teto XXXIII. Številka 77 občinska konferenca SZĐL ■naj, Radovljica, Skorja Loka —c — Isdaja Časopisno podjetje ^■"fjftaaj — Glavni urednik Igor Slavec urednik Andrej Žalar JESENICE - Plavžarji v jeseniški železarni ponovno delajo s polno par« Potem, ko so 19. avgusta zaradi pomanjkanja koksa ugasnili prvo visoko peč in je poldrugi mesec obratovala le druga, so v petek, 3. oktobra, obnovili tehnološki posto? na prvem plavžu. Taljeno železo je kljub nekaj tehničnim težavam iz ped priteklo zgodaj zjutraj v soboto, v nedeljo pa so plavžarji v njej pridobili že dobrih 200 ton grodlja. Normalna proizvodnja v obeh plavžih bo zagotovila boljše delovne rezultate tudi v jeklarni in drugih temeljnih organizacijah železarne. (S)-Foto: F. Perdan o Kranj, torek, 7. 10. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1980 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jasna razvojna usmeritev Jeseniško železarno so minuli petek obiskali Predstavniki slovenskega izvršnega sveta in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije — Železarji so predsednika obeh organov, Janeza Zemljariča in Vinka Hafnerja, seznanili s sedanjimi gospodarskimi prizadevanji in načrti bodočega razvoja »Jeseaišk« — Med petkovim '•kom v jeseniški železarni sta Predsednika Janez Zemljarič "inko Hafner s sodelavci in U gosti najprej ogledala temeljnih organizacijah valjani a Bela, Jeklar na ^V"*t Zatem so ae gosti, med mJ*bili tudi vodilni družbe-delavci z Gorenjske —ike občine, zadržali v 1 pogovora s predstavniki j-kih železarn, predvsem j5***»rne na Jesenicah. Vfcr*lB*»ednih poalovodnega od-Jeseniške železarne Štefan J* udeležence pogovora 1^^*11 z letošnjo proizvodno "^^•**ca*atikq, za katero je zna-daati znižanje skupno na-^T**«« proizvodnje 475 tisoč frCV** *• ton izdelkov, pa S^i*T"i»u prizadevanji, ki so fcna v zmanjševanje dose-**£ttbe. Predsednik konfe-nodikata železarne Štefan pa je v politični oceni nekatere specifične pro-"* železarstva, med katerimi .J nizko nagrajevanje opra-? težavnih delovnih razme-Ob tem je poudaril, da se že-* *e nekaj let nazaj obnafta-!L**ielu ustali t ven i h ukrepov J1« zato letošnji problemi niso ****etilL .Nadaljevanje pogovora so ude-ci namenili obravnavi raz-■jovenskega železarstva, v Wn ima izgradnja nove jeklame na Jesenicah, •o ugotovili, prav gotovo 0 »nesto. Gre za znano nalož-)**eniške železarne, načrt o-*e v razvojnih dokumentih -Ju'ke za sedanje srednjeroč-°°dobje, ki pomeni za menja-^•tarelega postopka pridobi-l*Wd«. ^* Jesenicah so prvotno na-ov«li, da bi zgradili elektro je-* zmogljivostjo 450 tisoč ' letne proizvodnje, za kar bi -tbovali 9 milijard dinarjev. •*ljši razpravi je naložba do-dokončno obliko in vred- nost; zgradili bi naj namreč objekt, v katerem bo moč proizvesti 360 tisoč ton jekla na leto, stal pa .bi približno 7 milijard dinarjev. Glede na predvidene vire financiranja naložbe naj bi blizu 26 odstotkov skupne vsote sestavljala združena sredstva delovne in sestavljene organizacije, 5,7 odstotka posojila domačih dobaviteljev opreme in drugih, 18,6 odstotka tuja posojila, skoraj polovico pa posojila domačih bank in združena sredstva sovlagateljev. Med predstavitvijo naložbe je podpredsednik poslovodnega odbora jeseniške železarne Boris Bregant med drugim izpostavil tudi nekatere probleme v pripravah na uresničevanje naložbe. Uskladiti bo treba, kot je dejal, cilje glede potrebne energije med železarno in interesno skupnostjo elektrogospodarstva, rešiti vprašanje uvoza opreme v vrednosti 45 milijonov dolarjev in razčistiti dileme glede pričet-ka in konca izgradnje objekta. Ob tem pa bo treba poskrbeti tudi za uresničitev nekaterih drugih nujnih naložb v jeseniški železarni, za katere bo treba odšteti okrog 2 milijardi dinarjev. Kakor je poleg ostalega povedal predsednik kolektivnega poslovodnega odbora Slovenskih železarn Igor Uršič, imajo v sestavljeni organizaciji usklajene razvojne programe, katerih vodilo je kvalitetno razvijanje proizvodnje surovega jekla.-Opozoril pa je, da so sedanja organiziranost temeljnih bank, veljavni devizni režim in način pokrivanja stroškov energetike velika cokla za uresničevanje njihovih osnovnih programov. »Zadovoljen sem,« je poudaril predsednik izvršnega sveta skupščine SHS Janez Zemljarič v nadaljevanju pogovora, »da ste železarji uspeli odpraviti nekatere proizvodne probleme. Se bolj me veseli, da v trenutnih težavah ne pozabljate na prihodnost. Imate jasne razvojne usmeritve; DOGOVORIMO SE V današnji številki je objavljeno gradivo za skupščine občinskih ^JMpnosti za zaposlovanje Jesenic, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in **č. Skupščine se bodo sestale na sejah 21., 22. in 23. oktobra. Del p*nva bodo delegacije prejele še skupaj z vabilom. Na sejah skupščin delegati obravnavali med drugim periodični obračun skupnosti za ^ih šest mesecev, razpravljali o predlogu samoupravnega sporazuma * temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje za naslednje ^"dnjeročno obdobje, seznanili se bodo z realizacijo kadrovskih bilanc. *»*Jizo o razvoju gorenjskih občin z vidika kadrov in zaposlovanja in ^ttfimi zadevami žal, povsod ni tako. Dobro je, da razmišljate, kako na višji proizvodni ravni zagotoviti položaj delavca in popolnejšo oskrbo porabnikov.« Predsednik Zemljarič je nato govoril o prizadevanju naše družbe za gospodarsko ustalitev in nalogah železarjev na tem področju. Naglasil je potrebe po čim širšem dohodkovnem povezovanju osnovne proizvodnje in predelave, usmerjanju kovinsko predelovalne industrije pri uporabi izdelkov različne kvalitete, povečevanju produktivnosti in s tem v zvezi pospešenem uresničevanju naložbe v novo jeklarno, ne nazadnje pa tudi razvijanju nagrajevanja po delu. Osebnim dohodkom in življenjski ravni delavcev je predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner posvetil večidel svoje razprave. V njej je med drugim poudaril, da se v sindikatih zavzemajo za tehnološko preobrazbo jeseniškega železarstva, ki bo z jasnejšo prihodnostjo med delavstvo prinesla tudi večjo gibljivost v sindikalni dejavnosti. Prav zavestno odločanje o naložbi v elektro jeklarno in seznanjanje z vsemi posledicami zaradi nje pa je, kakor je sklenil svoje misli Vinko Hafner, velik preizkus za stopnjo razvitosti samoupravljanja. Obisk na Jesenicah je predsednik Hafner popoldan nadaljeval ob pogovoru z delavci samoupravne skupine Peči v temeljni organizaciji Jeklarna jeseniške železarne, katerega težišče so bila ustalitvena prizadevanja in nagrajevanje po delu, še posebno opravil v težavnih delovnih razmerah ter ustvarjalnega strokovnega dela. Pred odhodom se je pogovarjal tudi s predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata železarne. Stojan Saje Pred problemsko konferenco o preobrazbi bank Delo še ni končano Pri preobrazbi družbenoekonomskih odnosov v gospodarjenju z denarjem, kot jih določata ustava in zakon o združenem delu, tudi na Gorenjskem zaostajamo, so poudarili na četrtkovi seji Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, ko so obravnavali gradivo za problemsko konferenco o preobrazbi bančništva in gospodarjenja z denarjem. Hkrati pa so opozorili, da se je organiziranost bančništva nekoliko bolj približala zahtevam zakona o združenem delu, kot velja za Slovenijo. Imamo organizirano Temeljno banko z enotami, sprejeta so merila uporabe sredstev in s sporazumi o ustanovitvi banke je določen vpliv delavcev na porabo denarja, vendar je še vrsta pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti. Niso zaživele interne banke, ki naj bi povezale uporabnike sredstev v reprodukcijski verigi. Interne banke sicer imajo v Iskri, ABC Pomurki in SAP Viatorju in še nekaterih drugih kolektivih, vendar imajo vse te organizacije sedež izven Gorenjske. Vzrok njihovega počasnega uveljavljanja je tudi zakonodaja, ki zahteva, da vsako plačilo, vsak prenos denarja, tudi med temeljnimi organizacijami, registrira SDK. Investicijska poraba je še vedno visoka, čeprav počasnejše nara&ča kot v preteklih letih. Vendar bolj kot obseg, vzbuja skrb razdrobljenost investicij, saj je bilo 30. 3. letos na Gorenjskem skupaj z Rudnikom urana Žirovski vrh komaj 19 odstotkov sovlaganj, če pa ne upoštevamo rudnika pa komaj 10 odstotkov in Še tu je šlo bolj za kreditne kot dohodkovne povezave. Prevelik je tudi delež bančnih sredstev v naložbah. Vzrok temu in eden največjih problemov gospodarjenja z denarjem je v tem, da kredit zaradi inflacijskih gibanj ustvarja največ akumulacije. Zato bo potrebno v sporazume o naložbah nujno vnesti določila o revalorizaciji sredstev, ker bi na ta način povečali odgovornost združenega dela za investiranje. Investicije se prepočasi aktivirajo, saj na Gorenjskem v poprečju vsak naložbeni dinar »zamrzne« za tri leta. Naslednji problem, ki je zlasti pereč v zadnjem času, je slaba likvidnost bank. Vzrok je visoka stopnja inflacije, ki je niso spremljali ustrezni ukrepi monetarne politike, počasnejše naraščanje cen izdelkov in cen surovin, saj je razkorak na Gorenjskem že skoraj 15 odstoten in prenizka produktivnost. Upravljavci bank, ki so izvajalci kreditno-mo-netarne politike, nanjo ne morejo vplivati, zato bi bilo potrebno zagotoviti večji vpliv združenega dela v narodni banki. Svoje so k zmanjšani likvidnosti prispevale tudi vse večje obremenitve dohodka, ki zmanjšujejo delež družbenih sredstev s katerimi razpolaga združeno delo, prelivanje denarja v negospodarstvo in razdrobljen devizni sistem, ko se pojavljajo pritiski na delitev deviz na posamezne temeljne organizacije. Zato je nujno potrebno učinkovito obveščanje delavcev o denarnih tokovih v OZD in izven nje in njihovo odločanje o uporabi, hitrejše dogovarjanje o prednostnih naložbah in združevanju denarja v te^name-ne, večja družbena kontrola nad uporabo družbenih sredstev in strokovno preverjanje investicijske sposobnosti ter učinkov investicij, in treba je poskrbeti tudi za vse možne ukrepe, ki bodo zagotovili hitrejše obračanje denarja. Tako organiziran bančni sistem pa bo zagotavljal lažje uresničevanje stabilizacije. ^ g Med pogovorom v jeseniški železarni - Fotn: F. Perdan STRAN. TOREK, 7. OKTOBRA 1« anje Titove V okviru stalnega sodelovanja med socialističnimi republikami in pokrajinama je bil v Skopju sestanek predsednikov predsedstev repub-blik in pokrajin. Na sestanku so izmenjali izkušnje pri spremembah ustav socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. S sprememba mi naj bi zagotovili ustavnopravne predpostavke in možnosti za uspešno uresničitei pobude tovariša Tita o na daljnjem zboljševanju kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v kolektivnih organih in samoupravljanja v republikah in pokrajinah Dragan v Iraku Konec preteklega tedna je dopotoval v Bagdad podpredsednik Z IS Zvone Dr a gan. S predstavniki iraške vlade je imel svetovalno-in formacijske pogovore. Nanašali so se na aktualna vpra sanja dvostranskega sodelo vanja in mednarodne odnose, zlasti pa na položaj v tem delu sveta. Zvone Dragan je poudaril, da Jugoslavijo in Irak povezujejo dobri odnosi in sodelovanje na vseh po dročjih. Kakšnaproizvodna praksa? V tem in prihodnjem mesecu se bodo po vsej Sloveniji zvrstili regionalni posveti o organizacijah združenega deta za učence srednjega usmerjenega izobraževanja. Tako so se dogovorili na sestanku sveta za izobraževanje in kulturo pri republiških sindikatih, ko so obravnavali nekatera aktualna vprašanja izvedbene plati vključevanja učencev v praktično izpopolnjevanje znanj, ki sijih bodo pridobili pri osnovah tehnike in proizvodnje. Listina Kraljeva Letošnjo listino proti nasilju in vojni in za mir v svetu bo Kraljevo podelilo podpredsedniku predsedstva SFRJ Sergeju Kraigherju, uglednemu revolucionarju in družbenopolitičnemu delavcu. To so sklenili na petkovi seji občinske konference SZDL Kraljevo, ki je v^kto-brskih dneh leta 1941 v množičnem streljanju izgubilo 6000 prebivalcev, podeljuje listino proti nasilju in vojni in za mir v svetu ljudem, ki so vse svoje življenje posvetili ohranitvi miru. Prvo listino so leta 1972 izročili Josipu Brozu Titu. Premalo gnojil Za jesensko setev bodo kmetje v Sloveniji dobili le 9.000 ton umetnih gnojil, potrebovali pa bi jih najmanj 23.000 ton. Če se razmere ne bodo popravile, bo gnojil dovolj le za pšenico. Ob tem pa se pojavlja še problem pravočasne dobave. Čeprav oba proizvajalca Ruše in Kutina zagotavljata, da bosta slovenskim porabnikom obljubljena gnojila poslala do 20. oktobra, je to bolj malo verjetno. Prednost pri oskrbi bodo imela družbena posestva, ki pridelujejo pšenico, oljnice in skadkorno peso ter kmetje kooperantje, ki' so se s pogodbami obvezali za tržno pridelavo pšenice. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij Bleda so v Doberdobu in na Vrhu položili vence k spomenikom padlih. — Pnto: Vito Piber Trdnejše vezi med Doberdobom in Bledom 14. septembra letos je na Doberdobu potekalo pobratenje med krajevno organizacijo ZZB NOV Bled ter VZPI ANPI Dol-Jamlje, Doberdobom in Vrhom. Pobratenja se je udeležil tudi predstavnik KS Bled ter delegacija ZSMS z Bleda, ki je želela navezati prijateljske stike z mladino Doberdoba. Krajani Doberdoba so ponosni,"Ha pripadajo slovenskemu narodu in ves čas obiska iz njihovih ust ni bilo slišati italijanske besede. Mnogo je pretrpel Doberdob skozi zgodovino. Avgusta 1916 se je tu odvijala ena najhujših bitk v prvi svetovni svojni in od takrat velja: Doberdob, slovenskih fantov grob. Med drugo svetovno vojno se je po kapitulaciji Italije prebivalstvo Doberdoba vključilo v NOB. Ob polaganju vencev k spomenikom na Vrhu in Doberdobu, se je mladim z Bleda najbolj vtisni! v spomin napis, vklesan v spomenik na Doberdobu: Živeti — umreti ni bilo vprašanje če kri si v svojo zemljo zasejal rod, ki ostal je, našo žetev žanje in v njem bo živel, kdor je takrat pal. Mi, mladi smo tisti, ki smo ostali in žanjemo njihovo žetev, zavedamo se vseh žrtev, ki so padle zato, da nam je danes lepo. Prav zato, da se te žrtve ne bi nikoli pozabile in da nikoli več ne bi bilo treba sejati krvi v zemljo, prav zato smo si mladi z Doberdoba in Bleda obljubili sodelovanje. S tem bi se še bolj povezali med seboj in ni sile, ki bi nas mogla uničiti, ni sile, ki nas lahko razbije . . . V oktobru pa bo dobrdobška mladina obiskala Bled. Valerija Dolžan Na Cerkljanski Dobravi odkrili spomenik Cerkljanska Dobrava - Ob za ključku praznovanja krajevnega praznika petih krajevnih skupnosti cerkljanskega območja Brnik, Cerklje, Poženik, Senturska gora in Zalog, ki ga vsako leto praznujejo 4. oktobra, v spomin, ko je Slandrova brigada 1944. leta v Zalogu uničila devet najpomembnejših organizatorjev črne roke na Gorenjskem, so v nedeljo dopoldne nadvse slovesno na Cerkljanski Dobravi odkrili spomenik trem, na tem območju padlim partizanom Janezu Bobnarju-Vidu iz Cerkelj, Jožetu Rozmanu iz Lahovč in Antonu Studenu iz Cerkljanske Dobrave. Svečanost sta pripravili krajevna skupnost Zalog in krajevna organizacija ZB Cerklje, v bogatem kulturnem programu pa so sodelovali šolski orkester O. S. Davorin Jenko in moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj ter recitatorja OO ZSMS Zalog. Slovesnosti ob odkritju spomenika so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij kranjske občine, cerkljanskega območja, borci, svojci padlih. Številni praporščaki in številni prebivalci vasi pod Krvavcem. Slavnostni govornik je bil Nande Vode, član sveta republike, ki je med drugim dejal: »Cerkljanska Dobrava je bila prva partizanska vas, skoraj vsa štiri leta osvobojeno partizansko območje, kjer so se borci svobodno gibali in bili gostoljubno sprejeti. Ker sovražnik ni mogel razbiti enot- nosti ljudi, je iskal drugačne načine in vojaške posege, poiskal je izdajalce in sodelavce med domačini. Vsi trije padli, katerim danes odkrivamo spomenik so bili pravzaprav žrtve takega nasilja in podlega sodelovanja z okupatorjem.« Spomenik je odkril predsednik KO ZB Cerklje Janez Por in ga izročil v varstvo predsedniku sveta krajevne skupnosti Zalog Vinku. Bergantu, vse navzoče pa sta pozdravila v imenu krajevne skupnosti in SZDL Zalog Petrič in Jager. Med tednom so zelo uspešno organizirali več športnih prireditev, v soboto dopoldne pa je bila krajša spominska svečanost s polaganjem vencev v Sidražu pod Krvavcem. J. Kuhar Za osnovno šolo v Brusu Radovljica — 18. maja je pobrateno občino Brus v Srbiji katastro falno prizadel potres. Občani radovljiške občine so se takoj odzvali in že v prvem tednu so v občino Brus poslali denarno pomoč, domenili pa so se, da bodo z enodnevnim zaslužkom zgradili osnovno šolo v vasi Džerekare. Do 1. oktobra letos se je na žiro računu za pobrateno občino Brus zbralo že milijon 550.000 dinarjev. Denar so prispevale radovljiške temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije, ustanove, organizacije, društva in posamezniki. Največ denarja so seveda zbrali z enodnevnam zaslužkom, za katerega se je odločila že večina delovnih organizacij. Tako bodo v vasi Džerekere, ki je ena izmed prizadetih vasi, zgradili montažno osnovno šolo. Prejšnja šola se je popolnoma podrla in tO še danes šoloobvezni otroci pod šotorom. I j j,. Ukrepi družbenega varstva še niso potrebni Kršitelji družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka navajajo vzroke opravičljive in neopravičljive narave, vendar morajo najkasnej do konca leta uskladiti delitev z dogovoi — Posebna pozornost Servisnemu podjt KRANJ - Kranjska občinska skupščina se je seznanila najnovejšim poročilom o uresničevanju dogovora o uresničevani družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in menila da nobeni temeljni ali delovni organizaciji ter delovni skupnosti za zdaj i niso potrebni ukrepi družbenega varstva.' Vendar to ne pomeni, da položaj idealen. 34 gospodarskih organizacij krši dogovor, prav tako tudi 16 organizacij in skupnosti z negospodarskega področja. Vi kršitev, ki jih navajajo prizadeti, so različni.'Gostinci so zaradi 1 drovskih problemov prisiljeni izplačati za osebne dohodke več kst omogoča sicer nizek dohodek, sicer bi bile kadrovske vrzeli še več* Prav tako so med kršitelji organizacije združenega dela, ki so raček i novimi dejavnostmi in temu primerno povečale število zaposlenih zvečuje sredstva za osebne dohodke. Prekoračitve so povzročile nekatere zakonske spremembe, posebne obravnave pa bo A-| Servisno podjetje, kjer je razkorak najočitnejši. Kršenje dogovora) ponavlja kljub obljubam o spoštovanju dogovora. Negospodarstvo i z8 kršitev najpogosteje navaja dva vzroka: razširitev dejavnosti koti primer novi oddelki na šolah in v vrtcih, ter nujen večji obseg dela terjal nova zaposlovanja. Izvršni svet in skupščina sta bila soglasna, da ukrepi dru i varstva za zdaj nikjer niso potrebni, da pa bo treba problem nega podjetja obravnavati posebej. Prekoračitev je opravičljiva primerih organizacijskih sprememb in večjih delovnih nalog oj več zaposlenih. Za vse pa velja sklep skupščine, da je treba do leta spraviti razporejanje dohodka v okvir dogovora, sicer bo varstvo nujno! J. K« JESENICE Danes, 7. oktobra, ob 10. uri se bo sestal izvršni svet U činske skupščine. Udeleženci seje bodo obravnavali poročUooi števila stalno in začasno prijavljenih prebivalcev v občini ter sprememb in dopolnitev dogovora o uresničevanju družbene razporejanja dohodka v letošnjem letu. Med drugim bodo 1 informacijo o reševanju problema šolstva in otroškega vai jevni skupnosti Blejska Dobrava ter poročila načelnikov" organov o uresničevanju sklepov izvršnega sveta. (S) KRANJ Predsednik Janko Pogačnik je sklical za danes 7. sejo ^ drobno gospodarstvo pri gorenjski medobčinski Gospodarski Člani odbora bodo med drugim obravnavali osnutke obr^ medobčinskih temeljev planov za prihodnje srednjeročno posebnim poudarkom na drobnem gospodarstvu, govora pa n o družbenem dogovoril za pospeševanje drobnega gospodarstvaTIH bodo razpravljali tudi o mednarodnem posojilu za drobnega gospodarstva. Letos šestič Ze nekaj let se uspešno razvija sodelovanje med mladino šestih pobratenih mest: Banja Luke, Bitole. Herceg-Novega, Kranja in Zemuna. Vsa dosedanja srečanja mladih iz omenjenih občin so bila polna mladostnega poleta, smeha, lepih spominov in pričakovanj. Sklenjena so bila številna nova prijateljstva, izmenjane mnoge izkušnje: ne nazadnje pa sta se vseskozi krepila bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Letos bo sodelovanje obogateno z novim srečanjem, ki bo potekalo od 10. do 12. oktobra v Kranju. Mladinke in mladinci bodo izmenjali izkuš-nje,pridobljene pri delu v mladinski organizaciji, razpravljali bodo o vlogi zveze socialistične mladine v prizadevanjih za uresničitev politike gospodarske stabalizacije, udeležili se bodo partizanskega mnogoboja, skupaj bodo slikali in fotografirali, preizkusili m bodo na glasbenem področju, v radioamaterstvu in orodjarskih spretnostih, svoje moči pa bodo pomerili tudi mladi športniki in sicer v plavanju ter karateju. Vsa področja tekmovanja bodo spremljali mladi novinarji, ki bodo sproti obveščali javnost o doseženih rezultatih, uredili in izdali bodo dva informativna biltena ter se udeležili razprave o informiranju v ZSMS Gostitelj srečanja »Mladi pobratenih mest«, občinska konferenca ZSMS Kranj, se bo potrudil, da bodo ti dnevi stotini udeležencev prijetnem spominu. Vsi mladi movalci bodo sodelovali na v duhu olimpijskega pravila pomembno zmagati, pomembs*] sodelovati. K sodelovanju pa » tek, soboto in nedeljo vabimo1 mlade, temveč vse obdane Pridružite se mladim iz vse vije in skupaj z njimi 40 obletnico ustanovitve &„ Majda Ki Jubilej brez primerjave Idrija - Idrija je občinski praznik v počastitev ustanovitve brigade Janka Vojka. Številne prireditve so vili v počastitev praznika, ličastnejša med njimi pa je proslavitev 315. obletnice T idrijskega pihalnega orkestra, idrijskih rudarjev je med naj« širni v Evropi sploh. Na jubileja godbe so sodelovali Gorenjci: pihalni orkester , železariev in godba iz ŽiroV Ftt so v Idriji proslavili tudi 90l 4* nico gasilskega društva in "5 letnico lovstva in ribištva. Qb odkritju spomenika na Cerkljan-Hki Dobravi je bil slavnostni govornik Nande Vode, član sveta republike, spomenik pa je odkril predsednik KO ZB Cerklje' Jane i por. ' ' ' ' Rezervirano za urednika Vsako leto dvakrat peljemo izžrebance — naše naročnike na Glasov izlet, vsako leto dvakrat treba mo in vsako leto prejemamo številna pisma. V ka ten h se naši naročniki pritožujejo, da *o it toliko m toliko let naši naročniki, pa še nikoli niso bili izžrebam Nekateri tudi grozijo, drugi pa celo talijo k<>t /c /-storil R R. iz StražiŠča. Verjamemo, da bi mnogi naši naročniki enkrat vendarle radi z nami potovali po naši lepi domovini, posebno Aefko toliko lepega zvedo tz pripovedovan/)t tistih srečnežev, ki jim je Žreb nakhmif to motnost do so potovali z nami. Toda Ara/, ko je izžrehancet 70 no leto, starih m še starejših naročnikov gorenjskega Glasa pa i*eč ttsttč! f^lmpi nam verjamete, da nam je tal in zelo težko, ko ne moremo ustreči vsem ni tako silno želijo potovati z nami kajti žreb jež* { /e ud k^ J,o dano, da sami izbiram^k^^ težite se na nu« «» i«. srce. zaradi tepa se svei *^ ^Ml sa/ no m. homo mor raka na srce. zarua, ^".""V^ da smo Najbol, važno nn vsem je vteko* ; ^ (X^^ delavni m veselega hi ca '^7reh, saj M**m** In če srno takile fona več naša družina, sosedje in soaetam pttclft ' t I \ i TOREK, 7. OKTOBRA 1980 .3.STRAN O Praznik krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično Slovesno in delavno Krile — Vrhunec celotedenskih Prireditev ob prazniku krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje bi Senično je bila sobotna skupna slavnostna seja v osnovni Soli Ko-VrJkega odreda. 