184
Naši dopisi.
Iz Gorice 4. jun. (Izv. dop.) Okoli volitev se suče zdaj tudi na Goriškem politično mišljenje in gibanje. Kdor bi verjel italijanskim, pa tudi dunajskim nemškim listom, ki so oboji Slovanom sovražni, mislil bi, da Slo-
*) To sem si bil izrecno izprosil, drugo prepustil vse dr. Bleiwei8U na svojo voljo.
**) Dr. Lovro T o man me je bil naprosil, naj sestavim zbirko vojaških pesnij za naš domači polk. S tem delom je želel napraviti veselje ter je posvetiti baronu Kuhnu, vender predno sem mogel stvar završiti, umrl je dr. Toman. Nekatere teh pesnij sem izročil potem „Novicam", da so jih objavile.
venci na Goriškem se ne bore samo zato, da bi pristojno število poslancev dobili v svojih okrajih, ampak tudi z namenom in željo, Italijanom kak sedež izpod-makniti. Resnično je pa samo to, da se je Slovencem boriti za svoja lastna mesta, za sedeže, na katerih so vsaj v poslednji dobi domačinci, dasi taki in taki, sedeli. Nasprotniki obračajo svojo taktiko proti nam, da bi nas toliko laže prehvapili in nas spravili še v slabše položje, nego smo doslej. Prešlo jesen niso bili naši „gor-jani" zreli, da bi se jim volilna pravica razširila v enaki meri, kakor za državni zbor; zdaj pa isti listi dajejo svojcem spričevalo, kakor da bi bili naši Lahi politično bolj zaostali, nego volilci „v Galiciji in Bukovini'^. Dasi se naša „Sloga" zarad volitev ni še genila, ji nasprotniki vendar pripisujejo „najživahniše gibanje" in tako rekoč čeznaravno moč. Resnica je zopet samo to, da na pr. goriška kupčijska in obrtnijska zbornica voli dva deželna poslanca, katera delujeta na laški strani, zato, ker se Slovenci brigajo za to zbornico toliko, kakor da bi je ne bilo, tako da je naše ljudstvo skoro še po imenu ne pozna. Enaka onemoglost, hotel sem reči, dosledna nemarnost od strani Slovencev se kaže tudi v goriškem mestu, ki voli tudi dva deželna poslanca. Ne tu, ne tam se Slovenci ne zganejo, iu vendar bi morali skrbeti, da bi se Lahi od te strani na-nje vsaj toliko ozirali, da bi volili vsaj po enega bolj zmernega, tudi slovenskim težnjam pravičnega zastopnika. Ker pa leto za letom nič ne storimo, ni čuda, da Slovencev Lahi ravno v mestu še poštevajo ne in nas imajo samo za „naseljence". Nasledek pa je, da ostajemo v deželnem zboru v manjšini, in da nam ni upati, da bi prodrli s predlogi, ki bi obsezali širše politične pravice, namerjene tudi Slovencem. V sedanjem položaji se morajo Slovenci iz navedenih razlogov, torej tudi vsled svoje lastne krivde, še srečne šteti, če dosežejo v deželnem zboru enakost glasov z Italijani. Pa še za to reladvno ugodnost so si bili v prešli dobi v velikih skrbeh, in od slučaja do slučaja 80 se morali slovenski poslanci med seboj pogajati, da so drug druzega pridobili za potrebno edinost pri važnih predlogih, in vedno so bili odločniši naši zastopniki v strahu, da jim kak švigašvaga in strahopetec ne uide v nasprotni tabor. Strah na naši strani je bil sosebno velik, kedar je bila nevarnost, da se kdo tržaški vladi ne zameri, takrat par naših zastopnikov ni bil nikdar zanesljiv, tudi ko bi jih bil prej Demosten za-se pridobil. Jasno je, da tako položje ni vzbujalo veselja, in ves boj, ki se bije tudi pri teh deželnozborskih volitvah na Gpriškem, je nastal uže zdaj zarad tega, da bi se omanljivcev narod ubraniL
(Konec prih.)
Z Lesec 3. junija. — Danes posvetovalo se je tukaj precejšnje število županov našega okraja, da se dogovore , kako sprejeti presvitlega cesarja pri njegovem prihodu na Bled. — Ne bom popisaval nadrobnosti raz-govarjanja, omenjam pa, da imata pri takih shodih navadno zelo merodajno besedo gorjanski župan Žumer in pa radoljški župan Hudovernik.
Med drugim ugibalo se je pri razgovoru tudi, kdo bo cesarja nagovoril v imenu županov, in mislili smo sploh, da ta časten nalog dobi odličnejši naroden župan, kmet ali gospod. Mislilo se je na Žumra, toda on izgovarjal se je tako dolgo , da nima časa, akoravno bo tako in tako pri sprejemu navzoč, da je bil konečno imenovan za ta častni posel edini narodni nasprotnik^ naš radoljški Hudovernik. — Ta sklep razsrdil je več najbolj zavednih županov, tako, da so zapustili shod z odločno voljo, prekucniti ga, sicer pa rajši izostati. — Nevolja bila je toliko veča, ker je nesrečni ta sklep zakrivil Žumer sam, o katerem bi bil po pravici smel
185
vsak pričakovati, da bo kot zaveden načelnik županov znal odločno odbiti tako poskušnjo, ako bi prišla od druge strani. — Toliko bolj premišljevala se je ta do-godba, ker ni skrivnost, da sta ravno Hudovernik in pa župan nemškega Weissenfel8a Žumra najbolj ponujala za deželni zbor.
