico in pomočnika, ^ da bodem sam Inhkn popotoval po okolici, ter bodem sprejemal naročila, RS in jih izvrševal v kolikor mogoče mijkrajšem času. Torej se priporočam slav. občinstvu zi naročila na vsa v 1'ologr. stroko spadajoča dela. Priporočam tudi velike 1'otogr. (povečave) do naravne velikosti, eno barvene, in v naravnih barvah, kakor tudi na platno z olnatimi barvami. Nadalje 1'otogr. na porcelanasto in stekleno posodo, in na porcelanaste plošče za nagrobne spominke itd. 1'otogr. na papir, platno, žido. les, na poduratne igle za ženske in moške, na zapestne gnmbe itd. z zlatimi ali tudi z doublo okovi, ter majhne 1'otogr. v obliki pisemskih znamk, po vsaki lotograliji, tudi po stari. Posebno pa priporočam krasno dovršene razglednice, najnovej.še vrste. ^ kakoranih Je do sedaj ni bilo po d« želi. ter za manjše občine tudi samo P 5 f>00 kom. Ijj, Vsako naročilo pismeno ali ustmeno izvršim takoj, ter pridem na dom II brezplačno, Dokler ne naznanim v časopisih atelierja, naj se vsako naročilo in na Ulic:« št»*v. Se spoštovanjem se priporočam udani | I M H mojega prihodnjega sjanovanja in ■lov glasi: (»urica, Sl. IVkT.ska U M Fran Weis, lotrgrai. [H, w*3P www w ww W Ww'WwwWwwwW‘ . PETER COTIČ | čevljarski mojster | v Gorici, Gosposka ulioa št. 14. priporoča svojo delavnico. S* : Pozor! V Mm se otvori popolnoma novo urejena prodaja Jako pomnožena zaloga Molitvene knjige, najličnejSe in trpeJ.no vezano, čudovito ni/.ke cene, od HO vinarjev navzgor:; 10 ločno plačanim se dft 1 na vrh! Svete podobe: najlopše sedanjega časa. neverjetno nizke cene; /a I. sv obhajilo nad 40 vrst /.a molitvenike in okvirje, po 100 kom. ud K 2 40 navzgor, j-azai* druge lOOkom.fliiUri v.na\ /^OC. Pisarniško potrebščino: po naj ničili konkurenčnih c •nuli, uradni pHpir 2.riO pol i d - Iv navior, pisemski ,, 100 . 00 vin. ., zavitki . . lOO ,, bO n i Diiirl uov, jako praktičen In lia|JIU peresnik -k tinto U k. 6 1 IIGorica, SeiueiiiSka , Ultdl, ulica hiš. štev. 10. v***************** "Teodor Slabanja, jjjj srebrar, A rgj v Gorici, ulica Moreii 12, ^ priporoča prečast. duhovščini za ■ izdelovanje cerkvenih posod in | orodja. Pripravo cerkvenega o- " Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga" Gorica, Gosposka ulica št. 7 Priporoča »e v to stroko »padajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, perkal, satln, batist, zephir svile, svile za prati, Volile de Lanie, Tennis, Oksford, piquč luknjasti. iUo/.ka sukna po vsaki ceni v veliki Izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobilje, platna, Chlffona, ruskega platna, Kneippovega platna, hiačevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombaževin, žepnih rut itd. Gtospode opozarja na iiborno perilo, katero se razprodaja 16% pod oeno, dokler Je Se zaloge. Pod perilo spada Bledoče: bele srajce z barvanimi oprsnlkl. ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce itd. Vse po najnižjih in stalnih cenah! xr b velika zaloga: sukna volne in tkanine, ženskega in moškega perila, preprog in zastorov, kakor tudi vseh krojaških potrebščin. Nadalje bodeva imela vsakovrstne ' pletenine pristno domačega izdelka „Prve kranjske mehanične tovarne pletenin*' D. Hribarja v Ljubljani, in razno drugo blago vse po najnižjihfcenah. Prlporočujoč se za obilen o-bisk bilježlva se z velešpošto-, vanjem L Vsaki gospodinji je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo .sladu*, kMM, ampak izrečno vselej — Kathreiuerjevo — Kneippovo 1» odjeniijte jo 1. v iavimih zavojih, kakršnega kaže U podrta. Hadži*! & Koritnik. •Itnik. i Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 i zlato ivetlnjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v 1111‘stu in na deželi najulju liicji' Cena zavoju 850 vinarjev. vsebina.!^' gramov ugigjoigjgigg!©® nr rasna ft.f. nih ZRK DKathreinerjeve tovarne Monakovo maaijsr*