7. oktobra namreč mneva 36 let od požiga partizanske v«sce Gozd in obenem tudi od prvega boja bataljona Kokrškega od »eda. »Ta dogodek je priložnost, da krajani v dvanajstih vaseh in na-*«ijik, raztresenih po pobočju Kriške gore in pod njo, pregledajo, kaj smo v minulem letu nare-§01,« je na seji dejal Kristijan *Vko. »Poudariti moram, da smo *e aa eni strani srečevali m iz-*enno pripravljenostjo ljudi za 'Jtis, aa drogi pa s stalnim po-^jajkaajem denarja. Sveti krasnih skupnosti so ga porabili v glavnem za vzdrževanje cest, za javno razsvetljavo in podobno, saj ga za naložbe ni bilo dovolj. Kljub temu mislim, da smo bili glede na motnosti uspe An i. V Križah smo dobili javno telefonsko govorilnico, v Pristavi prostor za mladinsko dejavnost, v Sebenjah smo pristopili k pripravam za gradnjo kanalizacijskega omrežja, v Seničnem pa smo uredili zemljišče zadeve za organizirano gradnjo stanovanjskih hi*.« »Veliko pozornost smo posvetili pripravi planov za novo srednjeročno obdobje,« je nadaljeval Kristijan Perko. »Načrtujemo precej zahtevnih naložb v izgradnjo komunalnih objektov in naprav, zlasti cest in kanalizacije, v vseh štirih krajevnih skupnostih. j^fijon Perko: »V naslednjih letih več na ^^tovin naprav* ložb v izgradnjo komunalnih ob- proslave v Gozdu, pred šestintridesetimi leti do talpožganem >^»eje občinskega komiteja ZKS Kranj problemi zaposlovanja ^ustrezno kadrovsko strukturo v kranjski obči-ri ^an^° hitreje izboljševali z izobraževanjem > delu, vendar ne tako Mfm *>nt i*> sednnjp Podpiramo predlog za četrti občinski samoprispevek, saj so nase naložbe tesno povezane z njegovim sprejetjem.« V krajevnih skupnostih so v tem letu zelo dobro delali tudi člani svetov krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in delegacij, ki so zavzeto posegali v reševanje krajevnih in občinskih vprašanj. Na slavnostni seji so zatem podelili bronaste znake Osvobodilne fronte najzaslužnejšim krajanom in organizacijam. Iz Križev so jih prejeli Sonja Lipovec, Anton Škrlj, Franc Dobre mlajši, Tomaž Pintarič in Zdenka Maglica, iz Pristave Helena Zapolotnik, Franc Znidar, Peter Zaplotnik, Anton Ribnikar, Jurij Grguraš in predsedstvo osnovne organizacije ZSMS Pristava, iz Sebenj Janez Košir in enota civilne zaščite, iz Seničnega pa Lucija Švab, Ana Škerjanc in Filip Gregprc. Pokale s tekmovanj ob krajevnem prazniku, na katerih je nastopilo okrog dvesto tekmovalcev, so prejeli Pavel Loc v šahu, TVD Partizan Križe v rokometu, Darjan Mandič v namiznem tenisu ter ekipa iz Sebenj v kegljanju. Sklepna prireditev ob letošnjem prazniku krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično je bila v nedeljo dopoldne v Gozdu, kjer so se na tradicionalnem srečanju zbrali nekdanji borci, vojaki, taborniki, krajani in drugi. O bojih partizanskih enot na tem območju ter o pomoči domačinov narodnoosvobodilni vojski, zaradi česar se je okupator pred šestintridesetimi leti znesel nad vasjo in njenimi prebivalci, je spregovoril Tone Stritih, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Tržič. Potem ko so delegacije položile vence k spomenikom iz narodnoosvobodilnega boja, je Tone Stritih poudaril, da bodo Titove ideje in delo kljub njegovi smrti vedno živele. »Krepiti moramo enotnost naših narodov, prenašati revolucionarne tradicije na mlade ter zlasti v sedanjem obdobju zapletov in krepitve terorizma v svetu negovati vse oblike splošnega ljudskega odpora. Pripravljeni moramo biti na obrambo naše svobode in neodvisnosti. Z boljšim delom pa se moramo še posebej zavzemati za gospodarsko stabilizacijo ter trošiti toliko kot ustvarimo,« je dejal Tone Stritih. Slovesnost ob 36. obletnici požiga Gozda in 35. obletnici osvoboditve je popestrila tržiška godba na pihala, recitoatorji kulturne skupine Pobratenje in oktet bratov Zupan. H. Jelovčan \j^r,»j - Komite občinske konfe-VJ^* ZKS Kranj je na svoji zadnji PreJ*nieš'»' tedna* razprav-^.1 tudi o obsežnem gradivu Razvoj ^^enjskih občin z vidika kadrov in H£tX»lovanja, ki ga je pripravila ^okovna služba Skupnosti za zapo-j^*vajje Kranj. Gradivo daje pre-^^laosedanjega zaposlovanja v go-M^*j«ih občinah s posebnim ozirom uresničevanje kadrovske politike ^MJ** v pianih tega srednjeročnega k*W~vJa» obenem pa je prikaz Spre-'v^n° politike zaposlovanja, ki se v osnutkih in predlogih občin-*V b planov za naslednje srednjeroč-^*\L ^^j«- Obenem pa gradivo ^kizuje tudi možnosti, da se bodo **f zmernejšem zaposlovanju v stihijnim kot je sedanje naslednjih letih pojavljala kot sedaj Še vedno strukturna neskladja v zaposlovanju, razkorak med ponudbo in povpraševanjem po delavcih, suficitarnost in deficitarnost nekaterih poklicev, ob tem pa verjetno tudi možnost večje nezaposlenosti strokovnih kadrov oziroma njihovo neustrezno zaposlovanje. Vsi ukrepi, ki smo jih že doslej sprejeli ali jih načrtujemo, so namreč bolj ali manj kratkoročnega značaja, prestruk-tuiranje nekaterih vej gospodarstva na Gorenjskem pa je seveda izhod, ki je ne samo ni jen, pač pa zaradi dokajšnjega investiranja v sodob-slednjem srednjeročnem obdobju prav gotovo še ne bo čutiti. strel po načrtu V%kfiaj — Izvršni svet kranjske JV^flfoke skupščine je potrdil letne odstrela, ki so jih predlagale ^tti^k družine Šenčur, Jezersko, J^Jenboršt, Sorsko polje, Storžič in v^*t (vse imajo lovišča v kranjski PV^ifli) po predhodni razpravi na kH^*' lovskih družin Gorenjske. Do 1968 so Lovske družine sprejelo^** petletne lovskogospodarske VS^rte' potem' pa letne. Kaže, da v Sloveniji odslej spet spreje-Petletne plane odstrela in go-^rdJpenja v loviščih, kar je racio-kl)y*VJae, prav tako pa bodo možni ^l^š^vajoč razmere sprotne do-H^**itve. Lovske družine kranjske yN^jne planirajo letos odstrel enega IvVol^a (menda je bil plan že ures ^V^ii), v primerjavi z lanskim letom ^Cj? zmanjšan odstrelni plan pri k ^«JJ»di in gamsih. Zaradi nevar- nosti gamsjih garij pa bi Jezerjani lahko uplenili letos 42 gamsov ali K) več. Večji v primerjavi z lanskim letom pa bo letošnji odstrel srnjad i in divjih prašičev. Zaradi stekline ni točnega plana odstrela zveri in požmovk. Ce bo nevarnost bolezni, bo odstrel neomejen. Izvršni svet*je sprejel letošnji plan odstrela, vendar je menil, da prihaja sorazmerno pozno in da je treba v prihodnje planirati za daljše obdobje. Prav tako odločanje o planih odstrela ne sme ostajati v sedanjem krogu, ampak morajo o planih reči svoje v kmetijskozemljiški skupnosti in v interesni skupnosti za gozdarstvo. Tu se pojavlja največ problemov. Skoda zaradi divjadi narašča. /. njenim povračilom pa so težave. Poprejšnja uskladitev mnenj bi mar ni k h te n problem preprečila! . jk Vsi ti problemi, ki spremljajo politiko zaposlovanja pa se pojavljajo tudi v kranjski občini. Za naslednje srednjeročno obdobje sicer Kranj načrtuje izboljšanje kadrovske strukture, ki tako kot v drugih gorenjskih občinah niti ne dosega slovenskega povprečja, načrtuje investiranje v avtomatizacijo in novo tehnologijo ter s tem v zvezi pre-usposabljanje in preusmerjanje delavcev, večje izkoriščanje znanja že zaposlenih strokovnjakov, dograjevanje kriterijev nagrajevanja, skrb za razvoj kadrovskih služb itd; vendar pa, kot so ugotavljali člani komiteja ZK, o prestruktuiranju in izboljševanju izobrazbene ravni kadrov pišemo in govorimo že dolgo, napredujemo pa le z majhnimi koraki. Ilustrativen je primer, da se je samo v prvem polletju letos med novimi delavci zaposlilo kar 44 odstotkov delavcev ozkega profUa. Po drugi strani pa iz šol oziroma s šolanjem ob delu še vedno dobivamo nejšo tehnologijo čez noč vsekakor neuresničljiv; usmerjeno izobraževanje, od katerega pa se prav tako veliko pričakuje, saj naj bi dajalo kadre, ki jih gospodarstvo potrebuje, vendar pa prevelikih učinkov v na-kader, ki po svoji izobrazbi močno presega sedanjo ponudbo del in nalog združenega dela. Prav izobraževanje ob delu bi lahko hitreje pripomoglo k spremembi neugodne kadrovske strukture v občini, ob tem pa bi morali doseči, da bi bilo izobraževanje ob delu — ne beg iz proizvodnje, pač pa bi bilo treba spodbujati k izobraževanju ob delu — za proizvodnjo. Sicer pa bi se bilo treba le ravnati po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini in seveda resoluciji o družbenem planu Med sklepi, ki jih je sprejel komite, velja posebej omeniti zahtevo, da naj ne bi bil brez podrobnega kadrovskega plana noben večji in- j vesticijski projekt. L. M Slovesna seja ob prazniku krajevne skupnosti Predoslje — Foto: F. Perdan Program morajo podpreti krajani V krajevni skupnosti Predoslje so za letošnji krajevni praznik uredili nov družbeni prostor v kulturnem domu, o načrtih za prihodnjih pet let pa morajo odločiti krajani ter ga podpreti Predoslje — Z dvema osrednjima prireditvama se je končalo letošnje praznovanje krajevne skupnosti Predoslje, ki združuje Predoslje in Suho. V soboto zvečer je bila v novem družbenem prostoru v kulturnem domu slovesna seja sveta krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij ter delegacij. Udeležili so se je tudi predsednik kranjskega izvršnega sveta Milan Bajželj in član izvršnega sveta Janez Gradišar ter predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti, v nedeljo pa je bila proslava ob obeležju na Suhi, kjer so 2. oktobra leta 1942 padli trije partizani. Dan njihove smrti so v predoseljski krajevni skupnosti izbrali za praznik. »Sorazmerno uspešno uresničujemo sedanji srednjeročni program krajevne skupnosti,« je v govoru' na slovesni seji ugotovil predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Šmajd. »Asfaltirali smo prostor oh vaški tehtnici, danes pa smo prvič v novem družbenem prostoru. Razen tega smo s pomočjo družbene skupnosti zgradili transformatorsko postajo v južnem delu vasi, izpeljali obsežno komasacijo kmetijskih zemljišč in delno regulirali strugo Belce. Po vasi je sedaj var- nejša cestnoprometna signalizacija. Vsem, ki so pomagali k uresničitvi teh nalog, se iskreno zahvaljujemo.« »O prihodnjem srednjeročnem programu naše krajevne skupnosti moramo odločati na najširši osnovi,« je poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti. »Smeri prihodnjega razvoja morajo biti med ljudmi" sprejete, ker bodo le tako uresničene. Naš prihodnji razvoj je namreč v veliki meri odvisen od samoprispevka, za katerega se bomo morali odločiti.« V predoseljski krajevni skupnosti so že začeli urejevati telefonsko omrežje. Pogodba o omrežju v Pre-dosljah je že sklenjena, problematika »telefonizacije« Suhe pa je težja, vendar jo bo tudi treba rešiti. Kraj prav tako potrebuje novo trgovino, pa investitor še ni znan. Zaradi prostorske stiske v osnovni šoli, ki ustvarjalno sodeluje s krajem, bo nujna gradnja novega poslopja za vrtec, vendar o lokaciji še ni odločeno. Vrtec bo služil Predosljam in sosednjemu Britofu. V PredosJjah načrtujejo gradnjo stanovanjskega bloka, urediti pa bo treba tudi gasilska domova in mrliške vežice. J. Košnjek Sloi>esen trenutek v Preddvoru. Jože Cvek, član sveta krajevne skupnosti,po-laga temeljni kamen za gradnjo prvih družbenih stanovanj. — Foto: C. Z. Gradnja prvih družbenih stanovanj V Preddvoru bodo čez dobrih štirinajst dni pričeli z zemeljskimi deli za gradnjo prvih dveh od štirih stanovanjskih blokov, ki bodo namenjeni delavcem preddvorskega združenega dela Preddvor — V Preddvoru so vzidali temeljni kamen za gradnjo prvih družbenih stanovanj v krajevni skupnosti. Na travniku ob gozdu Korotanca (ob zdravstvenem domu) bodo v naslednjih letih zrasli štirje stanovanjski bloki, vsak s po devetimi stanovanji. Namenjena bodo predvsem delavcem preddvorskega združenega dela, delavcem Jelovice, hotela Bor, osnovne šole Matija Valjavec ter delavcem prometne postaje. V prvi fazi bodo zgradili dva bloka, z zemeljskimi deli pa naj bi pričeli že čez dobra dva tedna. »V družbeni gradnji stanovanj smo v dvoletnem zaostanku, zato je današnja vzidava temeljnega kamna praznik za vse krajane,« je ob krajši slovesnosti dejal predsednik gospodarske komisije pri svetu KS Andrej Pernuš. »Hkrati je treba povedati,, da je lokacija odmik od veljavnega urbanistične?« reda ki ie zemljišče ob zdravstvenem domu namenil za kmetijsko obdelavo. Gradnja štirih družbenih objektov s 36 stanovanji bo omogočila delavcem, ki se vozijo na delo v Preddvor, da se učinkoviteje vključijo v krajevno samoupravo in razreševanje krajevnih problemov. Teh pa v Preddvoru ni malo, saj bo hkrati z gradnjo treba pričeti tudi akcijo za ureditev cest, kanalizacije ter za napeljavo telefonskih priključkov« V imenu krajevne skupnosti in izvajalca del kranjskega Gradbinca je položil temeljni kamen in s tem simbolično naznanil skorajšnji začetek gradnje Jože Cvek, član sveta KS. Slovesnosti so se poleg številnih krajanov udeležili tudi predstavniki Domplana, Gradbinca ter sosednjih krajevnih skupnosti. V kulturnem programu se je predstavila domača folklorna skupina pod vodstvom Mirka Udirja. ..... „ _C. Zaplotnik OLAS4.STRAH. Stabilizacija ni zanje nič novega Delavci Gorenjskih oblačil v Kranju so po uspehih gospodarjenja med najboljšimi konfekci-onerjiprinas O uresničevanju najnovejših ukrepov stabilizacije naj bi se pogovarjali oni dan z njihovo predsednico delavskega sveta, tovarišico Kokaljevo. Toda, hi bilo zapisati kaj dosti novega. Že vsa leta, posebno pa nekaj zadnjih, se v Gorenjskih oblačilih zavedajo, da brez discipline pri delu, brez varčevanja pri rezanju blag, pri energiji in drugod, ne bo dobrih rezultatov dela. Večino svoje proizvodnje izvozijo. Iz Nemčije, Avstrije dobivajo materiale, izdelujejo oblačila in jih spet izvažajo. Le svoje delo vlagajo. Priznajo, njihovo delo je organizirano tako, da delavec mora dosegati evropske norme konfekcionarjev. Izkustvene norme so to. Večina njihovih delavcev jih dosega. Včasih jih celo presegajo. Zato pa so tudi rezultati njihovega gospodarjenja le hvale vredni. Ze v prvih osmih mesecih letošnjega leta so izvozili za 453.759 dolarjev, vendar pričakujejo, da bodo naslednji meseci močnejši, posebno september, in bodo tako dosegli kar za 30-odstotkov večji izvoz, kot je bil lanski. Planirali so le 10-odstotno povečanje. Lahko pa bi izvozili še več, kajti povpraševanja po njihovem delu je.dovolj. Delavce Gorenjskih oblačil odlikuje pri delu izredna natančnost in točnost dobav. Skratka, solidni so, kar v inozemstvu znajo ceniti. Le slab izkupiček je pri izvozu. Komaj lastno ceno dosegajo in nobene akumulacije. Bolj se izplača delati za domači trg... Štiristo zaposlenih imajo trenutno. Dva proizvodna tozda in skupnost skupnih služb. Režija je minimalna: 350 delavcev v proizdovnji, 50 čistih režijcev. In rezerv v režiji ne morejo iskati več, ker jih ni. Vsak mora za vse prijeti, če je potrebno. Zato pa dosegajo tudi nadpoprečne rezultate gospodarjenja tako po dohodku, kot po strukturi delitve. Po doseganju dohodka na zaposlenega so med konfekcionerji prvi v Sloveniji. Kar primerjajmo: v I. polletju je poprečni dohodek na delavca v konfekciji znesel v zveznem merilu 78.779 din, v republiškem 116.093 din, v kranjskem tozdu Gorenjskih oblačil 165.566 din, v jeseniškem pa celo 203.966 din in je tako poprečen dohodek na delavca v Gorenjskih oblačilih v primerjavi z zvezo višji za 125 odstotkov, od republiškega poprečja pa za 52 odstotkov. Prav tako se lahko pohvalijo tudi z akumulac jo v primerjavi z dohodkom: v zveznem merilu je pri konfekcionerjih 16,8 odstotna, v republiki 22,9 odstotna, v Gorenjskih oblačilih pa 30,5 odstotna. Za 82 odstotkov torej večji delež kot v zveznem poprečju in za 33 odstotkov višji kot slovenski. Tudi Gorenjska oblačila pestijo dobave materialov iz uvoza. Njihova posebnost so na primer poročne obleke, in blago zanje je bilo doslej povečini uvoženo. Sploh pa razni modni dodatki, ki morajo v korak z modo v svetu. Sicer se pa zatakne že pri materialih kot je navadna podloga ... Dosti iznajdljivosti je potrebno njihovim komercialistom, da oskrbe proizvodnjo z vsem potrebnim, da ne bo zastojev. »Slaba volja je pri osebnem dohodku,« pove K oka! jeva, »in to je razumljivo, če se primerjamo že samo z občinskim poprečjem, ki znaša 8.268 din, mi pa dosegamo poprečni osebni dohodek v višini 7.187 din. In to pri veliko boljši kvalifikacijski strukturi, kot jo ima občinsko poprečje. Pomislite, da imamo od 350 proizvodnih delavcev kar 280 kvalificiranih in le 23 nekvalificiranih. Ce se pa primerjamo z ostalimi konfekcionerji pri nas, smo pa še vedno "ha boljšem. Mura ima na primer 6.732 din osebnega dohodka poprečno na delavca. Slab start smo imeli in znano je, da kdor se je prej gospodarno obnašal, ga zdaj tepe. Pri nas pa smo vedno varčevali pri vsem in tudi pri osebnih dohodkih nismo šli na široko. Vendar se lahko 'pohvalimo, da kljub vsemu, pri nas fluktuacije skoraj ni. Prepričani smo, da se nam bo to gospodarno obnašanje v prihodnje obrestovalo.« D. Dolenc C 1 TUDI TO SE ZGODI v bi lahko Gorenjska oblačila v I. polletju podražila svoje delo, a toliko, kljub temu, da jim letošnje sezone niso bile naklonjene: mnZ ,naJe, °lla tn kratek prehod v poletje. Čez prodajo se vseeno ne ™>revali tudi varče- valni ukrepi, ki so jih , uresničevali v vseh ternelrai* ganizacijah združenega defe ŠT jim je zmanjšati porabo asK tako. da so v proizvodnjo vključevali sekundarne in surovine. Produktivnost se je povprečno za 6 odstotkov, stotkov pa so bili manjši izostanki, ki so bili več let v Sukna zaradi večinoma jaj: žensk precejšnji. Kvaliteta je boljša, manj je nekvali^ ostankov. V Suknu si želijo predvser? modernizacijo proizvodnje, tere bodo le težko konkurence tujem tržišču. Le oh novejših bodo lahko izdelali več mods^J kvalitetnih izdelkov in jih za izvoz in ob tem lahko « potrebno surovino. V tovarni Sukna Zapuže, vsi zaposleni zavedajo učini dobrega gospodarjenja, so *— tudi za dobro informiranje.;; dan visi na oglasni deski ot**fj^ dnevni proizvodnji, o probks*f o uresničevanju plana ter • * drugih vprašanjih delovne org* cije in posameznih temelja* ganizacij združenega dela. t « i t T TOHK, 7. OKTOBRA 1980 Sodobna elektronika 80 Iskra = tehnologija, inovacija kreativnost delavcev 5. STRAN. G Iskra na sejmu elektronike predstavlja vrsto novosti, ki so izredno zanimive za širok krog uporabnikov in obiskovalcev sejma -Novost je med drugim elektronski pisalnik, termometer, merilnik rekreacijskega časa, srčnega utripa, hologram, ki namesto predmeta prikazuje tridimenzionalno sliko, nov barvni televizor, disko ojačevalnik in še vrsta drugih naprav Enosmerni kalibrator vJ*o je geslo, s katerim se sestavih** organizacija Iskra letos pred-na sejmu Sodobna elektro-^ v Ljubljani. Geslo izvira iz ^LTj^K ki je sicer v Iskri prisotno leta, v zadnjem času pa mu tl^V^OJemo Se večji pomen; namreč, Htora biti nosilec razvoja lastna rojno-raziskovalna dejavnost ter •Oalhi delavci. Tako so v Iskri namenili za raziskave in razvoj odstotkov več kot lani, kar predaj* že skoraj 7 odstotkov osti proizvodnje. Tak obseg je Ijiv z vlaganji razvitih dežel v ve. Zavedajo se namreč, da 1* tako mogoče uresničevati os-0 usmeritev, ki so si jo zapisali v smernice novega srednje-plana: proizvajati sisteme izdelke večje sestavljenosti, z vse jjn) deležem lastnega znanja in t*ki tehnološki ravni, da bodo kurenčni na svetovnem trgu. tre je na prejšnjih sejmih tronike dala večji poudarek svo-rtarejšim projektom — mikro-troniki in računalništvu. Letos # predstavlja na široki fronti npov in izdelkov, ki vse bolj pijo na mikroelektroniki in raču-^ništvu. S tem uresničuje eno naj-^hembnejših nalog, ki so si jo de-Iskre zastavili za sedanje sred--^očno obdobje, to je prestruktu-**j* proizvodnega proizvodnje igrama. \etn pa v veliki meri doprinašajo k spremembi sestave drugih go-arskih in družbenih dejavnosti. e letošnjem sejmu Iskra pred-Vlja izdelke 12 glavnih dejavno-računalništvo, mikroelektroni-avtomatika, merilno-regulacij-in stikalna tehnika, telekomu- nikacije, elementi za elektroniko, elektrooptika, elektrozveze, avto-elektrika, kondezatorji, baterija (Zmaj) in široka potrošnja. Računalništvo S področja računalništva Iskra prvič predstavlja javnosti najnovejši izdelek »elektronski pisalnik I8KRADATA 80«. Namenjen je povečanju produktivnosti pri raznih pisarniških delih. V primerjavi z najboljšimi električnimi pisalnimi stroji poveča hitrost tipkanja za 30 odstotkov. Z njim se z lahkoto popravijo spremembe testa, tudi takšne, ki na pisalnem stroju niso možne. Pisalnik je sposoben tekst tudi elektronsko arhivirati. Iskra je s tem doma razvitim izdelkom vzbudila izredno pozornost tudi na svetovnem trgu. Z velikim uspehom ga je predstavila na sejmih v Hannovru in Dunaju. Kupcem ga bodo lahko ponudili v prvi četrtini leta 1981. Novost je tudi družina ISKRA-DATA 80 z izhodom v barvni tehniki, ki bo sposobna na zaslonu predstaviti 16 barv. Standardno opremo bo mogoče dograditi tako, da bo imela priključen barvni zaslon. Na sejmu bo prikazan grafični izhod vzporedno na črnobelem in barvnem zaslonu-. Mikroelektronika Ze uvodoma smo poudarili, da se mikroelektronika z vsemi svojimi različicami vedno pogosteje pojavlja v vseh Iskrinih profesionalnih proizvodih s področja telekomunikacij, avtomatizacije in merilno-regula-cijske tehnike. Tako mikroelektroni- * >• _ k— 1 ka že dosega infrastrukturni značaj ni*"? gr ? ,l8kri P^videvali in načrtovali. Isknni strokovnjaki letno razvijejo nekaj desetin specialnih tehnologijah, ki so namenjeni za vgradnjo v elektronske izdelke Iskre in drugih jugoslovanskih proizvajalcev pa tud za izvoz. S tega področja razstavljajo na sejmu mirkoraču-nalnik in številna mikroelek-tronska vezja za različne namene. Avtomatika S področja avtomatike velja zlasti omeniti nov računalniško voden teleinformacijski sistem, ki je namenjen za centralno daljinsko vodenje in nadzorovanje procesov v elektrodistribuciji in transportu. Nov