Ali se bo ta maroga še dala izbrisati, ne vem; upajmo, da se popravi in da bode v imenu okraja slovenskega , — cesarja po slovenski pozdravil vsaj mož , pri čegar pozdravu cesar ne bo prisiljen zopet prašati: jeli ne bivajo tukaj Slovenci?*)
Sploh naj bi se pošteni naši župani varovali, da ne bodo med nje sejali naši nasprotniki lulike.
Zdaj še se popravlja cesta od Lesec na Bled, odpravljajo se vsi hujši klanci in o cesarjevem prihodu bo vse potrebno res lepo zravnano. Tudi novi bleski most je uže dodelan in tako nam bo tudi po cestah ostal lep spominj veselega cesarjevega prihoda. Pričakujemo samo tudi še od slavnostnega odbora bloškega, da ne zaostane za drugimi, potem bo v čast in srečo vse dežele c e-sarjev večer na bloškem jezeru biser v prstanu cesarjevega potovanja po kranjski deželi.
Iz Ljubljane. {Volitve v deželni zbor.) Na posebnem mestu nahajajo danes častiti bralci oklic centralnega narodnega volilnega odbora, v katerem se priporočajo kandidatje za predstoječe volitve. Priporočajo se za volitev v kmetijske občine večidel znani dosedanji narodni poslanci, kolikor pa je novo nasvetovanih, zgodilo se je to po dogovoru z dotičnimi volilci samimi, in tudi novo nasvetovani so v javnosti dobro znani, zanesljivi in spretni in pa vsega zaupanja vredni možje. Volite tedaj priporočene enoglasno; ako to storite, pokazali bodete nasprotnikom in vsemu svetu, da smo Slovenci politično zreli pa tudi složni. Kolikor več soglasnih volitev, toliko veča je veljava izvoljencev, veča veljava vsega zbora in naroda. Modro, odločno, zmeraj tudi pravično postopanje narodne večine bode pa potem tudi vladi in nasprotnikom pokazalo, da smo sposobni za narodno samoupravo, da sebi pravični nikdar ne žalimo pravic druzih narodov in da po tej poti najbolje skrbimo za blagor dežele in vse nam z drugimi narodi skupne domovine. — Da to priznajo pravični Nemci v deželi, upamo, da se bode pokazalo dejansko v pred-stoječih volitvah.
Volilci, eno Vam tedaj priporočamo pri volitvah: ne pozabite nikdar, da ima novi deželni zbor velik pa tudi lep nalog; tega rešiti treba je soglasja vseh rodoljubov, soglasje doseči pa je samo po strogi disciplini. — Te se držite vsi, in sad njen bode sijajna narodna zmaga in srečna naša prihdnost.
— {Radoljški okraj) plačeval je zemljiškaga davka po stari cenitvi na leto 49.535 gold. 38 kr. po novi cenitvi pa ga plačuje     .     32.310    „    38 „
pola j šava znaša tedaj na leto 17.225 gold. — kr. lepa svota, katera bo gotovo pripomogla celiti marsikatero rano, prizadeto kmetovalcem tega okraja glede gozdnih in pašnih pravic.
*) Po načelu, izrečenem v zadnjih ^Novicah^^, izpustili smo iz Vašega dopisa vse, kar zadeva volitev v deželni zbor, in ravno zato smo izpustili tudi marsikatero drugo ojstrino. Odložili bi bili celo ves dopis, ker je deloma preveč oseben, ker se gre pa tukaj ob enem tudi za častno zastopanje vsega radoljškega okraja o prihodu cesarjevem, upamo pa s prijav-Ijenjem pripomoči, da se prekliče omenjena izvolitev. — Gled^ Vašega okraja volitve pa vidite iz današnjega oklica, da se centralni volilni odbor strinja z Vašo željo.
Vred.
—   (Pogorelcem v Trbojah) nakazali so presvitli cesar vsled poročila in na priprošnjo gosp. deželnega predsednika Winklerja 800 gold. podpore.
—  {Gospod prof. Fr. Povše), vodja goriške kmetijske šole, odlikovan je v priznanje njegovega marljivega in vspešnega delovanja z zlatim križem s krono. Gotovo bo ves slovenski svet z veseljem pozdravil to novico; mi pa še posebej prav iz srca čestitamo gospodu profesorju.
— (Umrl) je č. gosp. Martin P o ki u k ar, župnik v Vodicah, dekanije Jelšanske, dne 24. maja t. 1. Pokojni rojen je bil dne 10. novembra 1815. v Gorjah na Gorenjskem.