je tudi sistem neprekinjenega napajanja porabnikov v elektrogospodarstvu, kjer bi nastala ob izpadu večja gospodarska škoda. Sistem je plod lastnega razvoja in ga tudi izvažajo. Izvozno sposoben je tudi tako--imenovani »prosto programirani sistem — PPS«, ki je dosežek lastnega razvoja, namenjen pa je za računalniško programiranje obdelovalnih strojev vseh vrst. Med izdelki s področja avtomatike velja omeniti že izpopolnjeno napravo za avtomatsko zaviranje vlakov, ki deluje tako, da oddajnik, ki je na tračnicah, prek sprejemnika v lokomotivi avtomatično sproži zavorni sistem, če je to potrebno. S to napravo Iskra vsekakor pomembno prispeva k varnosti v železniškem prometu. Sem sodi tudi hidravlična naprava za pogon kretnic. Na tem mestu je treba kot zaokrožen sistem omeniti televizijo zaprtega kroga, ki omogoča opazovanje mesta, kjer nismo fizično prisotni, hkratno opazovanje več med seboj oddaljenih mest, rekonstruiranje dogodkov, ki so se zgodili v času odsotnosti in podobno. Z njeno pomočjo je moč varovati objekte, globalno nadzorovati tehnološke procese, promet in opazovati zdravju škodljivo in nevarno okolje. Termometer 20 je digitalni instrument za merjenje temperature na principu tekočih kristalov. Različne izvedbe omogočajo merjenje temperature v različnih okoljih in materialih. S področja ultrazvočne medicinske diagnostike prikazujejo popolnoma nove, doma razvite merilnike rekreacijskega časa, srčnega utripa in temperature. Pomembna novost je tudi procesni merilnik temperature L 250, ki ga v Jugoslaviji edini proizvajajo. Namenjen je za merjenje in registriranje temperature. Vse bistvene funkcije vodi vgrajen mikroprocesor, program pa se lahko priredi na zahtevo kupca. Telekomunikacije Na področju telekomunikacij se Iskra predstavlja na sejmu s kompletnim programom elektronskih naročniških telefonskih central. Te centrale so plod lastnega razvoja in so konkurenčne na . zunanjih trgih. Telefonske aparate in se-kretarske garniture razstavljajo v elektronski izvedbi,' ki vztrajno izpodriva elektromehaniko. Tudi telefoni so novost v razvoju in so se že uveljavili na tujih trgih. V velikem vzponu so računalniško vodene centrale sistema metaconta, saj je do sedaj v obratovanju, montaži in preizkušanju že 848.800 ekvivalentnih priključkov. Pričakujejo, da bo letos število priključkov zaokroženo na milijon. Elementi za elektroniko S področja elementov za elektroniko, ki so dokaj izvozno usmerjeni prihajajo novosti, ki so pretežno prilagojene zahtevam zunanjega trga. Tako Iskra letos prvič razstavlja varovalne upore, ki pri preobremenitvi pregorijo in metal film upore. Prvič razstavljajo elektrolitske kondenzatorje. Novost so tudi magneti s polovnimi čevlji za instrumente z vrtljivo tuljavico, s katerimi naj bi Iskra v prihodnjih petih letih prihranila okoli 2 milijona dolarjev. Nova so tudi feritna RM in X jedra, ki so pomembna za proizvodnjo telefonskih central in drugih prenosnih naprav. Novost so keramični »chip« kondenzatorji in nova generacija hibridnih mi-kroelektronskih vezij, ki že pokrivajo skoraj vse Iskrine uvozne potrebe. Prvič so letos predstavljeni tudi regulatorji moči in vrtljajev kolektorskih motorjev do 2.000 W in nov senzorski zatemnilnik z mikroprocesorjem. Elektrooptika S področja elektrooptike Iskra prvič predstavlja hologram. To je svetlobni zapis na osnovi laserja, s pomočjo katerega obnovimo tridi-menzinalno sliko predmeta, ki je s predmetom tako avtentična, da jo gledalec skuša otipati. Hologrami bodo uporabni zlasti v muzejih in draguljarnah, kjer bomo v prihodnosti namesto dragocenosti gledali njihove tridimezionalne zapise. merilnik temperature Merilna in stikalna tehnika Številne novosti prihajajo tudi s področja merilno-regulacijske in stikalne tehnike. Sinhronoskop uporabljamo za sinhrono vklapljanje dveh porabnikov in je v glavnem plod lastnega znanja. Enosmer-kalibrator M 1077 je precizen in stabilen vir enosmerne napetosti in toka. Namenjen je za usmerjanje in kontrolo instrumentov ter je zelo uporaben za laboratorije meritve. Elektrozveze Razstavljeni so sistemi žičnih in brezžičnih zvez na osnovi profesionalne elektronike in lastnega znanja. Med novostmi velja posebej omeniti komandno telefonski posrednik - KTP. Uporablja se v različnih panogah v gospodarstvu in ljudski obrambi. Nova je tudi več-kanalna telefonska oprema za prenos telefonskih in podatkovnih informacij po kablih, U porablja, se predvsem v velikih elektroenergetskih, PTT in železniških omrežjih. Prav tako je novost prenosa spre- jemno-oddajna radijska naprava za vzpostavljanje lokalnih radijskih omrežij v najtežjih pogojih. Je plod lastnega razvoja in se uporablja v ljudski obrambi in tudi v gospodarstvu. Nova prenosna postaja UKP 700 je profesionalna ročna sprejemno-oddajna radijska postaja z zelo širokimi možnostmi uporabe. Avtoelektrika Med avtoelektričnimi izdelki je novost zaščitni rele za zaganjalnike, ki je delo domačih strokovnjakov in ščiti zaganjalnike pred ponovnim vklopom pri že delujočem motorju. Nov je tudi doma razvit rele »peri-briši«. ki avtomatsko krmili motor brisalcev stekla. Med kondenzatorji so novost metalpolipropilenski motorski in fluorescentni kondenzatorji. Njihova prednost je, da so samoozdrav-ljivi, impregnirani in ne onesnažujejo okolja. Na tem mestu velja omeniti tudi nov stroj za avtomatsko sortiranje kondenzatorjev namenjen za preizkušanje in merje-,nje folijskih kondenzatorjev z radialnimi priključki in zmogljivostjo 3000 kondenzatorjev na uro. Tovarna baterij Zmaj predstavlja na sejmu nove živosrebrne in srebrooksidne baterije, ki se uporabljajo v manjših elektronskih aparatih in jih bodo začeli proizvajati že letos. Široka potrošnja Na trg prihaja nov barvni televizor Horizont. Njegove bistvene prednosti so rezultat najnovejših dognanj na področju sodobne elektronike in so popolno daljinsko krmiljeni z infra rdečimi žarki, izboljšan kontrast slike do 30 odstotkov in z elektronskim spominom opremljen kanalnik, ki omogoča predhodno nastavitev 16 programov. Zanimiva novost je tudi TELE-TEXT. Njegovo bistvo je v tem, da gledalec lahko pokliče prek TV oddajnika določene informacije kot so vozni redi, športni rezultati in podobno v pismeni obliki. Uporabljen bo lahko, ko se bodo nanj pripravili določeni komunikacijski sistemi, npr. pošta. Novost je tudi »disko ojačevalna naprava«, ki ima vgrajen tudi trokanalni »light show«. f %i t -t Oddajno-sprejemna radijska postaja f O LAS 6.STRAN TOREK. 7. OKTOMM RUDOLF TOERKK- SI/ON OPREDELITEV Gotovo so menili, da imajo spričo položaja Dražgoš in težkega umika partizanov po tako velikem snegu in hudi zimi na neobljudeno Jelovico ugodno priložnost, da bi uničili do zdaj najmočnejšo partizanska enoto, ki se je pojavila na Gorenjskem in jim je do sedaj prizadejale že velike težave. Zato so zbrali vse razpoložljive enote in devetega tega meseca ob četrti uri zjutraj začeli stiskati obroč okoli bataljona z vseh strani, razen prek Jelovice. Tako se je zgodaj zjutraj bataljon že bojeval na vsej svoji obrambni črti. Čeprav je Nemce podpiral močan artilerijski ogenj, ves dan niso dosegli nobenega uspeha. Vse njihove juriše, ki so se vrstili ves dan, smo upešno odbili in na koncu prvega dne zagrizenih bojev ostali na prvotnih položajih. Odločili smo se nadaljevati boj na istih položajih tudi drugega dne, samo ponekod smo jih malo izboljšali. Ponoči smo po enotah imeli partijske in skojevske sestanke, da smo se pogovorili o minulem boju in se dogovorili za nadaljnje akcije. Drugega dne so Nemci zjutraj poskušali z močnim artilerijskim in minometnim ognjem zrahljati našo obrambo, nato pa so s še večjimi silami kot prejšnjega dne napadli bataljon na vsej bojni črti. Čeprav so se napadalci nekajkrat približali že prvim hišam v vasi, smo jih vsakokrat vrgli nazaj in jim prizadejali hude izgube. V boju je sodelovalo tudi prebivalstvo, nekateri z orožjem, ki so ga prejšnjo noč pobrali padlim Nemcem pred položaji partizanov, drugi pa prinašali strelivo in hrano ter gasili požare, ki jih je zanetilo sovražno topništvo. Čeprav so v vasi zgorele tri hiše in nekaj senikov, to ni motilo partizanov na položajih, saj so ogenj gasili vaščani sami. Tako so tudi drugega dne partizani z dobro organiziranim ognjem svojega orožja in veliko žilavost jo odbili vse nemške napade. Zvečer, ko so boji prenehali, pa so se v štabu bataljona spet zbrali na posvet vsi komandirji čet in sklenili, da bodo boj nadaljevali tudi naslednjega dne. čeprav se je borcev že lotevala izčrpanost, predvsem zaradi mraza. Tretjega dne zjutraj so Nemci vrgli v boj naprej policijske enote, ki so hotele v medprostorih prebiti našo obrambo, se vkliniti v vas ter tako razbiti obrambo na več delov, potem pa po delih dokončno uničiti bataljon. To jim je na levem krilu obrambe deloma tudi uspelo. V gosti megli, ki je od časa do časa pokrila teren, se jim je posrečilo vkliniti v naše položaje, toda z bataljonsko rezervo smo njihov uspeh kmalu lokalizirali. Vseeno se je po zmračitvi začel bataljon z delom prebivalcev umikati iz vasi proti Jelovici. Ranjence in hrano smo naložili na sani s konji. Z velikimi napori smo v visokem snegu, ko je bilo na nekaterih mestih vso hrano in ranjence treba prenesti na rokah, bataljon in precej prebivalcev v poznih nočnih urah izvlekli po strmem in skalnatem pobočju Dražgoške gore na rob Jelovice. Šele tam so borci prvič počivali.« Komandant je umolknil, nato pa takoj nadaljeval: »Toda tu so se začele nove težave. Snega je bilo dobra dva metra, mi pa nismo imeli, razen nekaj krpelj, ki smo jih dobili od vaščanov, nobene druge zimske opreme. Ker smo dobro vedeli, da se v takšnem snegu in brez organizirane preskrbe ne moremo spuščati v boj z dobro opremljenimi nemškimi smučarskimi enotami, smo bataljon začasno razdelili na manjše skupine in jih razmestili po vseh Gorenjski.« »Kakšne pa so bile izgube bataljona v teh bojih?« je vprašal Ivan. »V sami dražgoški bitki smo imeli osem mrtvih in deset ranjenih, toda Nemci so se strahovito maščevali nad prebivalci. Pobili so dvainštirideset vaščanov ter požgali vso vas, do zadnje hiše in gospodarskega poslopja. Vse druge pa so izgnali ali odpeljali v internacijo,« je grenko odgovoril komandant. »In kakšne so bile njihove izgube?« je zopet vprašal Ivan. »Ocenili smo, da so morali Nemci izgubiti štiristo do petsto ljudi, mrtvih ali ranjenih,« je dodal komandant. Ivan je vstal, stopil h Gregorčiču in mu rekel: »To so pa velike stvari. Čestitam ti, pa tudi vsem borcem bataljona. S to bitko ste brez dvoma dosegli veliko vojaško in še večjo politično zmago « Nato je dodal: »Ob takšnih zaporednih zmagah, kot so bili boji v Rovtu, pri Poljanah, nato pa na Pasji ravni ter zdaj v Dražgošah, se morajo razbiti vsi načrti nemških oblasti, da bi Gorenjska in Štajerska postali del tretjega rajha, saj so samo v teh bojih izgubili cel bataljon vojske. Veš, kako veličastno je bilo, ko so se morah Nemci po številnih juriših tri dni zaporedoma umikati pred čvrsto obrambo naših fantov, ki so med seboj kar tekmovali, kdo bo boljši,, čeprav so tri dni od jutra do večera čepeli v svojih snežnih zakloniščih pri temperaturi, ki je včasih padla tudi na minus trideset stopinj,« je kot sam zase in kot bi še vedno preživljal trenutke bitke govoril komandant Gregorčič. »Nikar mi več ne govori o tem,« je smeje so odvrnil Ivan, »saj veš, da vam kljub težavam, ki ste jih morali prestati, zavidam, ker nisem bil zraven pri tej veliki zmaga. Saj mi še verjeli ne bodo, ko jim bom poročal o tem ob vrnitvi. Sem pa prepričan, tovariš Gregorčič, da ste naredili največ, kar se je dalo. čeprav zamisel Glavnega poveljstva o splošni vstaji in osvoboditvi dela Gorenjske ni bila izvedena tako. kot je bilo zamišljeno. Glavni vzrok, da je bila vstaja v Zgornjesavski dolini končana že po tednu dni, je bil ta, da uporniki niso imeli na voljo skoraj nikakršnega orožja in sposobnega vojaškega kadra. Dvanajst borcev Cankarjevega bataljona, ki so pomenili jedro vstaje, gotovo ni bilo dovolj, da bi povedli v tako široko zasnovan boj velike množice, čeprav so bile na to pripravljene. Ker so Nemci za zadušitev vstaje v Poljanski dolini osredotočili sile, ki so bile približno petnajstkrat močnejše od Cankarjevega bataljona, je razumljivo, da so lahko kaj hitro ponovno zasedli vso Poljansko dolino, s tem pa tudi končali poljansko vstajo. Pri vsem tem pa jim le ni uspelo razbiti in uničiti bataljona, čeprav so ga povsem obkolili, sami pa so v bojih pri Poljanah in na Pasji ravni izgubili več kakor sto vojakov. Res je, da je Cankarjev bataljon, ki je pred začetkom vstaje štel samo dvainsedemdeset borcev, hitro narastel na več kot štiristo mož. Z zaplenjenim orožjem se je tudi njegova oborožitev povečala za približno trikrat, toda v številnih bojih prekaljena in udarna, četudi majhna enota s povečanim številom orožja in ljudi ni sorazmerno povečala tudi svoje udarne moči. Na novo mobilizirani borci niso bili niti organizacijsko niti vojaško-politično pripravljeni na strašni sovražnikov pritisk. Koncert Nece Falk v Kranju Polprazna dvorana Kranj, kakor govore podatki in kakor pravijo Kranjčani, ni ravno »gostoljubno« središče, ki bi na široko odpiralo vrata koncertom glasbenikov najrazličnejših zvrsti. Prireditelji se nemalokrat srečajo s težavami. Tudi člani Kluba ljubiteljev glasbe. Pokazale so se tudi ob petkovem koncertu, ko je v mali dvorani kranjskega Delavskega doma nastopila Neca Falk z ljubljansko skupino Predmestje. Zbralo se je nekaj več kot sto, večinoma mladih poslušalcev. Tega ne gre pripisovati slabi obveščenosti. Tudi dvorana, napolprazna, ni ustrezala koncertu, saj za »glasnejše« nastope glasbenikov ročka ni najbolj primerna. Kranj na žalost ne premore primernejšega prostora, če izvzamemo obe kinodvorani. Koncert je zato izzvenel dokaj bučno, na trenutke celo preglasno, čeprav seveda to ne more biti merilo za ocenjevanje nastopa. Neca Falk po večletnem, vse bolj uspešnem prodiranju na slovensko, v začetku zabavnoglasbeno, zdaj pa tudi ročk glasbeno sceno, prvič začenja koncertno turnejo po Sloveniji. Kranj je bil njena prva postaja. Koncert je začela ljubljanska skupina Predmestje, ki že nekaj let deluje kot dokaj dobra jazz-rock skupina. Petkov nastop pa je poka- Lovska razstava v Ljubljani Nemalo zanimanja je med lovci in ljubitelji narave vzbudila napove dana razstava »Narava-divjad-lov-stvo 1980«, ki bo konec oktobra v Ljubljani. Ze od leta 1970, ko je praznovala 70-letnico svojega delovanja, se pripravlja nanjo slovenska lovska organizacija. Lani aprila pa je skupščina Lovske zveze Slovenije sprejela sklep o pripravi razstave, ki bo od 24. oktobra do 2. novembra v Ljubljani. Predstavila bo lovske organizacije, njihovo samoupravno organiziranost, vključevanje v koncept splošne ljudske obrambe, vzgojno-izobraževalno delo in prikazala, kako pomembno je usklajevanje interesov lovstva, gozdarstva in kmetijstva. Bogata razstava se pripravlja. Osrednji del bo v hali A Gospodarskega razstavišča, kjer bo vsebinska predstavitev divjadi in okolja, na ogled pa bo tudi okrog 250 starih grafik od 16. stoletja dalje. V tem delu razstave bo vključen tudi posebni del: redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji. Ogledali si bomo pa lahko tudi arheološke najdbe, lovsko orožje od 16. stoletja do danes, zbirko poslikanih tarč in seveda, najlepše trofeje divjadi. V hali C se bodo pa pred stavile lovske organizacije Avstrije in Italije (dd) zal, da je bližja pop-rocku glasba je imela zanimiva ki pa so se vse preveč enoličnosti in ponavljanju beni h fraz. Drugače je bilo z glaalio Falk. Po prvi veliki plošči vom »Danes«, kjer je zabavna glasba, je izšla njena druga velika »Najjači ostaju«, ki kaže premike v njeni samostojni ustvarjalnosti, na premike, razvoju vsakega, še po nega solista, ki sam ustvarja, ampak jo le kreira,: nujni in pomembni. Ob fantov iz Predmestja je N« nju predstavila dobršen del njene druge plošče, dodala novih, pa nekaj starejših bolj »ročkovski preobleki«, nošt s spremljajočo skupino razito močan koncept na opravila svoje in koncert predstavil v zanjo doslej spodbudni luči. Škoda torej le, da na k<„ bilo več poslušalcev, saj bi polneje. Upajmo, da je vseeno spodbudilo in že o novih koncertih v Kranju, bodo pregnali zaspanost ml Boris Kmetijsko ži vilgfc/ kombinat Kra.ni TOZD KMETIJSTVO Kranj JABOLKA IN HRUŠK£ za ozimnico bomo začeli prodajati v se dovnjaku PREDDVOR 13. 10. 1980. Odprto vsak dan od jo 17. ure, ob sobotah od 8 17. ure. POIZKUSITE ENKRAT NAŠO KAKOVOST! MATJAŽ CHVATAL takšne gmote, ki nas loči j stoji na tistem dnu, ne občuti veeeha alpinist, ki je priplezal na kAo visoke* temveč preklinja, zakaj je že dno, zab more nikamor več naprej, potem se vra»m; in brska po razpokah, se rine vanje. d*| končno omagal in se razočaran vrsi1 površje Rožle potegne iz transportne vreče plinski kuhalnik in ne, da bi nas privabiti, prične kuhati čaj. Vanj je \ no mero ruma in nas vsaj na ta načia potolažil Seveda, pred to odpravo smol v jamo in se obračali le nekaj metrov tem prekletim dnom, saj smo bili vedno jeni, izčrpani, izmozgani do konca, se' kn smo tukaj spočiti, se nam je vse -zaprlo in se moramo obrniti. Ali ima **j sploh kakšen smisel. Da. čimprej domov. Tiho jemo in pijemo čaj vsak s l* mislimi, ki najverjetneje nikomur ne oi ven i/ brezna, na svetlo, med ljudi, tt ostajajo tukaj v Čokoladni dvorani hodo na dnu jame in namesto nas še iskale nadaljevanje, tudi še potem, ko sel mi že davno greli doma, pri toplih pečeh. »Tam je še ena razpoka, v katero se i 1I1(,gel zbasati.« reče Rožle po malici. »Pojdimo pogledat. Saj še nikoli i„„.|i toliko časa tako globoko.« Snel sem plezalni pas iti vse ostale atjjl ul.sa, tako, da sem osta samo v fcjaj; „,„„ Dal .sem dol ^^'gJ^A1 „krog pasu zavezal vrv s katero hi varoval, hkrat, pa tudi ^^""jj »Potolaži se I)okler je samo nt vel** vse v redu.« mi odgovori Kozle. DOGOVORIMO SE Občinska skupnost za zaposlovanje Jesenice Občinska skupnost za zaposlovanje Kranj Občinska skupnost za zaposlovanje Radovljica Občinska skupnost za zaposlovanje Škofja Loka Občinska skupnost za zaposlovanje Tržič Sklic 10. seje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Predlog dnevnega reda 1. Pregled zapisnika 9. seje skupščine in poročilo o izvršitvi sklepov 2. Obravnava periodičnega obračuna za 1. polletje 1980 s poslovnim poročilom 3. Poročilo o izvrševanju stabilizacijskih ukrepov 4. Oblikovanje predloga SS o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1981 - 85 5. Rast zaposlenosti v prvih sedmih mesecih letos 6. Spremljanje realizacije kadrovskih bilanc 7. Rasvoj gorenjskih občin z vidika kadrov in za poslova-nja 8. Samoupravna organiziranost na področju štipendiranja 9. Poklicni interesi učencev 7. razredov (Tržič, Radovljica) 10. Delegatska vprašanja in odgovori J Seje bodo 21. oktobra 1980 za občinsko skupnost Tržič, 22. oktobra za občinski skupnosti Jesenice in Radovljica, 23. oktobra pa se bosta sestali občinska skupnost za zaposlovanje Kranj in Škofja Loka Poslovno porociu za 1. polletje 1980 Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske — Kranj je za prvo polletje letos pripravila poročilo o dejavnosti skupnosti za zaposlovanje. V poročilu je opisan v glavnem storitveni del dejavnosti izražen s količinskimi kazalci po posameznih občinah ter z nalogami, ki so bile opravljene za gorenjsko regijo. Vsebinska stran pa je opisana v internih analizah in poročilih. Skupnost za zaposlovanje — strokovna služba ugotavlja, da so bile izpolnjene naloge začrtane s programom za letošnje prvo polletje, razen tega pa je bila Se vrsta dodatnih nalog, ki jih v planu ni bilo mogoče predvideti ali V9aj ne podrobneje opredeliti, ker so jih narekovale dnevne potrebe. Delo samoupravnih organov skupnosti Samoupravni organi skupnosti občinskih skupnosti za zaposlovanje so obravnavali celotno problematiko zaposlovanja v najSiršem smislu na področju posamezne občine ter v povezavi z drugimi občinskimi skupnostmi na Gorenjskem, preko delegatov pa tudi v Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Strokovna služba skupnosti pa je opravljala se naprej tudi vsa dela za samoupravno izvajanje štipendijske politike. Skupščine občinskih skupnosti so se v šestih mesecih letos sestale trikrat. Izvršni odbori skupščin občinskih skupnosti pa so imeli po Štiri seje, od tega so bile tri seje skupne. V prvi polovici letošnjega leta se je konstituirala tudi Medobčinska skupnost za zaposlovanje Gorenjske: ustanovna seja je bila v marcu, skupščina pa se je sestala še junija, medtem ko seje 10 sestal trikrat. Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o Stipendiranju so bile večkrat nesklepčne, zato so večji del dela opravili izvršni odbori, ki so sproti reševali vsa vprašanja (podeljevanje štipendij, ipd) kakor tudi vsebinska in razvojna vprašanja. Planiranje in analize Delo skupine za plan in analize se je v prvem polletju letos nanašalo na spremljanje pojavov in gibanj s področja kadrov in zaposlovanja, na proučevanje elementov zaposlovanja in razvoja kadrov, na zagotavljanje podatkov kot osnove delovanja informacijskega sistema za vse vrste uporabnikov in na vključevanje v sistem samoupravnega planiranja. Poleg statističnih del in mesečnih, polletnih in občasnih poročil so bile opravljene tudi naloge: selekcija statističnih zbirnikov, priprava statističnih podatkov za prvo tromesečje. proučitev razpoložljivih statističnih virov za spremljanje gibanj zaposlovanja, popis kratkoročnih potreb po kadrih, popis priliva zaposlenosti in zaposlovanja za leto 1979 glede na realizacijo planskih predvidevanj. Med analitičnim delom je treba omeniti analizo zaposlenosti in zaposlovanja za leto 1979, rast zaposlenosti in nezaposlenosti za tri mesece, analizo sufieitamih in deficitarnih poklicev v občinah, izdelavo letnih bilanc v variantah za občine, usklajevanje letnih bilanc z OZD in IS skupščin občin ter sodelovanje z ostalimi skupinami v strokovnih službah. Skupina je sodelovala tudi pri nastajanju dogovorov o temeljih plana razvoja gorenjskih občin, pri usklajevanju kadrovskih elementov in elementov zaposlovanja v medobčinskem prostoru — pri srednjeročnem planiranju; skupina je ugotavljala vključenost kadrovske komponente in podatkov iz minimalnih kazalcev v planske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje, pripravila osnutke samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja občinskih skupnosti za zaposlovanje za 1981 — 1985, sodelovala v postopkih usklajevanja osnutkov samoupravnega sporazuma o temeljih plana v občinah, izdelala korigirane plane občinskih skupnosti za zaposlovanje na osnovi stabilizacijskih ukrepov ter dokončno oblikovala poslovno poročilo za preteklo leto. Med planiranimi nalogami, ki jih je skupina poleg programa še opravila: izpis potreb po poklicih za obdobje 1981 — 85, izpis potreb za omenjeno obdobje po elektro in kovinskih poklicih na Gorenjskem, izdelala poročilo o realizaciji potreb, po kadrih izračunala koeficiente fluktuacije, opravila analizo razvoja gorenjske regije z vidika kadrov in zaposlovanja in pripravila več gradiv s področja zaposlovanja, poklicnega usmerjanja, štipendiranja, organiziranosti kadrovskih služb in samoupravne organiziranosti za seje MS ZKS za Gorenjsko in MS ZSS za Gorenjsko. Poklicno usmerjanje Poklicno usmerjanje je od januarja do marca potekalo v znamenju napovedanega začetka usmerjenega izobraževanja, po sprejetju zakona o usmerjenem izobraževanju pa je bila potrebna prilagoditev usmerjanja po Se veljavnem sistemu. Na področju poklicnega usmerjanja so bile opravljene analize in pregledi za vso gorenjsko regijo, ki zajemajo tako šolsko mrežo na Gorenjskem, pregled namer letoSnje generacije osmošolcev do načrta priprav za uvedbo usmerjenega izobraževanja v Šolskem letu 1981 —82. Ob tem je treba Se omeniti sodelovanje s Številnimi zunanjimi institucijami in organi, zlasti s koordinacijskimi odbori za usmerjanje vpisa novincev pri izobraževalnih skupnostih, odborih za usmerjeno izobraževanje pri SZDL, Zavodu za šolstvo, Izvršnimi sveti Sob, Medobčinsko gospodarsko zbornico, OZD itd. Štipendiranje Tudi pri Stipendiranju so bile opravljene naloge, ki so se posredno ali neposredno navezovale na predvideno preobrazbo šolstva v usmerjeno izobraževanje. Poleg intenzivnega sodelovanja v javni razpravi za sprejem novega družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS, je bilo potrebno pripraviti tudi vse podatke za objavo skupnega razpisa kadrovskih štipendij za naslednje šolsko leto, razpis štipendij iz združenih sredstev in razpis prostih učnih mest. Hkrati se je začelo dosledno preusmerjanje v kadrovske štipendije, rezultati takšne politke pa bodo znani v oktobru. Opravljenih pa je bilo tudi več analiz o štipendiranju iz združenih sredstev na Gorenjskem in o kadrovskem štipendiranju, prav tako pa se je vodil postopek za obravnavo kandidatov za Titove štipendije. Zaposlovanje Naloge na tem področju so obsegale posredovanje v zaposlitev, vračanje in zaposlovanje v tujino, poklicno usposabljanje in usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. V prvem polletju letos se je pri strokovni službi skupnosti za zaposlovanje prijavilo 622 iskalcev zaposlitve, od tega 354 žensk: na Jesenicah 243, v Kranju 183, v Radovljici 121, v Skofji Loki 49 in v Tržiču 26. V zaposlitev je bilo posredovano 495 oseb, in sicer: na Jesenicah 189, v Kranju 158, v Radovljici 98, v Skofji Loki 38 in Tržiču 12. Ob koncu junija je bilo pri strokovni službi prijavljenih 574 nezaposlenih, od tega 324 žensk. Po občinah pa: Jesenice 171 (od tega 134 žensk), Kranj 164, Radovljica 126, Škofja Loka 85 in Tržič 28. Evidentirano je bilo 67 iskalcev premestive. Posebej pa je bilo obravnavanih (zaradi zdravstvenih, psiholoških in socialnih vzrokov) 198 iskalcev zaposlitve. Delovne organizacije so do konca junija poslale 6108 potreb po delavcih (Jesenice 1003, Kranj 2373, Radovljica 812, Škofja Loka 1427, Tržič 493). Aktualnih prijav potreb po delavcih pa je bilo 3633. V prvem polletju je preko strokovne službe iskalo zaposlitev 110 delavcev iz drugih republik; organizirano je prišlo preko skupnosti za zaposlovanje le 20 delavcev, vse ostalo je spontan pril;v. i^t 3rvem polletju letos prenehala delovati OZD Mladi n_ i j. ...> akcijo prezaposlovanja opravila strokovna služba . 8odeiO.„..ju z družbenopolitičnimi organizacijami; prezaposlenih je bilo 123 delavcev. Do konca junija se je vrnilo iz tujine 12 delavcev in se tudi zaposlilo, v tujino pa so odSli na delo le trije delavci. Pomembna naloga je bilo tudi sodelovanje pri usklajevanju kadrovskih bilanc in ugotavljanje rasti zaposlenosti po tozdih. Ugotavljale so se tudi potrebe po poklicnem usposabljanju, v katerega je bilo zajetih 127 delovnih organizacij. V prvem polletju je bilo na usposabljanje napotenih 23 delavcev, ki bi se brez predhodne usposobitve ne mogli zaposliti. V Skofji Loki pa je skupnost financirala usposabljanje 334 delavcev v petih delovnih organizacijah. _-janje 65 upno so komisije invalidnih oseb. zaposlilo pa ne je 22 oseb; skupno ao komisije prve stopnje obravnavale 86 invalidnih oseb. za katere je bil izveden celotni pripravljalni postopek, zbiranje dokumentacije in drugo. sklenjenega se določen Aas. Zavrnjeni so bili le trije zahtevki zaradi neizpolnjevanja pogojev. Denarno pomol pa je v prvem polletju prejemalo 11 upravičencev. Socialna varnost Brezposelne osebe, ki izpolnjujejo določene pogoje, lahko pri skupnostih za zaposlovanje uveljavljalo pravico do denarnega nadomestila,do denarne pomoči, pravico do zdravstvenega varstva, pravico do priprave na zaposlitev. V prvih šestih mesecih so bila priznana denarna nadomestila nezaposlenim: na Jesenicah 8, v Kranju 11 (in 56 sezoncem), v Radovljici 17 (in 15 sezoncem), v Skofji Loki 2 (in 14 sezoncem) v Tržiču 1. V večini primerov so bili to delavci, ki jim je bilo priznano nadomestilo zaradi prenehanja delovnega razmerja Računovodsko finančno poslovanje Finančno računovodska skupina je opravila vrsto'del in nalog, kot so zaključni računi za vseh pet občinskih skupnosti za zaposlovanje, zaključni računi za štipendiranje, izdelan je bil finančni načrt za letošnje leto za delovno skupnost in za občinske skupnosti za zaposlovanje, izdelani so bili periodični obračuni za štipendiranje, za občinske skupnosti za zaposlovanje, za Medobčinsko skupnost za zaposlovanje in za delovno skupnost; razen tega so tekle tudi naloge za Zvezo skupnosti za zaposlovanje, za Zvezni biro za zaposlovanje, za Zavod za statistiko in drugo. Periodični obračuni občinskih skupnosti za zaposlovanje v prvem polletju 1980 JESENICE V prihodkih skupnosti predstavljajo sredstva iz prispevne stopnje v prvem polletju 49 odstotkov in torej pritekajo po planu. Pri odhodkih pa so pomembnejše postavke socialna varnost, priprava delavcev na zaposlitev, usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Socialna varnost predstavlja 34 odstotkov plana, medtem ko je priprava delavcev na zaposlitev v primerjavi s planom porasla za 230 odstotkov. Vzrok porasta je v realizaciji pogodbe z dne 26. novembra 1979, na podlagi katere smo Železarni Jesenice nakazali 212.663,50 din, EAŠC Kranj pa smo nakazali 44.250 din za pisalne stroje, kar nam bodo kasneje vrnili. Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb predstavlja 72 odstotkov glede na plan. Za financiranje splošne bolnišnice Jesenice smo nakazali 84.000 din, 18.800 din za tehnične naprave za slepe, refundacije invalidov pa so znašale 250.942 din. Za ostale vrste odhodkov, kot so materialni stroški, OD, amortizacija pa velja, da se gibljejo po planu. V prvem polletju je v skupnosti za zaoslovanje Jesenice zmanjkalo 195.577,30 din. To razliko smo pokrili iz ostankov neporabljenih sredstev v občini Kranj v prvem polletju. KRANJ Glavna postavka pri prihodkih so sredstva iz prispevne stopnje in sicer 51 odstotkov v prvem polletju. Pomembnejše postavke pri odhodkih so sredstva, ki se porabljajo za socialno varnot in predstavljajo 42 odstotkov glede na plan. Poraba sredstev za pripravo na zaposlitev znaša le 10 odstotkov glede na plan. poraba sredstev za invalide pa znaša ie 30 odstotkov glede na plansko usmeritev za prvo polletje. Poraba ostalih vrst odhodkov, kot so materialni stroški, amortizacija, OD, za skupni program Zveze, obveznosti po samoupravnih sporazumih pa dosegajo okoli 50 odstotkov v primerjavi s planom. V skupnosti za zaposlovanje je v prvem polletju ostalo neporabljenih sredstev 1 milijon 651.195,80 din. RADOVLJICA Sredstva, ki se zbirajo po prispevni stopnji, so dosegla v prvem polletju 44 odstotkov plana, kar pomeni za 6 odstotkov manjši dotok. Za socialno varnost smo porabili 34 odstotkov glede na plan, za pripravo delavcev za zaposlitev 26 odstotkov ter za usposabljanje in zaposlovanje invalidov 61 odstotkov glede na plan. Ostali stroški pa so med 48 odstotki in 63 odstotki. V prvem polletju je v radovljiški skupnosti za zaposlovanje zmanjkalo 71.042.40 din in sicer zaradi prenizkega dotoka sredstev iz prispevne stopnje. SKOPJA LOKA Sredstva iz prispevne stopnje so v prvem polletju dosgla 50 odstotkov plana. Poraba sredstev za socialno varnost predstavlja 33 odstotkov glede na planirano porabo sredstev, poraba sredstev za pripravo delavcev na zaposlitev znaša 47 odstotkov, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb pa 49 odstotkov glede na plan, kar je v skladu s plansko usmeritvijo. Ostali stroški (materialni stroški, amortizacija, OD, za solidarnost, za skupni program Zveze) pa se gibljejo okoli 50 odstotkov. V prvem polletju je ostalo 481.838,30 din neporabljenih sredstev. TRŽIČ Sredstva, ki se zbirajo po prispevni stopnji,so dosegla v prvem polletju 50 odstotkov plana. Poraba sredstev za socialno varnost predstavlja 30 odstotkov planirane porabe, za pripravo delavcev za zaposlitev je bilo porabljenih 65 odstotkov letošnjga plana, za uposabljanje in zaposlovanje invalidnin oseb pa le 10 odstotkov glede na plan. Ostali stroški dosegajo 50 odstotkov planirane porabe. V prvem polletju je v skupnoRti ostalo 481.943.58din. PERIODIČNI OBRAČUN OD 1.1. DO SO. 6. 1980 PRIHODKI — prenesena sred. iz 1.1979 — prisp. za za po slov. — med obe. solidar. — drugi prihodki — republiška solidarnost skupaj prihodki OBČINA JESENICE Plan Realizacija Ind. 650.311 4.524.000 76.200 120.000 650.311,20 2.199.967,05 76.200,00 3.416,35 100 4t 100 3 5.370.511 2.929.894,60 55 OBČINA KRANJ Plan Realizac. Ind. 13.075.000 6.625.901,85 500.000 64.225,00 141.000 51 13 13.716.000 6.690.126,85 50 OBČINA RADOVLJICA Plan Realizac Ind. 82.580 4.176.000 8.880 80.000 323.000 82.580,00 1.823.680,70 8.660,00 100 44 100 4.670.S10 1.914.900,70 41 OBČINA SK LOKA Plan Realizac. Ind. 426.231 4.633.000 48.490 85.000 426.231,50 2.316.970,75 48.490,00 5.907,30 100 50 100 7 5.192.721 2.797.599,55 54 OBČINA TRŽIČ Plan Realizac 347.715 1.806.000 39.832 35.000 347.715,75 907.67130 39.832,15 2.227.547 1.295.218,78 ODHODKI - socialna varnost nezaposlenih - priprava delavcev na zaposlov - usposab. in zaposlov. invalid. - OD imenov in voljenih funkc. - - materialni str. - amort. - netto OD delavcev strok, službe ■ - prisp. iz dohodka - prisp. na dohodek - sklad skupne porabe - za skupni program Zveze - obvez .po samoupr. spor - za solidar.: medobč - za solidar.: republ. - za razpored v rezervo - invalid, delavnica 469.000 120.572 516.000 127.000 477.460 47.790 903.511 467.889 242.011 107.528 474.000 90.000 556.000 45.240 726.510 158.130,05 34 276.230,20 230 368.951,20 72 40.570,00 228.124,10 25.347,10 449.962,65 221.880,70 114.765,90 32 48 53 50 47 47 118.500,00 25 396.500,00 71 726.510,00 100 2.800.000 1.846.938 3.000.000 293.000 1.113.820 110.430 1.529.508 792.066 409.689 255.617 1.061.000 200.000 173.182 130.750 1.183.744,75 42 188.238,70 905.901,40 96.583,95 522.553,55 58.061,50 678.373,20 429.136,40 186.674,30 10 30 33 47 53 44 54 46 530.500,00 50 86.026,30 43 173.182,00 100 1.300.000 442.792.35 S4 680.000 219.484,70 351.420 92.604,05 S« 114.669 53.987,20 391.370 237.745,70 •1 910.000 445.682,65 116.700 38.477,15 33 124.663 38.599,95 440.140 221.728,65 M 465.915 221.310,60 44.010 24.636,50 M 46.980 24.590,00 819.726 408.530,10 86 957.856 475.370,15 424.501 201.305,30 48 496033 235.226,90 219.570 104.123,30 48 256.569 121.669,10 99.023 _ _ 106.706 — 342.000 214.000,00 as 482.000 241.000,00 80.000 - — 87.000 29.340,00 _ _ _ 419.000 209.500,00 33 47 49 31 48 52 50 47 47 47 50 34 50 41.760 46.330 250.000 210.814 380.000 55.167 206.660 20.790 378.161 196.834 101.293 46.778 170.000 38.000 156.000 18.060 75.218^25 136.813,70 38-863,60 17.633,45 »7459,45 10X8283) 188-684,60 9*867,35 «8.034,85 42-500,09 25-351.15 39.000,00 Skupaj odhodki 5.370.511 3.125.471,90 58 13.716.000 5.038.931,05 37 4.670.220 1.985.943,10 43 5.192.721 2.315.761,25 45 2.227.547 813^75J0 Ostanek neporabljenih sred. - lff .177.M 1.651.195,80 - 71 .§42.40 481.838.30 481.943*58 Uresničevanje stabilizacijskih ukrepov Stabilizacijski ukrepi, ki so jih sprejele občinske skupnosti za zaposlovanje na Gorenjskem in delovna skupnost, so bili vsebovani v programih dela in finančnih načrtih občinskih skupnosti in delovne skupnosti za leto 1980. UKREPI 1. Upravičenci do denarnih nadomestil in denarnih pomoči Sprejet je bil ustalitveni ukrep o prioritetnem posredovanju v zaposlitev tistih iskalcev zaposlitve, ki imajo Eravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči. Ob oncu polletja je 30 upravičencev prejemalo' denarno nadomestilo (Jesenice 5, Kranj 14, Radovljica 8, Škofja Loka 2, Tržič 1). Lani je bilo 144 upravičencev do denarnega nadomestila in denarne pomoči. 2. Priprava na zaposlitev V stabilizacijskih ukrepih smo se opredelili, da se bodo s sredstvi priprave na zaposlitev usposabljale naslednje kategorije delavcev: — delavci brez temeljne poklicne usposobljenosti — težje zaposljive osebe, ki se brez predhodnega usposabljanja ne morejo zaposliti — prekvalifikacija delavcev s suficitarnimi poklici Vsi iskalci zaposlitve, ki so se predhodno usposabljali, so bili iz teh treh kategorij, vseh pa je bilo 23. Večja sredstva so bila namenjena za preusposabljanje delavcev Mladega rodu, tako da ob prenehanju obstoja delovne organizacije ni prišlo do denarnih nadomestil. 3. Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb Stabilizacijski ukrepi na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb so takile: — pripravljajo se individualni programi usposabljanja v OZD, — izdelane so programske zasnove za vključevanje mlajših invalidnih oseb s kombiniranimi motnjami za predhodna usposabljanja v že obstoječih zavpdih za usposabljanje oz. delavnicah pod posebnimi pogoji, — kontinuirano se spremlja izvajanje usposabljanja posameznih invalidnih oseb, kar omogoča dodelati sistem usposabljenj z ustreznimi oblikami, kar prispeva k časov^ ni zahtevnosti usposabljanja, — temeljiteje se ocenjuje dejavnost oseb z zmanjšanimi sposobnostmi, da bi se izgnili neuspešnim zaključkom usposabljanja. — sprotno se vodi evidenca o porabi sredstev za izvajanje invalidske dejavnosti Maja in junija letos smo v skladu z razpisom in našimi sklepi poslali na preusmerjanje v kadrovske štipendije na Gorenjskem kar 573 štipendistov iz združenih sredstev in sicer na Jesenicah 116, v Kranju 110, v Radovljici 147, v Skofji Loki 150, V Tržiču 50. Izidi te akciie pa so zdaj odvisni od kadrovskih štipenditorjev, rezultati pa bodo znani v oktobru. Kljub temu, da smo v stabilizacijskih programih zapisali, da bomo število sestankov in sej zmanjšali, nam to ne uspeva, saj nas v to sili razvejana samoupravna dejavnost na področju zaposlovanja in štipendiranja. Število sej in sestankov pa je pogojeno s sprejemanjem vseh tistih aktov, gradiv, sporazumov, dogovorov, planov in finančnih načrtov, ki se sprejemajo po dvo ali še več faznem postopku. Sejnine delegatom za prisotnost na sejah se ne izplačujejo več. Prenehali smo izdajati publikacije in vsa gradiva objavljamo v časopisih Glas in Železa r ter v Radiu Tržič. Osebni dohodki in prejemki iz sklada skupne porabe se izplačujejo zaposlenim točno po sprejetem finančnem načrtu, ki je usklajen z resolucijo in zakonom. V stabilizacijskem programu smo ae opredelili, da bo program zaposlovanja v najširšem smislu realiziran z 39 delavci. Ker je OZD Mladi rod šla v stečaj, smo po sklepu zadnje seje skupščin za zaposlovanje Gorenjske zaposlili v nali strokovni službi dva delavca. Za to smo se odločili na osnovi priporočil Izvršnega sveta skupščine občine Kranj, družbenopolitičnih organizacij in same OZD Mladi rod. Materialni izdatki za I. polletje in primerjava s polletjem 1979 Materialni izdatki I. polletje 79 I. polletje 80 Indeks pisarniški material 170.238,00 411.403,50 241 čiščenje tapisona, stekla 14.898,25 14.445,00 97 broširanje informacij 8.975,30 3.990,00 44 telefon 121.700,00 136.411,80 112 reprezentanca 21.143,35 8.604,95 41 časopisi, revije 20.331,00 30.056,00 148 nočnine 3.868,00 4.345,00 112 dnevnice 18.495,45 24.314,00 131 kilometrina 59.508,20 83.252,65 140 potni stroški za službena pot. 3.574,95 7.977,70 223 objave v Glasu 110.605,75 196.173,00 177 seminarji 5.773,80 3.900,00 68 pogodbe o delu 76.182,60 121.487,15 160 razmnoževanje mat.-zunaj 5.823,30 2.197,40 38 prevoz na delo in iz dela 35.125,50 53.858,25 153 Materialni izdatki predstavljajo v celotnih sredstvih namenjenih za realizacijo programa 9 odstotkov. V prvem polletju so bili planirani stroški realizirani s 47 odstotki. Iz reglednice pa je razvidno, da posamezne vrste stroškov repko presegajo lanske, zato nekaj pojasnil. Izredno visok porast stroškov pisarniškega materiala ni zaradi porasta cen teh artikov, pač pa v dejanski večji porabi. Velik delež stroškov predstavljajo matrice, razvijalec in fiksir in sicer kar 40 odstotkov vseh stroškov pisarniškega materiala. Med potnimi stroški za službene namene so šteti avtobusni prevozi za službene namene, kar je v skladu s stabilizacijskimi ukrepi. To povišanje naj bi vplivalo na zmanjšanje kilometrine, vendar temu ni tako. Čeprav je sredstev za kilometrine porabljenih 40 odstotkov več kot v Ereteklem letu, je del povečanja res razlog v zvišanju ilometrine za okoli 30 odstotkov, vendar rezultat primerjave kaže na večio količino prevoženih kilometrov, kar pa ni v skladu s stabilizacijskimi ukrepi. Kar za 31 odstotkov je bilo porabljenih več dnevnic in za 12 odstotkov več nočnin kot lani. Prav te tri kategorije stroškov resolucija posebej omenja. Teh sredstev več kot 10 odstotkov lanske porabe ne bomo mogli porabiti, sicer bomo kršili resolucijo. Sredstva, porabljena za pogodbeno delo, so večja od lanskih. Med pogodbenimi delavci je kar 64 odstotkov delavcev naše delovne skupnosti. Večina jih pripravlja strokovno gradivo za razne naročnike, vendar so vsa gradiva vezana na problematiko zaposlovanja. Če bomo tudi v prihodnje morali opravljati izvenprogramske dejavnosti za druge uporabnike, bomo poprej skušali zagotoviti tudi potrebna materialna sredstva. Stroški objav v Glasu so porasli letos predvsem zaradi objavljanja celotnih gradiv za skupščine skupnosti za zaposlovanje, ob tem pa so se seveda znižali stroški za broširanje. Olede na podatke o materialnih stroških v prvem polletju je delovna skupnost že sprejela ukrepe, da materialni stroški do konca leta ne bi bili večji od planiranih. Zaposlovanje ne pote po dogovorih V prvem polletju je bila rast zaposlenosti v gorenjskih občinah zelo umirjena — Vendar pa zaposlovanje ni v skladu z usklajenimi kadrovskimi bilancami, kjer je bilo dogovorjeno, « koliko bo dodatnega zaposlovanja in koliko delavcev bo potrebnih za nadomestne zaposlitve Občinske kadrovske bilance, ki so spremni dokument občinskih resolucij za leto 1980, so bile pripravljene na izhodišču, da razvoj razvitih občin temelji le na naravnem prirastku, to je na domači ponudbi kadrov. Pri pripravi konkretnih predlogov kadrovskih bilanc, ki so bile samoupravno sprejete tudi v skupščinah skupnosti za zaposlovanje, so bila uspoštevana tako resolucijska določila kot tudi specifični kriteriji dogovorjeni za področje posameznih družbenopolitičnih skupnosti. Medtem ko je bilo v preteklih letih v prvi polovici leta običajno opaziti dinamično rast zaposlenosti, pa je letos dinamika mnogo bolj umirjena; vzroki so predvsem v manj ugodnem gospodarskem položaju OZD, delno tudi v prizadevanjih za uresničevanje manj ekstenzivnega zaposlovanja. Vzrok v manjšem zaposlovanju je tudi v obveznosti izpolnjevanja minimalnih standardov. Spremljanje realizacije kadrovskih bilanc je pomembno zaradi ugotavljanja spoštovanja dogovorjenega družbenega razvoja kot tudi zaradi kvalitete dodatnega zaposlovanja in vključevanja letnega priliva kadrov iz šol. Struktura tekoče prijavljenih potreb po delavcih namreč kaže, da imajo OZD še vedno zelo visoke potrebe po kadrih z najnižjo stopnjo strokovnosti, ki presegajo možnosti domačega kritja. Zato vsekakor obstoji možnost strukturnega neskladja med prilivom kadrov iz šol in strukturo dodatnega zaposlovanja delavcev. Pri spremljanju realizacije kadrovskih bilanc gre torej za spremljanje realizacije dodatnega zaposlovanja, to je zaposlovanja, ki povečuje število zaposlenih delavcev. Ob tem je treba poudariti, da obstoji možnost napak, ker nekatere organizacije še vedno zamenjujejo nadomestne z dodatnimi potrebami, ker se je ob preverjanju podatkov tudi že potrdilo. Po kadrovskih bilancah naj bi se v letošnjem letu zaposlilo poleg 1941 nadomestnih (delavci, ki se zaposle namesto delavca na daljši bolniški odsotnosti, porodniškem dopustu, služenju vojaškega roka) tudi 1742 dodatnih delavcev (delavci na novih delih in nalogah, tudi pripravniki in sezonci). Ze do konca prvega polletja pa je bilo zaposlenih 1075 dodatnih delavcev, ali 62 od-stotov predvidenih po kadrovski bilanci. Zaposlovanje se torej v gorenjskih občinah ne odvija v skladu s kadrovsko bilanco. V vseh občinah so na eni strani preseganja, po drugi pa nedoseganja bilance, povsod pa so prekoračenja bilance precej številna, čeprav po obsegu dodatnih zaposlitev preseganje ne predstavlja večjih številk. Na prekoračenje kadrovskih bilanc je verjetno vplivalo tudi priporočilo, da delovne organizacije lahko zaposlijo svoje štipendiste, ki so zaključili šolanje v preteklem šolskem letu, vendar morajo prekoračevanje, če gre zanj, upoštevati v kadrovskih planin za naslednje leto. Organizacije združenega dela pri prekoračenju obsega dodatnega zaposlovanja v kadrovskih bilancah navajajo tele vzroke: sezonsko zaposlovanje in počitniško delo dijakov, povečanje obsega del in nalog, povečane zahteve trga, nova samoupravna organiziranost, reorganizacija uprave, povečane zahteve proizvodnje, nezasedena delovna mesta iz leta 1979, zaposlitve za določen čas, selitev proizvodnje v nove prostore« povečana proizvodnja, sezonsko zaposlovanje v počitniških domovih, obnovitev gostinskega lokala itd. REALIZACIJA KADROVSKE BILANCE V 1. POLLETJU 1980 OBČINA JESENICE « ■ N OZD Kritje potreb - - dodatne Skupaj Bilanca Razlika + NP + P P8 SS VIS V8 1. El. Lj. TOZD HE 1 Moste - — 1 - - 1 2 2. Elektro Žirovnica — 1 1 — - 2 1 1 3. Železarna — kom. 1 in fin. z. Jesenice - — - 1 — 1 — 4. Žel.-kadr in spi. z. 23 2 — — - 25 - 25 5. Izolirka Jesenice 16 — - - - 16 1 15 6. 2el. — vzdrževanje — — — — 1 1 — 1 OZD 7. 8. 9 10. 11. 12. 13. 14. 15 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24 26. 26. 27. 28 29. 30 31 32 33 34. 35. 36. 37 38 39 40. 41. 42 43 44 45. 46. 47 48. 49. 50 51. 52. 53 54 55. 56 57. 58. 59. 80. 61. 62. 63. 64. 65. 66 67. Kritje potreb — dodatne NP + P Žel. — remont, del. Kovin Jesenice Metalna M., enota J Žel. strojne delav. Gor. oblačila JeR. Gozd. gospod. JeR. Elim, Jesenice ŽTP - nad. proge Jes Emona Market Jes. Alpina Žiri Merkur, prod. Kr. G. TTG Kol. restav. Jes. Vodovod Jesenice Tob. tov. Spik Jes. DINOS, Jesenice SAP Viator, TOZD Gost. si. Gozd. M. Kompas — inoz. tur. Kr. Gora Tehnični biro, Jes. Kovinar - TOZD Komunala Jes. Ljubljanska banka Jesenice Radio, Jesenice Plan. društvo Mojstr. OS T. Cufarja Jes. Zvez. tel. org. Dom v Planici Splošna bolnica Jes. Skupščina občine J. Zdrav, dom Jes. Ambulanta Žel. Vzg. var. org. Jes. Skup. soc. varstva KOOP Mojstrana ŽG Ljubljana Iskra BI. dobrava InduBtr. plast. izd. Planika SGP Gradbinec Biro za urban, in s t. GIP Gradiš Vatrostalna ŽTP Ljubljana Viator tovomi promet Podj. za elektr. prog. PTT MIG Golica Kovinotehna Živila Kr. gora Specerija Kokra Polikem Univeraal Merkur Gorenjka Golf turist Kovinoservis Kom. podj. Vodovod Vamoat Intereuropa ŽIC OŠ Prežihov Voranc OS Kranjska gora 2 2 2 8 1 1 + 2 PA S8 SKUPAJ vis vs 76 18 4 ure 1 1 6 2 1 2 8 1 1 + 2 3 1 2 1 2 1 1 110 Razlika + - 2 30 24 3 41 8 2 6 1 1 15 2 14 3 6 1 1 2 3 5 1 1 1 1 1 2 2 1 3 1 2 1 3 1 1 207 1 29 22 2 40 1 2 6 1 1 15 2 12 3 6 1 1 2 3 5 1 1 1 1 1 2 2 1 3 1 2 1 1 1 1 84 181 - 97 ni»u«r? Pil** pa naj bi bilo po napovedih cj/Ji 4W* ' 1-----v *J£t pod;tkov pa "»vidno, da se rut zaposlenost, m (f umirilo, pot pa je celo upadla za 0,5 odstotka v primerjavi c enakim lanskim obdobjem. OZD so v prvem polletju zaposlile 110 dodatnih delavcev, kar pomeni 53 odstotkov kadrovske bilance za leto 1980. Kvalifikacijska struktura oddatno zaposlenih delavcev je slaba, saj je kar 69 odstotkov ozkega profila, 17 odstotkov Širokega profila delavcev, profila tehnik je 8 odstotkov, ter 6 odstotkov profila inženir in dipl. inženir. Nekatere obrazložitve iz OZD: Železarna Jesenice — po kadrovski bilanci naj v letošnjem letu železarna ne bi zaposlovala dodatnih delavcev, temveč bi krila samo nadomestne potrebe. Nekateri TOZD so zaposlovali tudi nove delavce. Pri zaposlovanju je šlo za sezonsko zaposlitev v počitniških domovih. Izolirka, TOZD Jesenice — je povečala število planiranih novih delavcev od 1 na 15, ker je povečala proizvodnjo toplotno izolacijskih materialov in zato morala uvesti celo četrto izmeno Zaposlitve so za določan čas. Kovin Jesenice — po obveznostih iz kadrovske bilance n^ zaposluje, vendar pa je ob polletju bilo dodatno zaposlenih 6 delavcev. Razlog novega zaposlovanja je selitev v nove proizvodne prostore (dolgoročna kooperacija), nova organizacija dela ter povečan obseg dela. Gozdno gospodarstvo — je v prvem polletju zaposlilo 8 novih delavcev; pa bilanci zaposlovanje ni bilo predvideno. OBČINA KRANJ V Kranjski občini resolucijska stopnja rasti 2 odstotkov ni bila dosežena, saj se je zaposlenost v primerjavi s prvim polletjem lani povečala za 1,6 odstotka. Na osnovi usklajene kadrovske bilance naj bi organizacije združenega dela letos zaposlile 765 novih delavcev in 705 nadomestnih delavcev. Polletni rezultati o realizaciji zaposlitev kažejo, da zaposlovanje v občini ne poteka v skladu z dogovorjenimi porasti zaposlenosti v kadrovski bilanci Realizacija je sicer dosegla 55 odstotkov kadrovske bilance, vendar pa so redke organizacije, pri katerih zaposlovanje poteka v skladu s predvidevanjem v tem dokumentu. Organizacije združenega dela so zaposlile dodatno 418 delavcev: 45 odstotkov je bilo nepriučenih in priučenih, 20 odstotkov kvalificiranih, 17 odstotkov tehnikov in 17 odstotkov inženirjev in dipl. inženirjev. Večja odstopanja pri zaposlovanju dodatnih delavcev so bila v Tekstilni, tovarni Zvezda, Gorenjskih oblačilih, K2K, Cestnem podjetju, KOGP, Inex-adria aviopromet, Merkur, Ljubljanska Sanka, Skupščina občine Kranj, Obrtno podjetje Cerklje, Živila Gorenjska oblačila - TOZD Konfekcija - Po bilanci dodatno zaposlovanje ni bilo predvideno, novi delavci pa so se zaposlili izključno iz Mladega roda, ki je šel v stečaj. KŽK — Zaposlenih je bilo 11 novih delavcev, od tega 5 sezonskih, ostalo so štipendisti, ki so letos zaključili šolanje. Po bilanci zaposlovanje ni bilo v planu. Cestno podjetje — Zaposlovanje ni bilo predvideno, vendar je organizacija zaradi sezonskega značaja del zaposlila 71 sezon- cev. Obrtno podjetje Cerklje — Ne gre za dodatno, temveč za nadomestno potrebo, napaka je nastala pri izpolnjevanju obrazca. Inez-adria aviopromet - zaposlitev 34 novih delavcev je vezana na investicijo, ki bo končana v prihodnjem letu - nakup treh novih avionov: dodatne zaposlitve so piloti, letalski mehaniki in osebje v predstavništvih. Skupščina občine Kranj - Povečanje števila zaposlenih je bilo zaradi reorganizacije uprave. . Creina- po kadrovski bilanci je bilo predvideno 25 dodatno zaposlenih delavcev in sicer le v TOZD Kmetijska mehanizacija, ki pa je dodatno zaposlil 9 delavcev. Ostalih 7 novih zaposlitev je bilo v TOZD RTC Krvavec, TOZD Potniški promet in DSSS. Večji prekoračitelji kadrovske bilance so predvsem organizacije s sezonskim značajem proizvodnje, ki močno upade proti koncu poslovnega leta. Takrat se precej teh delavcev pojavi tudi pri skupnosti za zaposlovanje z zahtevki po uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Med organizacijami, ki so zaradi novih investicij in zakonskih predpisov predvidele, a do polletja še niso realizirale novih zaposlitev so: Elektro Gorenjska. Creina — Kmetiijska mehanizacija, Iskra, Grenjski tisk. Podjetje za PTT promet. Elektrotehniško podjetje, Aerodrom. Sava. Varnost. Klinični center — Institut za TBC Golnik. Vzgojno varstveni zavod, KOP, Brivsko frizersko podjetje. OS Stane Žagar Planina. 18 DES Lj, TOZD Elektro Kranj DES Lj , TOZD Elek tro Gor Kranj Creina Iskra Tekat. tov. Zvezda Gor obl TOZD kon Planika DSSS 2ito TOZD Pekar KŽK Gor tisk TOZD •Gor. kmet. zadr Kr. GG Kranj DSSS Cestne podjetje VGP Kranj I SGP Gradbinec KOGP PTT Elektroteh. podj. Obrt podj Cerklje Servisno podjetje Aerodrom Lj. Pula DSSS Inex adria avnopr Peko prod 3 Kranj Merkur DSSS • Držav zal. Slos ČGP i>elo Kokra TOZD Globus Živila DO Sava Loka TOZD Jelen Tekstilindus Tehtnica Kranj POZ D orodj Šenč Gorenje TOZD ser Varnost Ljub. banka Projekt, podj. Kr. Gor. sejem Poklicna šola Kr. OZD TOZD ZD K. OZG DSSS OZG TOZD zobna poliklinika Bol. za ing. in por. TBC Golnik Vzgoj. var. zavod Dijaški dom Dom. 08krb. A. Drolca Pred d. Skup. občine Kranj Sodišče zdr. dela Temeljno javno toz. Zdrui. sam. obrt. Esoterm Kov. podj. KOP Central Elita Mesoizdelki S en ta Birostroj Briv. friz. podj. Stan. zadr. Cernet. vrt. Dom plan Kom. podj. Vodovod OS S. Zagar-Plani Osrednja knjižnica Gor. obrt. zadr. Kr. Zavod za pož. var. OS S Jenko Kranj OS L. Seljak VBOD KS Primakovo SIS gospod, dej. Gor. tur. zveza Kr. ŽG Feršped DES Lj.. TOZD RTG Elektro razvod in transform. ■i na 10 SKUPAJ vi* VH 11 1 18 187 86 73 19 U 11 53 2 t 3 » 19? 32 53 418 765 BO 31 6 4 12 12 8 6 1 1 2 2 4 4 1 1 11 U 4 4 5 5 5 3 51 51 3 1 281 628 -347 ■ Po občinski reaolueiji je bila raat zaposlenosti ta letošnje leto predvidena za 2 odstotka, vendar pa je v prvem polletju v primerjavi z lanskim enakim obdobjem porasla le za 0,6 odstotka. S kadrovsko bilanco je bilo predvideno, da bodo organizacije združenega dela do konca leta zaposlile 327 dodatnih delavcev in 210 nadomestnih delavcev. Podatki kažejo, da je bilo zaposlenih v prvem polletju 204 dodatnih delavcev, kar je 62 odstotkov kadrovske bilance. Delovne organizacije presegajo dogovorjeni obseg zaposlovanja. Več so zaposlovale predvsem dejavnosti sezonskega značaja dela, kot so gozdarstvo, gostinstvo in turizem, v manjši meri tudi gradbeništvo. V gozdarstvu je bilo največ sezonskih zaposlitev, ki niso vključene v kadrovske bilance: v GG TOZD Gradbeništvo (55). v gostinstvu pa HTP Toplice (31). Jelovica (17), Lovec (9) in Krim (3). Ob obravnavi osnutka ukrepov za usklajevanje rasti zaposlenosti po OZD je bil na seji Izvršnega sveta Skupščine občine sprejet sklep, da se zaposlovanje sezonskih delavcev omeji na minimum. Iz tabele je razvidno, da precej delovnih organizacij v prvem polletju ni zaposlilo nobenega delavca, čeprav ni lahko, zato se predvideva, da občinska kadrovska bilanca tudi ne bo realizirana v planiranem obsegu. Kvalifikacijska struktura dodatnih zaposlitev je slaba: kar 64 odstotkov vseh dodatno zaposlenih delavcev je nepriučenih in priučenih. 25 odstotkov ima poklicno Solo. 7 odstotkov srednjo, 4 odstotke pa viSjo in visoko. a. a N j i \ i n \ Kritje potreb - dodatne i • 1 | NP ♦ P P8 88 VI8 V8 ■ M T, i Razlika ♦ — 1. Kreda Bled 2 _ 2 i 1 2 Venga TOZD Kovačnica Lesce 1 _ _ _ 1 3 2 3 Filbo Bohinska Bistrica 2 1 _ _ _ 3 3 4. Vengs TOZD Orodjarna Lesce — 1 _ _ ! 3 2 5. Veriga TOZD Vzdrževanje Lesce 1 _ _ 8 7 6 Veriga DSSS Lesce 1 _ 2 _ 6 3 7. Veriga TOZD Verigama Lesce 1 _ _ _ _ 5 4 8. Ključavničarstvo Radovljica _ 1 _ _ _ i 2 1 9 A gro stroj Lj. Počit, dom Bled _ 1 _ ■ 1 10 Iskra Lipnica 1 1 _ _ 7 5 lil Veriga TIO Lesce _ 1 _ _ 5 4 12 Kar. tov. Lj. TOZD Jelplast K. Gorica _ 1 _ _ 1 2 1 13 Žito TOZD Gorenjka Lesce _ 1 _ _ 2 1 14 Elan TOZD Telov. orodje Beg. 1 1 _ _ _ 2 6 4 15 Kmetijska zadruga Bled _ 3 _ _ 3 3 16. K?K TOZD Kooper Radovljica _ 2 _ _ 2 2 17. GG TOZD Gozdno Gradbeništvo 54 1 _ _ 55 55 18. GG TOZD Avtoprev in delJaPr Gorje 1 _ _ 1 1 19. GG TOZD obrat za kooper. Bled 2 _ _ _ 2 2 20. Zavod za gojitev divjadi Bled _ _ 1 _ 1 1 21. SGP Gorenje Radovljica 7 2 _ _ 9 4 5 22. GP Megrad TOZD Elmont Bled _ 1 1 9 8 23. Turist progr. eng. TOZD smučar, c. Kabla Rad. 1 2 3 2 1 24. Specerija TOZD Maloprod. Bled 2 _ _ _ 2 11 g 25. Specerija DSSS Bled _ _ 1 _ 1 1 26. 2ivila KR. TOZD Trgovina Bled 3 2 _ _ 5 4 1 27. Kokra TOZD Detalj. KR. Prod. Bled — 2 _ _ _ 2 2 28. Elan TOZD Trgovina Begunje _ 1 1 _ _ 2 1 1 29. Murka TOZD Maloprod. Lesce _ 4 _ 4 2 2 30. Petrol Lj. Benc. servis 2, Rad. — - 1 - - 1 - 1 - a Kritje potreb - dodatne I i 1 ,. ,, f S ■ >ZD NP ► P Pš as VI8 V8 1 i • Ualika — 31. i Specerija TOZD Veleprod. Bled 1 — — — — 1 3 2 32. ] Murka DSSS Lesce — — — — 1 1 3 2 33. 1 HTP H. Toplice 24 Bled 3 4 - — 31 - a 1 34. HTP H. Jelovica 12 Bled 6 1 - — 19 2 1 7 35. HTP H. Lovec Bled 7 6 - - _ 13 4 9 36. HTP G. Krim Bled 4 2 - - _ 6 3 3 37. Golfturist TOZD H. Park Bled — 1 - — _ j \ 7 6 36, Golf TOZD H. Golf Bled - - - 1 _ \ 2 l |». Kompas TOZD Inotam, turizem Bled — — 2 — _ 2 40. Alpetour TOZD Meh. dal. Bled — 1 - — _ \ mm 1 41. Elan TOZD Vzdrž. strojev in nap, Beg. — 1 - — — 1 6 5 42. Knjigoveznica 1 Radovljica — - — — 1 _ 1 43. Kom. podj. TOZD 1 1 Komunala Radovljica - - - — 1 2 1 44. Turist Progr. Eng. TOZD Engineer. Radovljica — — 1 - — 1 4 3 45. Intertrade TOZD Za s t op. IBM. izobr. c. Radovljica — 1 - — — 1 _ 1 46. Zavod za posp. in 1 razvoj turizma Bled — — — — 1 _ 1 47 OZG TOZD Zdrav, dom Bled — — 1 _ 2 1 48. OZG TOZD Zdrav, dom Bohinj 1 _ _ _ l 1 49. Psihiatrič. bolnica Begunje - _ 1 _ 2 1 50 Lekarna Zlatorog Bled — _ _ _ 1 1 51 O. S. DR. J. Mencinj; r ~ 52 Boh. Bistrica Protokol v ISSRS — - - 1 - 1 5 4 Objekt Bled - _ 1 _ 7 c 53 Turistična posl. b Skupnost Bled - _ _ _ 1 1 -8 54 Plamen Kropa 8 55 Iskra TOZD instrum. Otoče 11 3 11 3 56 Kemična tovarna Podnart 57 . GKZ Srednja vas 6 6 58 . LIP Bled DSSS 4 4 59 . LiP Bled TOZD T. Godec B. Bistr. 6 6 60 . LIP BLED TOZD lesna pred. Rečica 4 4 61 . SOZD GLG Bled 1 3 1 3 62 . Almira R. TOZD Proizv. plet. B. Bistr. 63 . Vezenine Bled DSSS 1 1 64 . Vezenine Bled TOZD pozamenterija Bled 4 4 65 . Vezenine Bled TOZD damska oblačila 2 2 66 . Elan Begunje DSSS 4 4 67 . Elan B. TOZD Smuči 6 6 68 69 . Elan B.TOZD plastika GP Bohinj 3 2 3 2 70 OGP Grad Bled 1 1 71 Kovinska del. Bled 2 2 72 Alpetour TOZD Zič Vogel 3 3 73 PTT TOZD Radov. 3 3 74 Murka Lesce TOZD Veleprodaja 4 4 75 Almira TOZD ind. prodaj. 2 2 76. Sukno TOZD Zapuie trgovina 1 1 1 77. LIP BLED trgovina Bled 1 78. HTP Bled DSSS 1 1 iSbbsbbbbbbbbbbbbs 1 \* i-" mm} VBNI vm \ ■•■Sms * k; 78JAlpttourTOZD hot. Bohinj a 3 M.HoflOnjškidvorR. 2 2 Ši.Ond Podvin - hotel i i 1 82. Mira Radovljica 2 2 88. Lamina TOZD tapet. 3 3 84. Komunalno gosp. TOZD Komunala Boh. 3 3 86. Komunalno goap. TOZDKomunala Bled 1 1 86. Varnost Kranj 6 6 87. Zavod za urbanizem 2 2 88. Inženiring Bled 4 4 89. Alpdom Radovljica 2 2 90. Elan TOZD Inltitut 2 2 91. Alpetour Tur.ag.Bled 1 1 92. Mesoizdelki Sk. Loka 1 1 93. Merkur Kranj 4 4 94. Hot. Lev, gost. Savica 1 1 95. LB PE Radovljica 4 4 96. Obdelava kamna KG 14 14 97. Ribogojstvo Bohinj 1 1 98. PD Matica dom na Komni 3 3 99. Generalturist — posl. Bled 2 2 100. OS Bled 1 1 101. Šolski center Rad. 2 2 102. DU Radovljica • 1 1 103. Zav. za posp. in raz. tur. 4 4 104. Zvez. teles. kult. org. 2 2 105. Zdrav, dom Bled 2 2 106. Vzgoj. var. zavod R. 8 8 107. Dom dr. Benedika 1 1 108. Sob Radovljica 2 2 109. Pravosodje Radovljica 5 5 110. Tem. sod. Kr. enota Radovljica 3 3 111. Komunalna SIS Rad. 1 1 112. Obe SIS soc. skrbatva 1 1 113. Obe gasilska zveza 1 1 SKUPAJ 130 51 14 6 3 204 327 142 265 __L -123 OBČINA ŠKOFJA LOKA Zaposlenost v občini naj bi se po resoluciji dvignila za 2 odstotka. Po kadrovski bilanci naj bi delovne organizacije in skupnosti zaposlile letos 362 dodatnih delavcev, iz domače ponudbe kadrov pa bi se na račun odliva iz zaposlitve lahko zaposlilo 390 delavcev. Polletna realizacija kadrovske bilance pa kaže, da je bilo zaposlenih 298novih delavcev ali 82 odstotkov planiranegaabsega v bilanci. Kvalifikacijska struktura je slaba, saj je bilo 65 odstotkov nepriučenih in priučenih, 24 odstotkov s poklicno Solo, 5 odstotkov s srednjo Solo in 6 odstotkov z viSjo in visoko Solo. Po ponovnem preverjanju potreb po novih delavcih v letu 1980 in usklajevanju z oddelkom za družbeno planiranje in razvoj je bilo dogovorjeno, da se na področju industrije Število zaposlenih poveča za 163 delavcev in sicer: v Rudniku urana na Zirovskem vrhu (56), LTH (57), TOZD Hladilstvo (49), Mar mor Hotavlje (13), Kladivar Žiri (15). Termika (5) in Alpina (17). V predlogu spremembe resolucije o izvajanju družbenega plana občine Škofja Loka je predvideno večje povečanje na področju stanovanjsko komunalne dejavnosti pri DO Varnost in sicer na račun nove samoupravne organiziranosti čuvajskih služb v občini. Za to bi bilo potrebnih 10 dodatnih zaposlitev, delovna organizacija pa je v celoti zaposlila 32 delavcev, vendar pa ne gre za dodatno zaposlovanje, temveč le za prenos zavarovanja Že zaposlenih delavcev iz občine Ljubljana-SiSka. Niko Železniki — po kadrovski bilanci ni bilo predvideno dodatno zaposlovanje, vendar pa je OZD zaposlila 7 novih delavcev zaradi povečanih zahtev proizvodnje. Al ples, TOZD Šesta vijanje pohištva in TOZD Predelava masivnega lesa — V teh dveh TOZD je bilo dodatno zaposlenih 21 delavcev, čeprav novo zaposlovanje ni bilo dogovorjeno. Vzroki zaposlitve so v Se nezasedenih delovnih mestih iz lanskega leta in pa povečanje naročil. Alpina, TOZD Obutev - Število novih delavcev je bilo prekoračeno zaradi zaposlovanja dijakov med počitnicami. SGP Tehnik — Več delavcev so dodano zaposlili zaradi povečanega obsega del med sezono in zato, ker so odpadla vsa planirana dela, ki so jih opravljali obrtniki. V občini je zaposlenost v prvem polletju glede na enako lansko razdobje porasla za 1,6 odstotka. RUŽV Termika Niko Kladivar Marmor Alpies pred. mas. 1. TOZD Alpies-Fonsk poh TOZD Alpies - sest. poh. TOZD 9. Gradiš 13 1 - 3 '2 10 Etiketa 1 _ — _ 2 11 Alpina - obut GV TOZD 3 _ _ _ _ l 12. Alpina — obut 2i 1 TOZD 34 6 1 - _ i 13. Alptna DSSS - _ 1 1 _ 1 2 14 Ratitovec Zel 1 1 _ — - _ 1 1 ' 15 Potika - Zi 2 1 _ — _ 3 16 MIG - Mesoizdelki 7 _ 1 _ _ S 17 MIG - Posestvo 2 _ _ _ _ 2 18 GidorGV 4 2 - _ _ 6 19 Obrtnik SK L _ 2 _ 1 _ _ 2 20 Alpetour OSP — _ — — 1 1 21 Alpetour DORC 2 _ — — 1 3 22. Alpetour TOZD tovor DO Promet _ 3 — _ 3 23 Tekstil Ljubljana LIPA SK L _ 1 — — _ 1 24 Kokra Kranj Metka Sk Loka _ 1 — _ _ 1 25. Alpina Prodaja obutve žiri _ 1 — — _ 1 26. Alpetour Mehan. dela v. _ 1 _ — _ 1 27. Varnost Sk. L. 27 3 2 — _ 32 28 Alpetour Interna banka ■ _ _ 1 — _ 1 29 OŠCG _ _ 1 _ 1 2 30. SC - kov. stroka — _ — 1 1 2 31. Planinsko društvo _ 2 _ — _ 2 32. WZS. L _ 1 _ — _ 1 33. Center SIS _ _ — — 1 1 34. Avtokovinar _ _ — — 1 1 35 Iskra Reteče _ _ 1 1 2 36 LTH Hladilstvo 1 _ _ _ _ 1 37. LTH DSSS 1 _ — _ 1 38. Alpina 1^0Z D plast. 2iri 1 _ — — _ 1 39. Alpies DSSS — _ 1 — _ 1 40. Jelovica Jelobn. GV 1 1 _ - _ 2 41. Jelovica okna vrata 4 1 — V t* j l 3 f. * - j 'ti ' ( a. t* OZD NP + P pa s* VI8 m M 06 M 1 BO Raafika + — ' 65. ♦Jama 7 7 66. ' Kmet zadruga S. L. 4 4 67. Dino« Sklad Sk. L. 1 1 68. Merkur prod. Gor. vas 1 1 «9 Merkur blag Sk. L j 1 1 70 Merkur Kajman S l. 1 1 71 Držav založba Slov. j 1 1 7*2 Alpetour. gostinstvo 1 I DSSS 1 1 73. Alpetour. hoteli 4 4 74 Alpies Zeiezniki . TOZD Gostinstvo 2 2 75 Bistra kem. čist. 4 4 76 Poklicna les Šola 3 3 77 LTH Sk L. Zavod ta Maj 6 6 78 Center slepih 19 19 79 . Skupščina občine 3 % so Gorenjska predilnica 2 2 - 2 SKUPAJ 194 71 16 8 9 298 362 200 264 -64 OBČINA TRŽIČ V občinski resoluciji določena stopnja rasti zaposlenosti za letošnje leto v prvih šestih mesecih ni bila dosežena in je nižja glede na lansko enako obdobje za 0.3 odsotke Kadrovska bilanca, ki je usklajena na nivoju resolucijske stopnje rasti, predvideva letos povečan ie števila zaposlenih za 86 delavcev. Zaposlovanje se tudi v tržiški občini ne odvija po kadrovski bilanci in prihaja do manjših odstopanj. Med organizacijami, ki so na novo zaposlovale, je tudi Dom Petra llzarja, ki je novoustanovljena delovna organizacija in zato v kadrovski bilanci za letos ni vključena. Ker ure za dograditev investicije, je bilo zaposlovanje upravičeno. S i .» :. ■ ?\ Kritje potreb - ---- ------ dodatne "'"1 i a ozd b a NP * P Pi 86 VI8 -— V8 cb Bilai Razlika + — 1 Rog Ljubljana TOZD Cevarna 5 _ _ _ 5 6 1 2 Metalka 4 _ _ 4 _ 4 8. Tiko _ _ _ 1 1 4 3 4. Novost oblačila _ 2 _ _ _ 2 1 I 5. Trio*' 1 _ _ _ _ 1 5 4 6 MIG - Klavnica Tr 1 1 _ _ _ 2 5 3 GG - Gozdar Tržič 2 _ _ _ 2 _ 2 ' 8. SGP Tržič _ 3 _ _ _ 3 _ 3 % PTT - Pošta Tržič _ _ 1 _ _ 1 _ . 1 10. Merkator _ 1 _ _ _ 1 2 1 11. Kompas TGO Ljubelj 2 — — _ _ 2 _ 2 12. Peko - TOZD Kornere _ _ 1 _ 1 1 _ _ 13., O. S. Heroja Bračiča 1 _ — _ 1 1 14. VVZ 1 _ 1 _ _ 2 6 4 15. Dom Petra U zarja 9 4 1 1 _ 15 15 16. Skupščina občine — — 1 1 — 2 1 1 17. Elektro G. TOZD nadzor. Tržič 3 3 18. Tržiška tov. kos in srpov 1 1 19. Peko - Orodjarna 4 4 20. Peko DSSS 3 3 21. Peko proizv. obutve 13 13 22. Peko gumoplast 15 15 23. Elektro-gradbena skup. 1 1 24. Sap Gorenj ka 1 1 25. Tovorni prom. trans, poslov. 1 1 26. Alpetour — Bife 2 2 27. Varnost 4 4 28. OS Kokrškega odr. 1 1 29. OS Heroja Grajz. 1 1 30. Zdravstveni dom 1 1 31. Prostokol IS, obj. Tržič 1 1. 32. Družbeni pravob. aam. 1 1 33. SGP Gradbinec 2 2 SKUPAJ 26 11 4 3 1 45 86 30 71 -41 Izvršni odbori skupnosti za zaposlovanje v vseh občinah so na svojih zadnjih sejah obravnavali realizacijo spremljanja kadrovske bilance za prvih lest mesecev letos in ugotovili, da rast zaposlovanja poteka v reeolucijakih okvirih. V posameznih tozd pa je sicer prišlo do razkorakov, ker so pretežno zaposlovale nove delavce tiste temeljne organizacije združenega dela, ki naj na osnovi kriterijev in uaklaievalnih postopkov v letu 1»80 ne bi zaposlovale novih delavcev. Temeljne organizacije, ki bi lahko zaposlovale na oanovi predloga bilance, pa ao z novimi zaposlitvami čakale. Izvršni odbori so sklenili: 1. polletna realizacija kadrovske bilance se posreduje v informacijo in nadaljnje ukrepanje izvršnim svetom Sob. Dokument ae posreduje tudi predsedstvu skupščine, ObK ZK, ObBZS, ObK SZDL, ObK ZM8 in tozdom. 2. Organizacije združenega dela, ki združujejo več toz-dov, naj po organih upravljanja aame uskladijo morebitno odstopanje od sprejete kadrovske bilance. 1. Izvršni odbori tudi naročajo strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske, da na oanovi devetmesečne realizacije kadrovske bilance takoj zahteva od to ado v pismeno obrazložitev vzrokov za razlike pri realizaciji bilance. O vzrokih je potrebno takoj seznaniti izvršne svete skupščin občin in pa družbenopolitične organizacije. Le zaposlovanje domačih kadrov Gorenjska je področje, kjer je zaposlenost dosegla eno najvišjih stopenj pri nas - Medtem ko so poprej organizacije združenega dela zaposlovale poleg domačih delavcev še 40 odstotkov in več delavcev z drugih področij, pa naj bi zaposlovanje v prihodnjem srednjeročnem obdobju temeljilo le na domačih delavcih — Domača kadrovska ponudba, ki prihaja iz šol, pa po izobrazbeni strukturi že nekaj let prehiteva ponudbo novih del in nalog gorenjskega gospodarstva •m Ni naključje, da »o v ospredju priprav na plane v nastsdn)*m srsdnjeroCaem oaMJi tudi pisni-raaja potrat) po kadrih, za poslovanje in pa isobraaevaaje kadrov Precej dolfo eaaa je bila gorenjska regija področje, ki Je lakko zaposlovslo dosti več delavcev, kot pa je bil naravni priliv v regiji, tako da je bilo treba delavce »uvalati« ti drugih alovenakih področij in ii dragih republik. Ze v letošnjem letu pa je bilo »poslovanje v go-renjakih občinah t resolucijami In v kadro v (k i h bilancah dogovorjeno zaposlovanje le v mejah domače kadrovske ponudbe: letošnjih okoli 17S0 novih delavcev, kot Je bilo dogovorjeno v usklajenih občinskih kadrovskih bilancah, je vsekakor mnogo ožji obseg zaposlovanja, kot so ga bile organizacije združenega deia vajene prejšnja leta. ko so lakko zaposlovale tudi po okoli 4SSS delavcev letno, od tega približno polovico iz drugih republik, saj »o potrebe po delavcih presegale domaćo kadrovsko ponudbo. že v pripravi plaaskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje se je pokazalo, da so v posameznih gorenjskih občinah glede politike zaposlovanja zečeli razmišljati drugače: medtem ko je bilo v planih sedanjega srednjeročnega obdobja 1070- SO najti usmeritve za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih, vendar brez načinov, kako to doseći, pa so osnutki planov lfSl — 1085 te drugačni. Na oanovi zakona o planiranju pa tudi ob vseh problemih, ki jih prinaša prevelika dinamika zaposlovanja (zaostrovanje razlike med povpraševanjem in ponudbo kadrov, visoki strpiki zagotavljanja družbenega standarda pridobljenih delavcev z drugih področij) so marsikje zaceli naCrtovati drugače: to no D rez dvoma prineslo spremembe na področju zaposlovanja, kar se bo odrazilo vsekakor pozitivno na celovitem družbenem razvoju. Zahtevna ponudba domačih kadrov Med dosedsnjimi značilnostmi v politiki zaposlovanja na Gorenjskem so bile prav gotovo stalne težave zaradi skromnih domaČih kadrovskih virov in pa razmeroma visokih letnih stopenj zaposlovanja delavcev, ki so se zaposlovali na Gorenjsko z drugih področij. Zaostrovanje družbenega standarda in infrastrukture je med drugim privedlo tudi do preobrata v politiki zaposlovanja. Vse doslej so bila namreč prizadevanja, da bi organizacije združenega dela zaposlovale le v okvirih domaće ponudbe kadrov, neuspešna 2700 delavcev, kot je generacijski priliv, je bilo za ekstenzivno zaposlovanje v gorenjskem gospodarstvu premalo, saj so bile letne stopnje rasti zaposlenosti od 1,0 do 2,0. Struktura gorenjskega gospodarstva je namreč taka, da se vedno potrebuje velik delež delavcev ozkega profila, to je nepriučenih in priučenih; med domaČo kadrovsko ponudbo pa je tega profila zelo malo. Izobrazbena struktura priliva domačih kadrov je previsoka za gospodarske potrebe oziroma možnosti, ki jih gospodar a to daje z odpiranjem novih del in nalog. Predvsem mladi, ki prihajajo iz sol, imajo višjo izobrazbo, kot pa je zahteva sedanje ponekod s tradicijo obremenjene stopnje tehnološke rsvni materialne proizvodnje Ze letošnje leto pa so v zaposlovanju občutne j še spremembe, v prihodnje pa se sploh predvideva zapoelovanje izključno v okvirih generacijakeaja priliva, to je le zaposlovanje domačin delavcev. Ob tem se seveda poraja vrsta vprašanj in dilem, kako se bo gospodarstvo, ki sedaj letno potrebuje še do 45 odstotkov delavcev ozkega profila, sploh lakko prestrukturiralo oziromn, >,ako u bo i t. P k o previ soka izobrazbena ravec ' «Ufc0JL hatirov vklopila v neustrezno ponudb,- č~i in cslog gorenjskega go-i, spodarstrs- la-0o pa dokaj počasi prehaja v kapitalno intenzivne dejavnosti, modernejšo tehnologijo, kar vse nadomešča sedanji prevelik dele*, živega dela. Seveda pa ne gre za velike in hitre spremembe v reorganizaciji dela in avtomatizaciji, kar vse povzroča večje potrebe po višje usposob- ljenih kadrih: spremembe so namreč počasne, prsv tako se počssi spreminja tudi izobrazbena struktura zaposlenih, ki pa je še vedno pod republiškim povprečjem. Rasen tega je za gorenjsko gospodsrstvo te insčilns nsvezanost aa obstoječe proizvodne programe, viaoks starostna sestavs v nekaterih panogah pa otežuje prekvalifikacijo delavcev in njihovo usmerjanje v nove delovne programe. Tudi v naslednjih petih letih spremembe ne bodo Se kaj poaebno izrazite, aaj je za to potrebno dokaj daljše obdobje: gorenjsko gospodarstvo tudi nims toliko sredstev, da bi si privoščilo tolikšna vlaganja v modernizacijo, ki bi se hitreje potnals tudi v strukturi zaposlenih delavcev, drugačnih potrebah po kadrih in njihovem številu. Neskladja ponudbe in povpraševanja VeČina ogrenjskih občin se sicer v prihodnjem srednjeročnem obdobju usmerja v investicijske naložbe, ki bodo zahtevale malo novih delavcev, avtomatizacijo in novo tehnologijo. aaCrtujejo opuščanje proizvodnje, ki potrebuje veliko delavcev itd. Ce bo dejanski razvoj sledil takim napovedim, bo skromnejši obseg zaposlovanja vendarle pri a tal na generacijskem prilivu domače regije brez uvoza delavcev z drugih področij. Po letni stopnji 2 odstotkov bi gorenjsko gospodarstvo dobilo nove delavce doma. Taka računica se bo seveda izšla, Ce se bo mogoče z novimi naložbami in sodobnejšo tehnologijo približati ponudbi kadrov, ki sedsnjo zahtevnost gospodarstva še prehitevajo. Naslednje petletno obdobje je najbrž za bolj popolno uskladitev ponudbe in povpraševanja kadrov prekratko, tako da bo Gorenjska verjetno še vedno za korak zadaj za izobrazbeno strukturo v republiki. Razmeroma preprosto je predvidevati, da bomo pač z usmerjanjem kadrov regulirali potrebe gospodarstva in ponudbo kadrov: do večje ali manjše skladnosti ni vedno enakih poti, pa tudi idealnega modela, kako to doseči, še nikjer v svetu niso iznašli. Neskladja bo sicer reševalo usmerjeno izobraževanje, vendar v tem srednjeročnem obdobju njegovih učinkov še ne bo poaebno čutiti. Ob zaostrenih neskladjih celo pričakujemo pojavljanje začasne nezaposlenosti strokovnih kadrov s poklici, ki jih je bilo sedaj že več kot ponudbe dela za ftjihova znanja — predvsem v občinah kot sta tržiška in jeseniška. Ti dve že letos ne dosegata planirane dinamike zaposlovanja. To pa prav tako pomeni odstopanje od resolucijskih obveznosti in usmeritev, kar utegne imeti še slabše posledice zs rssvoj celotne družbene skupnosti kot pa pretirano zaposlovanje z doseganjem veCjih gospodarskih učinkov. Če pa že bomo preprečili nezaposlenost določenega dela strokovnih kadrov, pa ob nadaljevanju značilnosti gospodarjenja iz tega obdobja ne bo mogoče preprečiti njihovi izobrazbi neustreznega zaposlovanja, ampak bo to celo nujen izhod. r Nekaj ugotovitev in vprašanj 1. V srednjeročnih planih zs obdobje 1070 - SO je bilo saposlovanje obravnavano predvsem i ekonomskega in tehnično-teh-nolodkega vidika. Planirane so bile giobsl-ne stopnje rasti zaposlenosti med 2 in 2 4 odstotka ter ukrepi v okviru razvo)a gospodarstva, ki aaj bi pripeljali do manjše dinamike zaposlovanja, boljše strukture-dela in s tem do isboljsšnjs izobrazbene strukture zaposlenih ter omejevanja mehanskega priliva delavcev 1. DomaČi kadrovski viri gorenjskih^ občin so močno omejeni Pomemben je le generacijski priliv iz šol. ki snsša okoli 2700 delavcev letno, če bi upoštevali le »s priliv, bi rsst zaposlenosti skupaj s pokrivanjem naravnega odliva predatavljals približno 2 odstotka letno. VeČina ge-• nerscijskegs priliva prihaja iz strokovnih1 šol. Na aivoju ozkega profila ostaja skupaj-z osipom na vseh stopnjah strokovnosti ie_ okoli SO odstotkov delavcev 3. Planirano stopnjo zaposlovanja so 'v tem srednjeročnem obdobju pretesno presegali v Kranju, v Radovljici in Akofji Loki. medtem ko je v Tržiču in na Jesenicah prihajalo do nihanj - od preseganja do stagnacije. V industriji, ki zaposluje 00 do 70 odstotkov vseh delavcev v obCinah. se je začel proces umirjanja, ki pa' , še ni doseg*! take stopnje, da bi dokazoval ureaničevanje srednjeročno planiranih L ukrepov. «~ 4. Z usklsjevslnimi postopki so bili leto«, kratkoročni plani zaposlovanja znižani vedno iskanih kadrov ozkega proflls. * 7. Pomemben, če ne že osrednji problem >. zaposlovanja in bodoče kadrovske politike JN na Gorenjskem predstavlja vrsta neskladij i-med ponudbo in povpraševanjem po de- , lavcih;to pa je lahko tudi ovira za celovit-,, družbenoekonomski razvoj V prejšnjih obdobjih je bilo zaposlego , več delavcev, kot jih omogočs aktiviranje ( delovno sposobnega stacionarnega prebi. ■ valstva. V gorenjskih občinah je za pot. slenih okoli 7000 delavcev iz drugih slo^ ' venskih področij in drugih republik Raz-. 1 voj in širjenje proizvodnih kapacitet, ' skupaj z aktiviranjem novih naložb ■ ustvarja neustrezno strukturo potreb po ' delavcih z vidika strokovne usposoblje-^ nos ti domaČega priliva iz šol. Ce bomo za'-", poslovanje dejansko omejili na obseg/ domačega prirastka aktivnega prebi vaK stva, bodo nastajali viški strokovnih ka- . drov, medtem ko bo delavcev ozkih pro-fllov še vedno primanjkovalo. Razkorak med obstoječim izobrsževib ndaa sistemom in potrebami združenega* dels ne eni strani ter poklicnimi pričaka« vanji mladih in potrebami na drugi stran^. ustvarja obCutna poklicna neskladja r vrsto deficitarnih poklicev ob istočasnem pojavljanju suficitarnih. Izrazito primanj-. kuje tehničnega kadra, na katerih bi praTr> zaprav moralo sloneti breme našega na-, daljnega UhnoloOkega razvoja. Med defi- />//*r*/m/*s fikr/*e//4t/<' tint/ //r#V aa/ma- na.TvV \x»V\W\ &v-v*»,Y»o»\v-.vtv\va st&*tv., V»t }«-verjetno posledica sestavljenosti in protislovij naften* družbenopolitičnega sistema (drtavni in >am«uyir*vjO. Od omejenem priUvu in nujnosti %\edeu)a tehnološkega napredka se tu pojavi)« pomembna dilema n »dalj nega poklicnega usmerjanja kadrov. 8 Pomanjkanje nepriučenih In priučenih de'avcev ter kadrov, sa katere doma ni zanimanja, bomo verjetno tudi v prihodnjih letih pokrivan * delavci iz drugih repnblik; v kratkem b*a u..jt>r* ue bo mofjoCe odpraviti vzr^-ov, ml tako poman j k uje teb kadrov povzročajo: to pa kg tehnologij*., organi, acij« in delivcv oela, pa tudi delovne in p^al.cue auioicije domačih kadrov. t. Smernice razvoja za naslednje srednjeročno obdobje posvečajo kadrom in zaposlovanju pomembno mesto, saj jih uvrsćajo med temeljne osnove cadaljne£s gospodarskega in družbenc£c rsjvojfc. Kompleksneje iu bo.j --cio vi to je obuel«uaa kadrovsLa politika, ki ;e v razvitejših preden h z i »črpanimi delovnimi rezervami lahko edini temelj smotrnejšemu zaposlovanju in doseganju planiranih razvojnih ciljev. '0 iz miniuiHinili hkShsrsrr razvoja — plan potreb po k—«irih v oodobju lfSl —85 — odsevajo zmernejše oziroma racionalnejše usmeritve združenega dela na področju kadrov ir* *«po»lov»nje, kot p« je bilo to v preteklih letih. Načrti glede zaposlovanja strokovnin k^Jrov ustrezajo planiranim ciljem, ssj stopnje povprečnih letnih potreb naraščajo z izobrazbenim nivojem. Kljub temu pa se sama struktura zaposlenosti ne bo bictveuo spremsnila in bo vevjetno se naprej pod republiškim povprečjem. Kljub uvdn^ orieut*ci., ~m v načrtih organizacij anrusenega dela pa temeljnih neskladij v ponudbi in povpraševanju ne bomo mosdi kar Ce« noč odpraviti. zaLo se bodo tudi v prihodnjem planskem obdobju pojavljali deficitarni in su-fl čitam i poklici, potrebni in iskani bodo delavci za enostavna in fizično naporna dela, ob zmanjšani dinamiki zaposlovanja pa se bo pojavljal tudi višek strokovnih kadrov ali pa bo njihovo zaposlovanje neustrezno izobrazbi. U. V kadrov.Ai politiki bo potrebno posebno pozornost nameniti stipendiranju in usmerjenemu izobraževanju. Tudi v obsegu Stipendiranja Gore^jsa* nekoliko a.»ostaja za republiškim povprečjem, Čeprav se je v zadnjem letu pokttselo nekaj pozitivnih aprememb. Tezo ltip«k.airanja bi morali prenesti na kadrovske stipendije, sa; le-te v celoti zagotavljajo pridobivanje dejansko potrebnih kadrov iu r«a«ijwaje, organiziranje in vodenj« proizvodnih o.oceaov. kar je za razvoj dim g rv* bistvenega po- Za naloge v usiaerjeneui izobraževanju ter vključevanju posameznikov v ta proces pa se moramo najprej krdrovsko in organizacijsko okrepiti sli funkcionalno dopolniti kadrovske službe v OZD, jim dati u*»re*eo status ob drugih strokovnih aiužbah in jim omogočiti izvajanje tistih strokovnih nalog, ki so te danes predpogoj vsakršne načrtne kadrovske politike in s tem tesno povezanega zaposlovanja. odborov skupščinam ObČiflbJKall skuapklOfeftl \r. analize je razvidno, d« je treba nekaj več pozornosti posvetiti t»anle področjem: 1. Dodatne in »peciflčne »Jouiente je potrebno vgrauiti v d.-!o»-..joetu«.»iL „^uyno».i „a področju Vb.Mj..tni« a.rai.-..oo^io kadrovskih načrtov \J€jO v uiWi»iak< a..«i< „v.»e bil.uce ter tekoeea> v,jr.ć.—-../a njikutfu vt_ii«.-,cije h sproje-iuaujeut potrvouih kktv^uv, »oiia.«. »^nitaUjSin od' sio*^.nj ou *picjBiuociusa.ih skupnosti za zaposlovanje •« bo potrebno kadrovsko in organizacijsko opremiti za pospešeno preusposab-ljaaje delavcev s suficitarnimi poklici. Prav tako je tr^b« prior« v\-., v Dora«t!«T»o podl.go sa preusmerjanje delavcev iz neaktualnih v nove prolavodne pi'uarsnte bijtoiu. njinovo preuspo-sabljanje ob uvajanju no vin tehnologij in opuščanju zastarelega načina dela. Čeprav je pretežna večina tega deia pridni lil aktivnosti samih OZD, pa morajo biti teuVkajV< Normativno pMil<^o v t« ,i> ^i.unii Vljaju ta. a O apremenibe sakoa« b M^i^uuav^a/^i mGi tudi priprava ustreznih .i^u^r.vnin sporazumov za združevanje sredstev. V zvezi z obravnavano tematiko in možnostmi o ada I j nega razvoja ostaja še vrsta nerešenih vprašanj. Le nekaj najpomembnejših: — ali ustvarjamo dovolj močno ekonomsko osnovo za hitrejše usmerjanje v nove tehnike in tehnologije — kako doseči hitrejše opuščanje zastarelih proizvodnih programov — kako doseči večje izkoriščanje znanja že zaposlenih strokovnjakov — kako in kam zapo»iiti viške strokovnih kadrov, ki k bodo po našili ocenah v prihodnjih letih pojavljali — kako poklicno usmerjati mlade glede na heterogenost deficitarnih poklicev in dilemo »tehnika — družboslovje« — ali smo že spo-ouni uvesti v vsakdanjo prakso stimulativne faktorje, ki bodo vplivali na poklicno odločitev kandidatov na kritičnih točkah odločanja — kako vplivajo štipendije iz združenih sredstev na zaostrovanje poklicnih neskladij med absolventi šol in potrebami združenega dela — ali bodo »Jostrene motnosti vkltuCevania na delo vplivale na pripravljenost domačih delavcev za zaposlitev v do sedaj zainteresiranih dejavnostih In nezanimivih delih — kakšne so realne- možnosti za spremembe delovnih pogojev in delovnega časa tam, kjer so to poglavitni odbijajoči faktor za vključevanje strokovnjakov — kako spremeniti mesto in vlogo dela v vrednostnih seistenaih posameznikov in njihovih skupin ter s tem družbeno vrednotenje številnih poklicnih skupin — kako dejansko zagotoviti minimalne standarde, ki jih bomo v določenem obsegu še morali pridobivati iz drugih področij nem usmerjanju mladi** in ndeasitk, v^>»V»L*>-Y>a«0*> anflcltarnlh poklicev In Štipendiranju mora aJušiti analitično in raziskovalno delo, ki bo v tam obdobju poseglo tudi v specifičnosti zaposlovanja in poiosaja posameznih poklicev oziroma njihovih skupin v občinah, pri tem pa bo moralo Iskati stične točke in raznolikosti med dosedanjimi »šolskimi produkti« in pričakovanimi izobrazbenimi profili v programih usmerjenega izobraževanja, de posebej bo v tem času pomembno preoblikovanje obstoječih informacijskih osnov, ki brez sprememb ne bodo mogle služiti svojemu namenu. 4. Pri poklicnem usmerjanju moramo večji delež aktivnosti prenesti v OZD ter sodelovati pri organiziranju kadrovskih služb in njihovem preraščanju v' kadrovske izobraževalne službe. So- , delovati moramo tudi pri vzpostavitvi povečav med temeljnim izobraževanjem, usmerjenim izobraževanjem ter izobraževanjem z dela in ob delu. Vključevati pa se bo treba v delo PIS in njihovih področnih enot. 5. Ne glede na omejitve pri investicijski politiki, ki jih vsebujejo planski dokumenti občin in republike je treba še naprej presojati pripravo investicijskih načrtov z vidika vključenosti celotne kadrovsko socialne komponente, ki zagotavljajo tako pridobivanje delavcev kot tudi pokrivanje družbenega standarda v DO in izven nje. Občinske skupnosti za zaposlovanje si morajo tudi v bodoče prizadevati, da bodo vprašanja kadrov in zaposlovanja, njihovega pridobivanja, izobraževanja, življenjskih in kulturnih pogojev, nagrajevanja in podobno sestavni del vseh planskih aktov, ki nastajajo v občinah, posebno pa družbenih dogovorov o temeljih plana razvoja občine in samih organizacij združenega dela. 8. V prihodnjem srednjeročnem obdobju moramo priti do tesnejših povezovanj v Medobčinsko gospodarsko zbornico, kjer bi skupnosti za zaposlovanje morale biti pobudnik presojanja vsakršnih tudi tekočih odločitev o razvoju gospodarstva, posamezne dejavnosti in posameznih OZD — tudi z vidika potrebnih in dostopnih kadrov ter posledic, ki jih bo taka odločitev imela na kadrovako socialnem področju. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST NA PODROČJU STIPENDIRANJA Izvrsni odbori skupščin skupnosti za zaposlovanje so soglašali tudi z informacijo, ki jo posredujemo v sprejem skupščinam občinskih skupnosti za zaposlovanje: po sklepu skupnih komisij podpisnic samoupravnega sporazuma je sel v podpis predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, po katerem se štipendijska politika uresničuje v akupščini občinske skupnosti za zaposlovanje. Tako imajo pri obravnavi stipendiranja dodatno in obvezno po eno delegatsko mesto občinska konferenca SZDL, občinski svet Zveze sindikatov in občinska konferenca ZSMS. Gradivo za skupščine je pripravila strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje Kranj. Tisk: Ljudska pravica Ljubljana. Montaža: Č. P. Glas Kranj. Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI IlKIl 7. OKTOBRA 1980 Spodbuda izdelovalcem Umetnostni paviljon v Slovenj Gradcu gosti 170 ^zstavljavcev, ki predstavljajo 2.800 izdelkov *omače in umetne obrti — Na petkovi otvoritveni Resnosti je spregovoril Andrej Verbič, ki je ^udaril pomen kvalitete, ki jo v ospredje ponvijo slovenjgraška razstava RS 8toTenj Gradec - V petek, 3. ok-^n, ao v slovenjgraškem Umet-?*>toetn paviljonu' odprli tretjo slo-^•ko razstavo domače in umetne Jjti. ki bo odprta deset dni. do ne-^*«je, 12. oktobra, spremlja pa jo prireditev in posvetovanj. Raz-2?]^J|? jo pripravlja Zveza obrtnih %^jdenj Slovenije, je tokrat zbrala predmetov, pisano bero i zdel-j7*v domače in umetne obrti..Sode-162 izdelovalcev in osem orga-^*»rij združenega dela. ki se ukvarja** i izdelovanjem, zbiranjem in JJtfijo tovrstnih izdelkov. Tretja vrsti, se je v Slovenj Gradcu že ij^aobra udomačila, našla prostor in ^ki so pripravljeni delati. -a* razstave je dobro izbran, če-y »eveda ni izbran zaradi štirih •v. ki bodo lahko spodbudili , te dejavnosti, je dejal Milan n. predsednik skupščine SR 'nije in predsednik častnega od-tretje /azstave domaČe in to* obrti. Snujemo srednjeročne S> v katerih bo lahko ta de -K našla svojo perspektivo in lino varnost, se povezala s kom-uttrnimi dejavnostmi. Stabili-jJ« prizadevanja, ki so usmerje-todi na povečanje izvoza, odpi-" k več možnosti prodaje izdel-domače in umetne obrti na tu-letošnja relativno dobra turi-J sezona je pokazala tudi na ttre kronične slabosti naše turile ponudbe, v kateri prav kvali-Ji izdelki domače in umetne obrti ty*> dovolj zastopani. Začenjamo snenim izobraževanjem, v ka-lahko najdemo tudi možnosti •anje ljudi, ki bodo v to obrt li nove zamisli. otvoritveni slovesnosti je spre-il Andrej Verbič. predsednik Jarske zbornice Slovenije, ki ta 1977 spodbudila prireditev razstave domače in umetne Prireja pa jih njeno splošno *j> - Zveza obrtnih združenj .Hk'Poudaril je, da je razstava r.upravičila svo.? namen, da 'J* dejavnost, ki nadaljuje 10 - izročilo našega naroda. Poslovnega se je oblikoval "ki interes za to razstavno istočasno pa ugotavljala naše tradicionalno izročilo \ vključujemo v sodobno •n industrijsko proizvodnjo. v*č, je dejal Andrej Verbič, ■o z dobro načrtovanim delom io opredeljenimi koncepti vpliva ravnanje ljudi tako pri iz-■n proizvodnji teh kulturnih •bnih dobrin kot pri potroš-^veno pa je, da smo v ospred-^rili kvaliteto in boj za kva-ki edina lahko prinaša uspehe. J ril Andrej Verbič, saj se je slo javno mnenje o izraz-dornače in umetne obrti na Jam. kar je v veliki meri pri-k temu. da se je spremenil * Privatnikov, ki vse bolj segajo te po izvirnih izdelkih, ki jih je na naših prodajnih policah vse več. Izdelke je ocenila posebna strokovna komisija, ki je znak kvalitete prisodila 42 izdelovalcem: 17 s področja umetne obrti in 23 s področja domače obrti, znaka kvalitete je dobila tudi idrijska čipkarska šola. Komisija je podelila tudi pet nazivov mojstra domače obrti in sedem nazivov mojstra umetne obrti. Prejela sta jih tudi dva izdelovalca z Gorenjske: Anton Sturm iz Zalega loga pri Železnikih, ki se ukvarja s pletarstvom in Vida Robič iz Gozd Martuljka za volneno ročno tkanje. M. Volčjak Milan Kučan, predsednik skupščine SR Slovenije in predsednik častnega odbora tretje slovenske razstave domače in umetne obrti med ogledom razstave del sedemnajstim udeležencem taborov likovnih samorastnikor • v Trebnjem, kije dopolnila prikaz izdelkov domače in umetne obrti. Kranj - V galeriji Mestne hiše so v petek, 26. septembra odprli razstavo fotografskih del Andreje Pekla j iz Ljubljane. Od leta 1974je članica Fotokluba Planinske zveze Slovenije. Doslej je razstavljala na številnih republiških, zveznih in mednarodnih razstavah in prejela 31 nagrad. Leta 1979 je bila sprejeta v DLOS in istega leta je v Ljubljani samostojno razstavljala. »Fotografski opus Andreje Peklaj je po svojem stilnem značaju razpet med realizmom in abstrakcijo. Tehtnica likovnih teženj se pri večini v Kranju razstavljenih del nagiba v prid realističnemu pogledu na svet, vendar ta realizem še zdaleč ni naklonjen kakršnemukoli stremljenju po dokumentarnosti* - je v spremni katalog med drugim zapisal Cene Avguštin. — Foto: F. Perdan V. (60. zapis) Nadaljujem pripoved o Petruški, ko je pri »lipi siromakov« pričakal Tolstoj. ZDRAV8TVUJTE, ZDRAV8TVUJTE! Ko se je čez čas pri lipi res pojavil čudaški grof, sicer že tedaj znani pisatelj svetovne slave, je naš Petruška plaho stopil k njem in mu povedal, kdo je in od kod. Tolstoj je Petruški dobrohotno stisnil roko in rekel dvakrat ali trikrat »Zdravstvujte, zdravstvu j te!« Naš Kamničan je o tem trenutku pozneje pripovedoval: »Storil je to s tako prisrčnostjo in tako veselo uprl vame svoje mehke, svetle oči, da me {'e takoj minila vsa nerodnost in »ojazljivost. Počutil sem se iznenada ves olajšan, kot pri starem znancu.« Kaže pa le na to, da Tolstoj o Slovencih ni kaj prida vedel, kljub Pe-truškini vnemi, da bi mu pojasnil, kateremu slovanskemu rodu pripada. Tolstoj je govoril le o srbskih in bolgarskih revijah, ki jih ima naročene in jih čita. GOSPOSKI OBISKOVALEC Vse drugače kot preprosti ta-korekoč bosonogi romar Petruška, je govoril s Tolstojem dr. Bogumil Vošnjak, poznejši naš diplomat. Izpričano je, da je Vošnjak potoval po Rusiji precej po gosposko in z raznimi imenitnimi priporočili. Zato je bil tudi njegov prihod — le nekaj tednov za Petrušlto — v Jasno Poljano bolj gosposki in samozavesten. V Tuli si je Vošnjak najel iz voska, ki ga je potem odpeljal kar na precej oddaljeno Jasno Poljano. Tolstoj je kultiviranega obiskovalca — ubogi, prostodušni Petruška, je bil bolj podoben bosonogemu mužiku — povabil na sprehod po grajskem parku in na daljši razgovor pri mizi. Vošnjak mu je med sprehodom povedal — tako kot malo prej Petruška — da pripada malemu narodu, ki ga zatirajo mnogi silnejši sosednji narodi. In da nam nič drugega ne preostaja kot le kulturni in politični boj z zatiralci. Tolstoj pa se je brž izrazil tudi proti politični borbi, ker da je škodljiva in odvrača človeka od duševnega življenja. Medsebojno življenje narodov naj preveva ljubezen. Tolstoj je Vošnjaku odkrito priznal, da ne razume bistva naše jezikovne borbe v Avstriji. Ko pa rnu je Vošnjak povedal, da so Nemci tovarnarji, Slovenci pa delavci, pisarji in sluge, je Tolstoj rekel: »Sreča za vas, da vaši ljudje niso tovarnarji. Kot delavci so srečnejši. Živeti je treba v miru. Bojeviti nacionalizem je velika nesreča.« PRIJATELJČEK PETRUŠKA Zares prav so napravili Kam ničani, ko so s spominske plošče izklesali nesmiselne besede o nekakšnem četniškem vojvodi. Le kakšen orjunaš, le kakšen četnik naj bi bil naš krotki Petruška? Naiven otrok s sinjimi očmi kot je bil, 1 se je dal pretentati in izvabiti v druščino, ki ji po svojih občutkih nikakor ni mogel pripadati. In ji tudi ni nikoli zavestno pripadal. Bil je le neskončno dober in prijazen možak, ta naš Petruška. Saj je slehernega, pa najsi je bil bogataški ošabnik ali ponižen natakar, ogovarjal le s - prijateljčkom«. Od vseh stvari na svetu pa je, razen čaše vina, imel najraje veliko skledo solate, tiste prave in krhke ljubljanske ledenke ... Resda mrzli slovstveni zgodovinarji Petruške ne uvrščajo med pomembne slovenske umetnike besede — toda kot človeka bi ga gotovo celo naš Prešeren rad štel med svoje prijatelje. Bil je vselej malo preveč zaraščen, pomečkan, zaprašen, zajeten in utrujen možak — toda v tem medvedječokatem telesu je utripalo rahlo in čuteče pesniško srce. Siro-kosrčje mu je venomer sijalo iz njegovih, tako človeško dobrih svetlo-sinjih oči. Ves Kamnik in vas Ljubljana sta poznala dobrovoljnega, sicer resda malo zanemarjenega pesnika. Rad je posedal ob veselih literatnih omizjih in pripovedoval anekdote s svojih potovanj po široki Rusiji. Družbo-Ijubivega boema le licemerci niso marali. Pa še za te je imel prijazno besedo - prijateljčki... HLADNA JESEN ŽE PRIHAJA ... Prišla je tudi za od potovanj utrujenega in zaprašenega Petruško. Saj me le straši z boleznijo, je trdil za zdravnikova svarila. Pa je le šlo navzdol, kljub vsej možakovi tršatosti. Pivski tovariš mu je prijazno nagovarjal: Petruška — pa dajva še en pir, popred ko greš pred božji tron, pred božji tron po božji Ion — po mir... Vso zimo je Petruška bolehal — spomladi leta 1938 je za vselej odložil popotni les in legel k počitku na ljube mu kamniške žale. Poznala sva se s Pet ruško osebno in gotovo tudi rada imela. Naj velja zato ta zapis kot spomin na ljubeznivega prijateljčka. Vejica rožmarina na grob — ob pozabljeni stoletnici njegovega rojstva ... Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski IvV^gialu potem ao sedeli pri IV tSlleni stric Peter. »Morda i . mizi Marko, Jurček in oucni stric Peter. »Morda še nisi slišal, brat Peter, asi ceaar v veliki nevarnosti, da ga Vitovec drži v Cesarski jezdec, moj h tari prijatelj mi je danes to .^ed.« Peter odgovori po dolgem molku: »Nisem še J. Kdo bi mi pa povedal?« Zadnje besede jp za niči ji vo «11, »Povem ti torej, da mu gredo kranjski vitezi na -č in da moram z njimi. Tačas, ko me ne bo nazaj, boš M za grad, mojega sina in svojo domačijo.« 20. »Zlasti pa ti naročam: skrbi mi za dečka, da se mu kaj ne primeri. Očeta Bernarda iz Stične bom poklical, da bo poučeval sina. Ce pa bi se mi kaj primerilo, bom pustil oporoko v atiškem samostanu . ..« Petru se je od ganjenosti ali pa od zaveati, da ga le čislajo, razvedrilo Uce. Segel je bratu v roke in obljubil, da mu bo zvesto skrbel za blago in sina. »Izročam ti najdražje, kar imam — svojega sina. Ce umre on, umre z njim tudi naše slavno staro ime. Komu bi ga bolje izročil, ko tebi?« je dodal Marko. 27. Deček celega pogovora ni poslušal. Sredi sobe se je igral z majhnim psom in ni pazil, kaj oče in stric govorita. Oče ga pokliče. »Jurij, moraš poslušati strica, dokler ne pridem domov. Glej, da te bodo hvalili in imeli radi. Pa oče Bernard pride jutri. Učil te bo in ubogati moraš, kar mi bo v veliko veselje.« »Kam pa vi greste, oče?« »Na vojsko, ti pa ostaneš s stricem doma.« »Ne, oče, z vami grem, stric so hudi,« zajoka deček. »Kdo ti je pa to pravil,« se oglasi Peter, ki ga to nekoliko zbode. O L, A S16.STRAN. TOREK, 7. OKTOHA 1MI Križaju se ne pozna zaostanek KRANJ - »Vseh šest dni «1110 imeli idealne snežne pogoje in lepo vreme sa načrtovani trening,« je bil raport trenerja naie moike A alpske reprezentance Filipa Gartnerja. »Vai ao za ta čas in trening, ki so ga imeli doslej na snegu v Kaprunu in sedaj v Val Senalesu v slalomu in veleslalomu, odlično pripravljeni. Enako ao dobri. Na dveh treningih na snegu in vadbi slaloma in velealaloma je bil • fanti tudi Bojan Križaj. K ritaju se ne pozna, da ni bil z nami v Novi Zelandiji in Avstraliji. To je se en dokaz več, da je po operaciji na nogah doma sam dobro delal. Šestdnevni trening v Val Senalesu se nam bo obrestoval. Tri dni smo trenirali slalom in tri dni veleslalom. Dvakrat tudi popoldne. Križaj, Strel. Kuralt, Zibler, Franko, ObersUr, Cerkovnik in Benedik so imeli tudi kondicijsko vadbo. Delali smo po načrtu. Fantje imajo sedaj testiranje v Ljubljani, od srede pa do srede je na sporedu kondicijska suha vadba v Mariboru. Oktobra bomo spet za sest dni odšli na sneg v Val Senales.« Vse kaže, da morajo ostali smučarji alpskih velesil računati na jugoslovanske re-prezentante. Vsi trenirajo zagnano in po načrtih. Reči je treba, da bo konkurenca v svetovnem alpskem pokalu v sezoni 1980-82 izredno močna. Tu ne bo »lazar-jev«. Zavedati se moramo, da tudi ostali trenirajo tako izvrstno kot ostali. Kot kaže, bo v obeh tehničnih disciplinah spet »boj na nož«. Lahko bomo zadovoljni, če se bodo naii fantje odrezali tako dobro kot lani. Na šestdnevni trening je pod vodstvom trenerja Jožeta Sparovca v Val Senales odpotovala tudi jugoslovanska A reprezentanca. Nuia Tome, Anja Zavadlav, Bojana Dornig, Meta Jerman, Andreja Leskovšek, Tatjana Blažič, Polona Pehare in Mateja Ravnikar bodo na tem treningu odpravljale tehnično pomanjkjivost smučanja. Med treningom med koli bo vedno toliko časa, da bodo trenirale tudi kondicijo. Vse so v Val Senales odšle nepoškodovane. Torej ni bojazni, da se tudi trening pri dekletih ne bi obrestoval. Tudi dekleta naj bi imele to sezono bolj le uspehe. -dh NOGOMET Smučarski skoki Knafelj republiški prvak BRASLOVCE - Ob izredno dobri udeležbi je bilo na dveh plastičnih skakalnicah letošnje poletno prvenstvo SRS za starejše in mlajše cicibane. Gorenjski skakalci so zabeležili velik uspeh. Med mlajšimi cicibani je zanesljivo zmagal Knafelj iz Žirovnice, odlična pa sta bila tudi Kranjčana Ankele in Jagodic, ki sta osvojila drugo oziroma tretje mesto. Pohvaliti pa velja se Zupana (Triglav), ki je zasedel peto mesto. V konkurenci starejših cicibanov je prišlo do precejšnjega presenečenja, saj je zmagal Putnik iz Velenja. Drugo in tretje mesto pa je pripadlo gorenjskima skakalcema. Drugo mesto je zasedel Primož Bati-stič, tretji pa je bil Gasperin iz Žirovnice. Torej so gorenjski (kranjski in jeseniški) skakalci pobrali na tem prvenstvu kar pet odličij od šestih. Rezultati: mlajši cicibani - 1. Knafelj (Jesenice) 183,4 (»,«, 9,5), 2. Ankele 171,7 (8,6, 8,5), 3. Jagodic (oba Triglav) 187,4 (8,S, 8), 4. Gostila (Logatec), 5. Zupan (Triglav), 6. Lajovec (Ilirija), 7. Kopač (Ziri), 11. Stale (Triglav), 13. Trček, 18. Vehar (oba Ziri); starejši cicibani - 1. Puanik (Velenje) 188,0 (18,17), 2. Batiatič (Triglav) 170.0 (15.5, 15,5), 3. Gasperin (Jesenice) 184,0 (14, 18), 4. Muršec (Velenje), 5. Oman (Dolomiti), 0. Giacomelli (Ilirija), 9. KeAar, 13. Globocnik, 15. Mezek, 18. Jagodic (vsi Triglav) itd. •J. Javornik Sedem Kranjčanov med desetimi LJUBLJANA - V M ostem je bilo letošnje republiško prvenstvo v skokih na plastični skakalnici za s ta rej Se pionirje Naslov prvaka je osvojil Jeseničan Peljhan, med deset najboljših pa se je uvrstilo kar sedem skakalcev kranjskega Triglava. Drugo mesto je osvojil Silar, tretji pa je bil Skrjanc. Odlično pa so se uvrstili že Seme-nič, Stirn, Melin, Slatner in Jekovec, ki so bili vsi med prvimi desetimi. Na enajsto mesto se je uvrstil Kranjčan Justin, medtem ko je bil njegov klubski kolega Kesnar dvanajsti. Omenjeno republilko prvenstvo je bilo ponovni dokaz, da ima kranjski Triglav najboljši naraščaj v Jugoslaviji. •J. Javornik KOŠARKA ŠD Polet najboljši ŠKOFJA LOKA - Odbor za rekreacijsko košarko pri ZTKO Škofja Loka je bil organizator občinske lige v košarki za člane. Moštva so bila razdeljena v tri skupine in so se za naslov potegovala vse leto. Tekmovanje so že zaključili v skupini B. V tej skupini so se za najboljšega potegovala štiri moštva. Najboljšo igro sta pokazali SD Polet in TVD Partizan. Lestvica: SD Polet 6 4 2 391:321 8 TVD Partizan 6 4 2 318:277 8 Gorenj, predilnica 6 3 3 239:234 6 Lenart 8 1 5 232:314 2 M. Kalamar Atletika Ločani na krosih V sredo, 1. 10. 1980, je SSD Janez PE-TERNELJ organiziralo tekmovanje v krosu za KS Škofja Loka. Udeležilo se ga je preko 300 tekmovalcev vseh starostnih kategorij. REZULTATI: ml. pionirke: 1. SMID Lili, 2. HAFNER Barbara, 3. BONCA Tina; ml. Pionirji: 1. MESINOVIČ Beno, 2. PRIMOŽIČ Lojze, 3. DAMJANClC Branko; st. pionirke: 1. LESJAK Katja, 2. ŽAGAR NS&!LJ- OSEBEK Brigita; st. pionirji: 1. LEV8TEK Franc, 2. ŠTREMFELJ Stane, 3. BOZIC Miro; ml. mladinke: 1. SVOLJSAK Alenka, 2. JEZERSEK Suzana, 3. POTOČNIK Jerneja; ml. mladinci: 1. PODLOGAR Mirko, 2. PLESTENJAK Tomaž, 3. BL.AZ-NIK Urban; st. mladinke: 1. PETEK Vesna, 2. BOŽNAR; st. mladinci: 1. BERGINC Dare, 2. KLEMENČIČ Drago, 3. FRELIH Drago; člani: 1. PIRMAN Srečo, 2. TRSTENJAK Brane, 3. LANGERHOLC Franc; JNA: 1. DJURICIC Dušan, 2. PODLOGAR Dušan; Veterani: 1. ŽAGAR Franc, 2. VODNIK Milan, 3. BOBNAR Janez. V četrtek je SSD JELOVICA z osnovne šole »Cvetko Golar« prvič organiziralo tekmovanje v krosu za naslove prvakov KS Trata. Tekmovanja se je udeležilo preko 280 tekmovalcev iz te nove KS. Tekmovanju je prisostvovalo tudi večje število krajanov, saj je bila to prva večja množična športnorekreativna prireditev, vendar se od starejših nobeden ni pojavil na startu. • Vsekakor je SSD JELOVICA potrebno pohaNditi za tako obliko sodelovanja v upanju, da bo takšnih prireditev še več. REZULTATI: pionirji 1. in 2. razr.: BO-GOVIC Simon, GUZELJ Sebaatjan, KOSIR Matej; pionirke 1. in 2. razr.: MADJAR Silva, BUDEN Andreja, RUPAR Barbara; pionirji 3. in 4. razr.: DOLINAH Miha, JURAJA Sašo, ZUBAK Darko; pionirke 3. in 4. razr.: JEGLIČ Katja, KALTAK Emira, PINTAR Mira; pionirji 5. 3. razr.: ŽON-TAR Izidor, DOLENEC Aleš, TROHA Mirko; pionirke 5. in 6. razr.: MIKLAVClC Simona, KOKALJ Ani. BECAN Mojca; pionirji 7. in 8. razr.: BRELIH Iztok, KO-VAtlC Miran, VLAJ Robert; pionirke 7. in 8. razr.: DAGARIN Damjana, PORENTA Branka, I ZET Sandra; mladinci letnik 1986/88: JURISlC Anton, ŽAGAR Stanko, HUDELJA Miran; mladinci letnik 1983 do 84: BERGINC Damjan, PODLOGAR Mirko. ZAROBBC Stanko. SSD Janez PETERNELJ bo v sredo. 8. 10. 1980 organiziralo letošnje jesensko prvenstvo v krosu. Prvenstva se lahko udeležijo vsi, ki imajo stalno bivališče v Skofji Loki, tekmuje pa se po razpisu, ki ga predvideva pravilnik za jesenski kros DELA. Najboljši posamezniki se bodo uvrstili na republiško tekmovanje, zato ne odlašajte s prijavami. PD Kranj vabi v soboto, 11 oktobra 1980 na lepo jesensko nezahtevno planinsko turo, na Me-rino planino Odhod posebnega JBvtobusa bo ob 6 uri izpred botete Creina Šahovski novici RADOVLJICA - Šahovska zveza Gorenjske bo v nedeljo, 5. oktobra organizirala letošnje moštveno hitropotezno prvenstvo Gorenjske. Turnir se prične v nedeljo ob 9. uri v gostišču Vauda Adrian v Rib-nem. Pravico nastopa na prvenstvu Gorenjske imajo šestčlanska moštva TSO, sindikatov, krajevnih skupnosti, drugih družbeno in družbenopolitičnih organizacij. Igralni čas je pet minut. Pristopnina je 200 dinarjev in jo moštva plačajo ob prijavi. VIKEND TURNIR ZA BARLETA POKLJUKA - Sport hotel je gostil najboljše šahiste iz Jugoslavije, ki so se borili za najboljšega na drugem vikend šahovskem turnirju. Najboljšo igro je pokazal mednarodni mojster Barle, ki je zmagal z d verni točkami naskoka pred Slakom in Dragom Pero-vičem. Vrstni red - Barle 9,3, 2. Slak in D. Pe-rovič 7,3, Lazar 7, Halik in Mali 6,6, Hoz-jan, Podlesnik in Deželak 3, Ivanovič, Mazi, Jokić, Gode« 5,5, M. Zorman, Sribar, eandekič. Navinšek. Ukmar, Mrak, Krek SsakfitSinitd- MUlil. -dh Muri pol ducata golov! KRANJ — Slovenska nogometna liga, TRIGLAV : MURA 8:1 (2:1), strelci za domače Osredkar 2, Česen, Tkalec in Murnik 2, sodnik Pavlica iz Litije, gledalcev 380. To je bil nogometni užitek na stadionu Stanka Mlakarja. Fantje v modrih dresih so pokazali, kako se igra s srcem za svoj klub, za svoje mesto. Mreža za gostujočim vratarjem se je zatresla šestkrat, sodnik pa je izključil dva gostujoča igralca, skratka, razburjenj je bilo zares veliko. Gostje so povedi i z golom iz malce sumljive enajstmetrovke, potem se je pa začelo. Ne ve se, kdo je bil boljši, kdo se je bolj boril in posameznike je zares težko hvaliti. Moštvo je igralo borbeno, ostro in učinkovito. Doslej vodeča Mura, ki ni izgubila točke, je bila na kolenih zaradi zares prizadevne igre domačih. 1:1 — Tkalec je z »bombo« zaključil akcijo neumornega Belančiča. 2:1 — Osredkar je v slalomu preigral neokretne branilce in potem umirjeno zatresel mrežo vratarja Ribaša. 3:1 — Vse je opravil mladi Eržen in njegova žoga je dobesedno vkopala gostujoče branilce in vratarja, ne pa tudi Osredkarja in mreža se je tresla. 4:1 — česen je v slogu prvoligaških igralcev zaključil svojo akcijo. 5:1 — Na sceno je stopil mladi Senčurjan Murnik in v kazenskem prostoru preigral branilca. Akcijo je zaključil s strelom med vratnice, na 6:1 pa je povišal isti igralec s strelom z roba kazenskega prostora, golu pa je »botroval« tudi gostujoči vratar. Tako so torej Kranjčani zares prepričljivo dokazali, da znajo igrati dober nogomet. Žal odhajata v JLA Ovsenek in Murnik, očitno pa bo vir dobrih nogometašev še četrta selekcija. Tudi mladinci so premagali vrstnike Mure s 4:0. Na račun presenetljive in visoke zmage seveda ne gre sklepati na hitro. Tako bo. potrebno še velikokrat igrati, če hočejo nogometaši privabiti gledalce. Zaenkrat pa varovancem trenerja Kobana in tudi mladim upom trenerja Ibrašimoviča čestitke, čeprav ne gre pozabiti, da so ti nogometaši plod dela prvih, drugih in tretjih selekcij po klubih kranjske občine. Načelo vsi za enega in eden za vse se mora v najvišjih selekcijah le še potrjevati, sodelovanje in delo nogometnih učiteljev kot so Verbič, Kožar, Andrejašič in ostali pa bo prineslo tudi napredek nogometu! M Sub.< Kranjska nogometna tekmovanja KRANJ - Občinska nogometna zveza Kranja prireja letos vrsto tekmovanj. V četrtem kolu je v tekmovanju članov A Sava premagala Kokrico s 3:2, Trboje Šenčur z 2:1, Naklo Preddvor s 6:3 in Triglav Podbrezje s 3:0. V tekmovanju članov B so Filma rji s 3:0 premagali H rastje, Korotan s 3:2, Pri ms k ovo in G rinta veo s 4:3 Britof. Tekmujejo tudi II. selekcije pionirjev. Britof je v gosteh premagal Šenčur s 3:0, Kokrica Savo s 5:1 in Naklo v gosteh Preddvor s 7:2. Lestvice so po 4. kolu naslednje: ČLANI a Sava Triglav Naklo Kokrica Podbrezje Preddvor Trboje Šenčur Članib Korotan Visoko Primskovo Grintavec Filmarji Britof H rastje PIONIRJI II. SELEKCIJE 8: 3 15: 3 12: 6 5: 9 4: 6 6:12 3: 9 4: 9 11: 3 6 11: 6 6 17:10 4 8: 7 4 8: 7 2 7:13 2 1:17 0 Britof Kokrica Naklo Sava Šenčur Primskovo Preddvor 26: 4 12: 2 12: 5 18: 5 12: 5 6:10 2:48 0 S. Vernic Radovljičani v nogometu RADOVLJICA - /.veza telesnokulturnih organizacij Radovljice in njena komisija za nogomet nogomet prireja letos občinsko ligo v malem nogometu. Odigrali so že 12. kol. VIA ligi vodi Plamen z 21 točkami. Sledijo Veriga I 16, Stol 14, Mošnje 14, Merkur 13, Vrbnje 12, Donat 10, Kamna gorica 8, Mlada Bosna 7 in Gorje 8 točk. V I B ligi je na čelu lestvice Elmont s 15 točkami. Sledijo Podnart 13. Žito 13, Preval 12, Mladina Bled 11, Begunje 9, Elan 10. Iskra 9 in Mladina Lesce 6. Druga liga je razdeljena na vzhodno in zahodno skupino. V vzhodni skupini je po 12 kolih vrstni red naslednji: Isospan 22, Kozara 17, Brezje 17, Kamna gorica II 12. Internacional 11 (-2), Dvorska vas ll.Lan-covo 9, KT Podnart 8, Stane Žagar 7 in Ljubno 6. V zahodni skupini pa vodi z 20 točkami HTP Bled pred Gradom Bled, ki ima 19 točk. Sledijo jima Podhom 15, Zasip 13, Veterani Bled 12, TIO Lesce 11, Srednja vas 10, Veriga II 10, Nomenj 8 in Igralnica Bled 2. Tržiški taborniki v Vojvodini TRŽIČ - V vojvodinskem mestecu Ada je bilo letošnje zvezno taborniško tekmovanje, ki so se ga udeležili tudi taborniki odreda Kriška gora iz Križev. Pet tabornikov in pet tabornic se je odlično od rezalo, saj so po končanih izredno zahtevnih nalogah dekleta iz Križev osvojila tretje, fantje pa šesto mesto med 30 sodelujočimi ekipami v vsaki kategoriji. Pravico nastopa tam zveznem tekmovanju so si prizadevni mladi kriški taborniki priborili na republiškem prvenatvu, kjer so bili četrti. Vsi ti rezultati pričajo o reanem delu tega I Kikel Kranj — Reprezentanca ljubljanskega armadnega veliko boljša - Stadion Stanka Mlakarja, prijateljsko nt srečanje Triglav : reprezentanca Ljubljanskega armadnega 2:10 (1:5), sodnik Mesec (Kranj), gledalcev 800. Triglav - Hace (Beton), Ratkovič (Dulič), Jošt, Jakara, Lt Belančič), Tkalec, Osredkar (Murnik), Česen (Ovsenk). Eržen Z. Belančič, Kneževič. LJAO - Kerenič (Simič), Popovie, Savič (72 - ' (82). Lepo in dokaj kvalitetno nogometno srečanje in veliko štetilo dalcev ter veliko golov. To so glavne značilnosti prijateljskega sna nja med Triglavom in reprezentanco ljubljanskega armadnegm m** mačja. Čeprav v tej reprezentanci nista nastopila Surjak in Zajec, tem enajsterica pokazala tako igro, da je bila prava paša za oči. Zadat* Ijila je vse. ki so si srečanje ogledali. Dušan Savič, Bručie. Det** Zdravkovič in drugi so pokazali toliko nogometnega znanja, da te V" predstava res na vrhuncu. Se posebno sta se odlikovala Dušan Sm+t in niso m Odbojka Gorje in Plamen V medobčinski ligi v odbojki za mladince in mladinke nastopajo po štiri ekipe iz radovljiške, jeseniške in kranjske občine. Zaradi pocenitve tekmovalnih sistemov in tudi zaradi časovne stiske pred pricetkom republiške lige igrajo po turnirskem sistemu. Po prvih dveh kolih oziroma turnirjih vodita ekipi G ori j pri mladinkah in Plamena pri mladincih. Rezultati 1. in 2. turnirja za mladince: Bled: Triglav 3:0, Plamen : Triglav 3:1, Bled : Plamen 3:0. Plamen : Bohinj 3:0, Plamen : Triglav 3:1, Triglav : Bohinj 3:0; Rezultati 1. in 2. turnirja za mladinke: Bled : Jesenice 1:3, Gorje : Jesenice 3:1, Bled : Gorje 0:3, Jelovica : Bled 0:3. Bled i Jesenice 3:0, Jelovica : Jesenice 3:2. Lestvica: mladinke: Gorje Bled Jelovica Jesenice mladinci: Plamen Bled Triglav Bohinj 6 1 8:1 2 2 7:6 1 1 3:5 1 3 4:12 3 1 9:4 2 0 6:0 1 3 4:9 0 2 0:6 M. Fajranel XIV. občinske kranjske zimske sindikalne igre Tako kot doslej KRANJ - Tudi štirinajste am* občinske sindikalne igre h oslu v a*| 1981 v taki obliki kot ao bale dassei *l je bilo razvidno iz vprašalnika, ki p * organizacijski odbor zimskih sJaafl nih iger nalosvil na vse nadati organizacije v občini Kranj. V ' odgovorih je bila ocena taka, d« za sindikalne igre ustanejo v -irsprisst ni obliki. Tako bodo v let« lftfl »ari, najste zimske sindikalne igre apat Martuljku, vsi pa se bodo n osamili» * leslalomu, smučarskemu teka m **| kanju. Ostala je tudi kombinacija. Na drugi seji organizacijakeam *e*J ra, ki mu predseduje Darko SeajsJ* odločili, da bodo igre v ffai isjjjsa *j ločen je že okviren datum, tare ■**] 31. januarj« 1» 1. februarje, Pskr*] teljstvo nad štirinajstimi i granu ■ prevzela Ljubljanska banka ah term. Tudi organizacijski odbec j*4 v enaki obliki kot doslej in deta' polno paro. Gorenjci v ligaških tekmovanjih KRANJ - V tem kolu so v nogometu, rokometu in hokeju gorenjski ligaši dosegli skoraj popoln uspeh. Le hokejisti Jesenic so doma nepričakovano remizirali s Celjani. V vseh preostalih ligah so gorenjska moštva zmagovala. HOKEJ - V drugem kolu prve zvezne lice so Jeseničani na domačem ledu gostili 0 pomenu lahkotnega tekd v naravi danes le vemo, da je to način vadbe, ki ra/vi|a in ohranja gospodarno delu|oče srce. proino ožilje in dihala Zdravniki vedno /nova pn poročaio gibanje na svežem /raku v obliki ho|e. hitre ho|S m teka Pn rednem vađenju pa ne bi smeli po/abiti tudi na kontrolo počutja in merjenja zmogljivosti Za eno od oblik preverjanj kondicije vam predlagamo nastop na tekmovanji ho|e m lekp §D Kokrica v sodelovanju z smučarsko /ve/o Slovenije. ZTKO Kranj in odborom • Na tsku ■• dobimo • razpisuj« množični rekreacijski gozdni tek v nedeljo. 12 10 1980 na Kokrici a) Udeleženci se lahko prijavijo> /a nastop v starostne skupine pravilnika SZS - ženske stare do 25 let.26- 35 let. 35 let m več .n - molki: stan do 30 let 31-40 let, • 41 - 50 let. 51 letin več - mladina: 3 skupine starosti od 12 - 18 let . . - trim tek ne glede na starost, ločeno /a Jenske in moške b) Dolžina prog - Ionske 5 km. start ob 10 ud . - moški 9 km. start ob 10 30 m - mladina 500 m - 3 km. start v ca-su med daljšimi teki ' - trim tek 3 km. start ob 1 1 30 c) Pmave na dan tekmovanja uro pred razpisanim startom pred osnovno solo na Kokrici d) Proge potekajo v smer. letnega vad.šča smučarjev tekačev U DIN Borit hokejiste Celja. Toda Celjani se na Jesenicah privoščili izredne favoriziranim gostom odšcipnih dveh tretjinah igre so bili boljši koncu srečanja je Jeseničana« so iztržili točko. V preostalih _ slo vse po napovedih, le Tivoh tekmo v Novem Sadu. Izidi - Jesenice : Celje 6:6 (•:<.! Olimpija : Crvena zvezda 18t2 fl 6:0). Partizan : Med vešča k (t I 2:1), Vojvodina : Tivoli 2:6 (8:3. ROKOMET - Rokometa lic* 1 tokrat gostile moštvo Slavonije _ športni dvorani »Na podnu« v Sk« Tudi tokrat so bile boljše od — brez težav premagale. V slov« ligi so lep uspeh v Škofijah dw^> metašice Preddvora. Premagale sa< Burjo. V moški slovenski ligi sta predstavnika zmagala. Štiri „ liko več vredne, saj sta oba gosteh. Tržičani so prvič v ter« zmagali, Jelovica je dobila Trbovljah. Izidi - ženske - Alpies : Sla* 24:19 (12:10), Burja : Preddvor 17:1 moški - Aero Celje : Peko 19t» Rudar : Jelovica 27:29 (14:17). V ženski drugi zvezni ligi jredt^ Dalmacija, ki ima 19 točk pred fcaSr" Labina z 8. enako število točk aa mestu imajo rokometašice Alpies* ski republiški ligi je na čem lesM Drava z 12 točkami, isto število tudi drugouvrščeni Mlinotest. • točkami so Preddvorčanke^eeta »J republiški ligi so po prtih ****** TT rokometaši Prul. Imajo deset te^S-i gem mesta so z devetimi .^f"**" Jn.ko število točk kot kp*J«««J mestu Jelovica, medtem ko»o™« mestu igralci Pek. s dvema NOGOMET - V ■loven.k^*« i„ lepo zmago v tem ^^gT taši Triglava, ki so Z. presenečenje je r^J™^J3aV zmagal v Kopru in vodUni *e*e«-«-r2čani so bili uspeš«.' v Nov, V zahodni slovenski ^""fŠ* dom. gostili enajstenco Klan* ■ bo|j,iindeJi*^zfflai»H , Izidi - Triglav - Muri,6.1. a van 1:2. Leadava : Izola 2.6, *■ „?č.r0:l. Ilirija : Smart*o *3. Elan 3:0. . ,. +,i_xnK!»r« V slovenski lig. \^~?*£Z*< točkami pred Muro s se.timLTrišdavje^ aedrai V zahodni •k;*«^.2|sis dvanajstimi in Jesenicami z devetimi i«» TOREK, 7. OKTOBRA 1980 17.STRAN.G LAS NESREČE* v^:v^V»'<^# iadovljica - Ob 85-letnici ob-Joj* ao dani Planinskega društva iz ^a»Wijice pripravili v petek, 3. ok-*«ata, v avli osnovne šole Antona *aaafa Linharta v Radovljici prijela Planinski večer z bogatini kulama programom. Nastopil je obiraš taški sektet, harmonikarski or-"*JStAr Glasbene šole iz Radovljice in *««fcartov oder mladih z recitacijami Ibninsko društvo Radovljica so Niarjovili k>ta 1895 in vse od tedaj Planinsko društvo Radovljica šteje okoli 2.200 Članov in oskrbuje več planinskih koč in domov — Priznanja najstarejšim in najbolj aktivnim članom društvo je bilo delo planinskega društva nadvse uspešno. Planinci niso klonili niti med obema vojnama, živahna pa je bila njihova dejavnost pred drugo svetovno vojno, ko so po planinah s prostovoljnimi deli postavili Zanimiv primer vzpostavitve baterije dame in skakača vidimo tudi v primeru na diagramu 120 (MORALES -LEHMAN; Leipzig, 1960). 2 * I C C [iT -— I ■ r [ HI * &■ P m B r d e f « h , . Kd7: očitno ne gre zaradi 2. De7 mat. Primer na zanimiv način prikazuje moč baterije. Na katerokoli polje se premakne črni skakač s polja g7, ga izloči s šahovnice trdnjava in črni kralj je mat zaradi sprožitve baterije. Na katerokoli potezo črne trdnjave na liniji b se ustrezno premakne tudi bela trdnjava s polja e6. Pri tem zaščiti svojega lovca ali kralja, in zopet je mat zaradi sprožitve baterije. V naslednjem primeru na diagramu 122 (KERES -SPASSKI; Goteborg, 1955) je beli vzpostavil baterijo lahkih figur, lovca in skakača. 2 1 I 1 5 Diagram 120 1. ... c6! 2. dc6: Da7!! 3 Sf4: Sce4.+ + Dvojni šah! Beli se je vdal. Na 4. Kg2 sledi 1X2+ 5. Kh.) Df3: itn. Razmeroma pogoste in učinkovite ao baterije trdnjave in lovca. Tudi rešitev problema na diagramu 121 (dr. S. ZLATIC, 1955) temelji na vzpostavitvi taksne baterije. več koč in planinskih domov. Med njimi tudi Roblekov dom, ki je bila tedaj ena izmed največjih pridobitev planinskega društva iz Radovljice. Med vojno so bile gore zatočišče naprednih Gorenjcev in tudi planincev in ko je pogorel Roblekov dom. so na ruševinah postavili novega. Danes oskrbujejo tudi znan in priljubljen Valvasorjev dom pod Stolom ter Pogačnikov dom na Križkih podih. Oba sta zelo obiskana in dobro oskrbovanarza kar skrbijo prizadevni člani planinskega društva, ki jim kljub nekaterim težavam uspeva, da so planinci v domovih in kočah dobro postreženi in da imajo varno streho. Hudo jim primanjkuje oskrbnikov, a večinoma s prostovoljnim delom uspevajo, da so domovi vsaj v najhujši sezoni dobro oskrbovani. Društvo šteje danes 2.200 članov in sodi med pet največjih slovenskih planinskih društev. Člani so aktivni v posameznih planinskih odsekih, kjer pa naj bi v prihodnje delo še bolje zaživelo. Planinci si prizadevajo, da bi se bolj povezali s planinskimi sekcijami po osnovnih in drugih šolah ter s planinskimi sekcijami po temeljnih organizacijah združenega dela in po delovnih organizacijah. Na planinskem večeru v Radovljici, ki so se ga udeležili številni člani in občani, so podelili častne znake planinske zveze Slovenije. Zlate častne znake sta prejela Joža Bene-dik in Franc Lipovec, precej planincev pa je prejelo srebrne in bronaste znake. Planinsko društvo Radovljica je podelilo še posebna društvena priznanja sosednjim planinskim društvom, organizacijam združenega dela, šolam, ustanovam in organizacijam ter posameznikom. D. Sedej Trije primeri stekline v škofjeloški občini Lisice so bile stekle Škofja Loka - Potem ko so 6. septembra letos v Skofji Loki v Sp. Danjah ubili prvo steklo lisico v letošnjem letu, ni ostalo pri tem edinem primeru. V Jesenovcu, okoli 2 kilometra nad Železniki, so lovci, člani lovske družine Železniki, na pogonu 19. septembra ubili steklo lisico: žival se je bila povsem približala in se je zaganjala v avtomobile. Dan poprej pa so v Sevljah, 9 kilometrov nad Skofjo Loko, našli poginulo lisico pri kozolcu. Za vse tri lisice je laboratorijska preiskava ugotovila stekino. Sumljiva je tudi lisica, ka so jo uplenili na Žirovskem vrhu, vendar pa laboratorijski testi še niso končani. Veterinarska inšpekcija je že junija letos poslala vsem lovskim družinam navodila o pošiljanju sumljivih živali v preiskavo v laboratorij. V škofjeloški občini imajo trenutno le eno zbiralnico za oddajo divjačine opremljeno in urejeno po predpisih in sicer v Poljanah, dve zbiralnici pa še urejajo v Sorici in Žireh. Zbiralnica za oddajo divjačine mora biti namreč popločen prostor s toplo vodo, umivalnikom in talnim odtokom, ventilacijo, priborom za obrezovanje, pregled, obešanje, tehtanje in skladiščenje ustreljene divjadi. V ločenem prostoru opremljenem tako, da se z lahkoto čisti in razkužuje, pa mora biti zmrzovalna skrinja za ustreljeno ali najdeno sumljivo divjad. Družine, ki ne bodo imele tako urejenih zbirnih mest, ne bodo smele več oddajati divjačine. TRČENJE V KRIŽIŠČU Škofja Loka - V četrtek, 2. oktobra, nekaj po 12. uri se je v križišču Kidričeve ceste v Frankovem naselju pripetila prometna nezgoda zaradi neupoštevanja prometnega znaka »stop«. Voznik osebnega avtomobila Venčeslav Grobin (roj. 1946) iz Medvod je nameraval zapeljati čez prodnostno Kidričevo cesto, vendar se ni dovolj prepričal, če je prosto. Prav tedaj je z njegove leve strani pripeljal voznik tovornjaka Pavle Kune (roj. 1943) z Nove vasi in trčil v osebni avto; Kuncev avtomobil je odbilo in je trčil Še v tovorni avtomobil, ki ga je proti Trati pripeljal voznik Anton Kovač z Zminca. NEPRAVILNO ZAVIJANJE Jesenice — V petek, 3. oktobra, nekaj pred 8. uro zjutraj se je na magistralni cesti Borisa Kidriča pri odcepu Savske ceste pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Sobočan (roj. 1957) iz Šenčurja je nameraval zaviti v levo na Savsko cesto, kljub temu, da je tam s prometnim znakom zavijanje prepovedano. Za njim je tedaj vozil voznik tovornega avtomobila Marjan Gaberšček (roj. 1959) iz Tolmina in trčil v zadnjo stran Sobočanovega avtomobila ter ga potisnil povsem v levo na vozni pas za vozila iz nasprotne smeri. Prav tedaj je pripeljal voznik osebnega avtomobila Marjan Krivec in trčil v Sobočanov avtomobil. V trčenju je voznika Sobočana in sopotnika Janeza Pisovca s Sp. Besnice vrglo iz avtomobila. V nesreči je bil voznik Sobočan le lažje ranjen, škode na avtomobilih pa je za 60.000 dinarjev. AVTO ZANESLO V HIŠO Dovje — V soboto, 4. oktobra, ob 10.40 se je na magistralni cesti v Dovjah pripetila prometna nezgoda voznici osebnega avtomobila Enisi Brdar (roj. 1961) z Jesenic. Brdarje-va je pred ovinkom zmanjšala hitrost, vendar jo je zatem začelo zanašati, zadela je v leseno ograjo o cesti in zapeljala v hišo št. 125, kjer je avtomobil obstal. Voznica in sopotnik Mahmut Tučič z Jesenic sta bila v nesreči ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu in na hiši je za 40.000 din. NEPRIMERNA HITROST Tržič — V soboto, 4. oktobra, ob 14.30 se je v Križah na cesti Križe —Golnik pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Kgnac Lombar (roj. 1962) s Pristave je peljal proti Križam. Zaradi neprimerne hitrosti ga je pri vožnji po klancu navzdol začelo zanašati, trčil je v robnik ob cesti, nato pa ga je zaneslo v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozila Štefka G ros (roj. 1947) iz Križev. Lombarjev avtomobil pa je nato zaneslo še bolj v levo in je trčil še v osebni avtomobil Franca Grašiča iz Sebenj. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 45.000 din. ZBIL PEŠCA Gozd — Na magistralni cesti v Gozdu se je v soboto, 4. oktobra, nekaj po 22. uri pripetila prometna nezgoda pri prečkanu ceste. Proti Kranjski gori je vozil voznik osebnega avtomobila 1 poljske registracije Rvszard Karozvvski; v bližini nepreglednega ovinka je pri neosvetljenem prehodu za pešce prav tedaj izven prehoda prečkal cesto Franjo Bevc (roj. 1960) z Gornjega grada. Voznik je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Bevca so z zlomljeno nogo prepeljali v bolnišnico. VOZNIK UMRL Tenetiie — V ponedeljek, 6. oktobra, ob 2.30 zjutraj je voznik osebnega avtomobila Branko Zaplotnik (roj. 1960) iz Letenc peljal skozi Te-netiše. Zaradi neprimerne hitrosti pa je zapeljal s ceste, vozil okoli 85 metrov po travniku, trčil v nasip in se nato prevrnil na streho. Voznik je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. L. M. Pojasnilo Pri objavi nesreče, ki se je pripetila 25. septembra, ob 1.3.50 na Cesti na Brdo v Kranju, je nastala napaka: voznica osebnega avtomobila, v katerega je trčil avto Draga Kreiča, je bila Antonija Šinkovec (roj. 1933) z Visokega ip ne sopotnik Janez Kuhar z Luž. MIRNA ROKA IN OSTRO OKO - V torek, 30. septembra, ob šestih zjutraj je pri Koritu nad Zgornjim Jezerskim odjeknil strel. Jezerjan Jože Parte, znan partizanski kurir, ki je že nad 20 let član Lovske družine Jezersko, zaposlen pa je pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, je tega jutra uplenil gojitvenega jelena, ki je v svojem razvoju zastal in je bil odstrel nujen. Partetova preža je bila skoraj 150 metrov oddaljena od kraja, kjer sta se pojavila dva jelena. Jože je nameril na pravega in ta je omahnil po prvem strelu. Veselje lovca je še večje, saj je bil to njegov letošnji drugi lov. »Lovski blagor« sta bili besedi čestitk uspešnemu lovcu, on pa jim je po stanovski tradiciji odgovarjal »lovska hvala«. Beseda »sreča« je lovcu tuja. Na lovu ni sreče. Odločujoče je znanje in spretnost ukaniti divjad. Z vejico za klobukom je Jože Parte skupaj z revirnim lovskim čuvajem Francem Krčem odšel sredi dopoldneva po plen. (jk) - Foto: F. Perdan Diagram 122 V globoki žalosti sporočamo, da je v 21. letu življenja tragično preminil naš dragi sin in brat BRANKO ZAPLOTNIK iz Letenc Pogreb bo v sredo, 8. oktobra 1980, ob 15.30 na pokopališče v Goricah AtiXojze, mami Tončka, brata Drago in Marko Letence, 6. oktobra 1980 G LAS18.STRAN TOREK UKTOjg GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas zelo zahtevno vzdrževanje elektro strojev in naprav Pogoj: — dokončana poklicna šola elektro stroke. — 2 leti delovnih izkušenj. — poiskusno delo traja 1 mesec Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjih del v 15 dneh po objavi na naslov GRADIŠ TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka, Kidričeva cesta 56, 64220 Škofja Loka. ALPETOUR TOZD GOSTINSTVO KRANJ hotel Creina UVAJA OD 8. 10. 1980. DALJE V RESTAVRACIJI HOTELA CREINA NUĐENJE POSEBNEGA IZBORA DOMAČIHJEDi. SPREMLJANO Z GLASBO PRIZNANEGAORGANISTA. Vljudno vabljeni vsako sredo, četrtek in petek od 19.do' KOLEKTIV HOTELA CF Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana razpisuje po sklepu razpisne komisije TOZD notranja trgovina, prodajna mreža Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Parmova 53, prosta dela oziroma naloge direktorja trgovine Kranj — LES, Primskovo Za navedena dela oziroma naloge morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - višja ali srednja izobrazba ekonomske, trgovske ali tehnične smeri, - 5 let delovnih izkušenj Poleg navedenih zahtev morajo kandidati za sprejem v delovno razmerje izpolnjevati naslednje pogoje: - ustrezne moralnopolitične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnopolitičnih meril ter zagotavljajo dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov ob celoviti oceni uspešnosti dosedanjega dela. Delavec, ki opravlja navedene naloge, ima posebna pooblastila in odgovornosti, ter se izbira za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom rezultatov dosedanjega dela v zaprti ovojnici na naslov Lesnina Ljubljana, Razpisna komisija TOZD NT Prodajna mreža, 61000 Ljubljane, Parmova 53 v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po zaključnem objavnem roku. Iskra Železniki TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa razpisuje prosta dela in naloge: individualnega poslovodnega organa (direktorja TOZD) Poleg aploinih pogojev, ki so določeni v ZZD, mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje: - 1. končana višja ali visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske, upravne ali organizacijske smeri, oz. z delom pridobljena delovna zmožnost za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa TOZD 2. da ima pet let delovnih izkušenj v primeru višje izobrazbe oz. tri leta delovnih izkušenj v primeru visoke izobrazbe 3. da obvalada enega od tujih jezikov 4. da je moralno politično neoporečen 5 da izpolnjujejo pogoje, ki jih postavlja družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini oz. v SRS Mandat individualnega poslovodnega organa traja 4 leta. Prijave je treba poslati priporočeno — na gornji naslov s pripombo: »Za razpisno komisijo za imenovanje individualnega po slovodnega organa.« Poleg prijave morajo biti priložena ft dokazila za zahtevane pogoje. Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave. Kandidati hod obveščeni v 30 dneh od preteka roka za vložitev prijav. fte ODEJA tovarna prešitih odej p. o. Škofja Loka Kidričeva 80 prodaja po sklepu DS knjižni stroj ASCOTA tip 170 Prodajna cena 10.000 din Informacije vsak dan od 6. do 14. ure na upravi DO. /K Avtokovinar Škofja Loka Kidričeva 51 objavlja prosta dela in naloge vodje finančno računovodske operative Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom , izpolnjevati še naslednje pogoje: — ekonomska fakulteta I. stopnje s tremi leti delovnih izkušenj na enakih ali sličnih delih in nalogah ali — ekonomski tehnik s petimi leti delovnih izkušenj na enakih ali sličnih delih in nalogah. Za vsa dela in naloge je poseben pogoj poskusnega dela, ki traja tri mesece in za moške odlužen vojaški rok. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Stanovanj ni, obstaja pa možnost pridobitve stanovanjske-ga posojila. Pismene ponudbe pošljite v IS dneh po objavi oglasa na naalov Avtokovinar, Škofja Loka, Kidričeva 51. Jugoslovanski aerotransport TOZD Zemeljska operativa Sprejem in odprava potnikov in Letališče Ljubljana, 64210 BRNIK Sprejem in odprava potnikov in blaga Letališče Ljubljana, 64210 BRNIK objavlja prosta dela in naloge v blagovni openti« — obračun tovornin, in sicer delavca za nedoločen čas in delavca za določen čas Pogoji: - dokončana srednješolska ali višješolska izobrazba, — znanje slovenskega in angleškega jezika, * — odslužen vojaški rok, — 'uspešno opravljen test delovne sposobnosti in angleškega jezika Rok za pismene prijave je 8 dni po objavi. Informacije dobite po telefonu 064/21-112. SOIKL Urara industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. o. sol. o. Kranj objavlja javno dražbo naslednjega rabljenega osebnega avtomobili: Zastava 101 leto proizvodnje 1978, prevoženih M.OMl ram bol i ran v nevoznem stanju, izkli 20.000 din Dražba bo v tovarni Sava Kranj, obrat IV., v sredo. 15.10. uri v prostorih nabavne službe. Interesenti si lahko osebni ogledajo pred glavno vratarnico v ponedeljek. 13. 10. \W 9. ure zjutraj. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fi». pod enakimi pogoji. .. Prometni davek plača kupec na občinski skup* J stanuje. Plačilo avtomobila mora biti »*°^e°° 3 j teresenti morajo pred pričetkom licitacije polotiti visini 10 odstotkov od izklicne cene. e Kmetijsko živilski kombinat TOZD Kmetijstvo - obrat VRTNARIJA Kranj »bveičamo kupce, da smo v STRAŽI^lT na Kritji r«z*irili in obnovili naio znano vrraartjo, ajc kupit«: RAZNO CVETJE ARANŽMAJE LONČNICE VENCE LONČKE. GNOJILA IN ŠKROPIVA SADIKE ZA VRTOVE IN GROBOVE nudimo pa tudi druge vrtnarske usluge' « , t l j 7. —15. ure. Odprto vsak dan od 7.-18. ure, ob sobotah ou 21 600 , , , . hiaKa in parkih Vabimo vas - prepričajte se o postrežbi, izbir štoru. LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO LOTO loterijski zavod .......^ _ _ _ . . _ Slovenije JAVNEGA ŽREBANJA VkraNJu vas vabi na ogled STAVNE LISTKE ZA TO KOLO LAHKO VPLAČATE DO SOBOTE 11 10. 1980 V DVORANI LOTO KI BO V TORE* 14.1O.1980O«>14URI ZB. 7 OKTOam 198ČT 19. STRAN. QL A S InHH telefon 23-341 PRODAM! »hdim 85. k v. m Klasičnega {RKETAin 100 kv.m TERVO-Informacije v petek in soboto od ,4*>16ure. telefon 47-221 , Hm TLETA za rejo. Letence 8361 ^dim zidan ŠTEDILNIK, Jto iz nerjavečega jekla, na trda P* in elektriko, 2 pečici, levi. plodan. Zaje Milan, Fonne 'dva kub. m HRASTO-10V. Naslov v oglasnem 8259 prodam SADIKE za živo IMZELENI LIGUSTER. Lesce, Boštjanova 4, 106 8362 KAMERO super 8, tip NON, projektor EUMIG, 502JJ, projicirao platno foto teleobjektiv, 4/200, o stativ, PONY KOLO za normal, moško športno prestave, SESTILO rich-eroikus XII, elektronski LLAT0R sharp (tanek), lo--aka računala cestell in raz-Naslov v oglasnem oddelku. 8363 ,Hm GRAMOFON traviata z ■ ZVOČNIKOMA. Varjačič, Ul. jJaii brigad 7, Kranj 8364 InN** *»kg drobnega KROM-2?* u krmo. fesnjevek 25, Cer- iL 8365 frSS 2 skoraj novi klasični (S1 • policami, velikost 122 X il2fni Skofic Florjan. Gorica pn -inijjrj 8366 J vi*"0 dv« bobna za mo8t, 4 ?r?A KRILA, kompletna VRA- L1 Ponjavo (plahtai. mrežo 2 LESTVI in 8 hrastovih £{*0V. 2ieon. Mestni trg 15. ITalob 8367 lun SAMOKOLNICO in KTR0MOTOR. 220 W. 2.2 kVV - 3 HP, 2800 obratov. Bučar, Poljanska c. 6, Škofja Loka 8368 Prodam TRAKTOR zetor s kabino, 42 KM. Strahinj 60, tel. 47-126. Naklo 8369 Poceni prodam KAVČ, dva FOTELJA, klubsko MIZICO in skoraj novo MOŠKO OBLEKO, St. 7/54. Marjan Zaplotnik, Križnarjeva 4, tel. 21-600 (Vrtnarija Stražišče) 8370 Poceni prodam SLIVE, HRUŠKE in JABOLKA. Dobida, Vrhnje 15, Radovljica 8371 Prodam brezhibno 2 kVV termo-akumulacijsko PEĆ. Ponudbe: Valja včeva 3, stan. 6, Kranj 8372 Prodam dva nova moška zimska PLAŠČA ter PEČ na olje in JOGI. Hudohmet, Mlekarska 10, Cirče, Kranj 8373 Prodam staro GLASBENO OMARO. Informacije po tel. 47-167 8374 Prodam OMARO za v dnevno sobo, »TEPIH«, stensko LUČ (dve žarnici), KOŠEK z jogijem za dojenčka. Kuster, Zlato polje 3, Kranj 8375 Prodam malo rabljeni termoaku-mulacijski PEČI. Informacije po tel. 25-418 8376 Prodam železno BALKONSKO OGRAJO (4 x 1 m). Predikaka Marta, Sutna 69, Zabnica 8377 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko, sobni KAMIN EMO 5 in tobijev ŠTEDILNIK. C. JLA št. 41, Kokrica - Naklo 8378 Prodam 30 ŠPIROVCEV, dolžina 55 do 7,2m (12Xl6cm in 18 X X*22cm). Telefon 26-515 * 8379 Prodam OKNO, 120x80 cm z belo roleto in OKNO, 80 x 80, brez rolete. Žiganja vas 35, Tržič 8380 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Šorlijeva 19, stan. 21, tel. 22-589 - Kranj 8381 Prodam PEČ za centralno kurjavo KTK (38.000 c. kal). Sr. Bitnje 14, Zabnica 8382 Prodam 135-litrski HLADILNIK bosehin električni ŠTEDILNIK gorenje Telefon 064-60-309 8383 Poceni prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, vrtno SEDEŽNO GARNITURO (belo laki- Uokvirjam slike, golieline. priznanja, diplome itd., hitro in solidno. Križnar Vladimir, Linhartov trg 23, Radovi jica ran les) in električni ŠTEDILNIK gorenje (4 plošče). Informacije popoldan po tel. 24-930 8384 Prodam otroški varnostni SEDEŽ. Šifrer, Radovljica, Gradniko-v» 97 8385 Prodam betonsko ŽELEZO v palicah, premera 10 mm. Informacije po tel. 61-580 - int. 48 od 7. do 9. ure 8386 Prodam SMUČI TL-705, 195 cm in VEZI LOOK ter smučarske čevlje (pancarje) št. 44. Telefon 75-597 Prodam otroško ZIBELKO. Ko-vačič, Blejska 8, Lesce 8403 Prodam črnobel TELEVIZOR, cena 800 din. Rens Vitomir, Radovljica, Janševa 1/a 4p 8404 Prodam večjo količino JABOLK za ozimnico in mošt. Cegnar, Zab-nica 24 KUPIM Kupim 400 kosov STREŠNE OPEKE kikinda. Tone Arnež, Rep-nje 42, Vodice 8388 Kupim KOSILNICO mertel za zetor 47 12. Strahinj 7, Naklo 8389 Kupim 100 do 200 kosov STREŠNE OPEKE Toza Markovič Kikinda, model 272. Hiršenfelder Tone, Stara Loka 152, Škofja Loka 8390 VOZILA ZAHVALA Ob smrti našega dobrega ata in starega ata franca strela Kovačevega ata * iakreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, em in znancem, za izraze sožalja. darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vai njegovi! Skorja Loka, 29. septembra 1980 ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta alojza mikiča * iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem "> znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Po-M>no ne zahvaljujemo kolektivu tovarne Elan, IGD Elan za organizacijo pogreba, Vsem družbenopolitičnim organizacijam KS Begunje ter vsem govornikom za poslovilne besede. Iskrena ^hvala tudi g. župniku za obred. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči vai njegovi! Begunje, 3. oktobra 1980 Prodam VW 1300, letnik 1972. Štern Miran, Kranj, Cirče, Šmidova 13 8217 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Vopovlje 19, Cerklje 8225 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, ali menjam za večjega. Ogled popoldan. Kokrški log 14, Kranj 8227 Odstopim vrstni red za R-4 — »KATRCO«, vplačano februarja. Srečnik, Bistrica 81, Tržič 8353 Prodam FIAT 600-D. Kranj, Stru-ževo 32, tfil 27-953 8391 Prodam ZASTAVO 750, v voznem stanju, registrirano do marca 1981, celo ali po delih. Šinkovec Dušan, Visoko 85, Šenčur 8392 Prodam dobro ohranjenega WART-BURGA, letnik 1974. Babic, Veljka Vlahoviča 4, Kranj 8393 *w??vrTadi„„gradnJe ni«Jno prodam AUDI 60, letnik 1970. Habjan Vinko, Vošče 9, Radovljica 8394 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970; motor, menjalnik in še nekaj rezervnih delov za zastavo 750. Hajnrihar, Bodovi je 7, Škofja Loka 8395 Po ugodni ceni prodam OPEL KADETT, letnik 1967 in VVV 1200, po delih. Cerklje 44 8396 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1975. Šempetrska 7, Kranj 8397 Prodam SPAČKA, letnik 1973, za 1,7 SM. Eržen Franc, Kamna gorica 3, tel. 79-495 8398 v Prodam SIMCO 1100, letnik 1972, registrirano, za 1,2 SM. Sitar Srečko, Sp. Otok 3, Radovljica 8399 Oddam vrstni red za ZASTAVO 750, z dobavo v novembru. Naslov v oglasnem oddelku. 8400 Prodam dobro ohranjen AUSTIN super (salon po generalni). Slavko Gašperšič, Kropa 61 8401' ZASTAVO 101, letnik 1973, nujno prodam, cena po dogovoru. Pogačnik Slavko, Sp. Gorje 122, Zg. Gorje Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek: TK Gorenjski tiak Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-S03-31M9 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, ^komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 4 21-1/72. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in stare mame JERICE KEJŽAR roj. Pintar - iz Zg. Sorice St. 12 se zahv»UuJemo v»em sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem Iskre in Alplesa za darovano cvetje, tolažilne besede ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Možganu, dr. Rešku in dr. Habjanu za zdravniško pomoč v času njene l>olezni. Prav tak« m svaljujemo vsem sosedom, še posebno Mariji Taler za požrtvovalni) pomoč pri negi naše mame, ter g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči vsi njeni! \ Sorica, Železniki, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana ,4 ' \ v ' Prodam ZASTAVO 750. Gorice 12, Golnik 8220 Prodam WARTBURGA, letnik 1976, 98.000 km. Informacije po telefonu 064-22-491 od 16. do 21. ure 8216 ZASTAVO 750 S, december 1976. 40.000 km, prodam. Telefon 27-889 od 19. do 20 ure 8412 Prodam dobro ohranjen osebni avto MERCEDES 180 D. Ogris, Luže 70. Šenčur 8413 ZAPOSLITVE! GOSTILNA Lakner »ANČKA« Rup - iščemo KUHARICO, ki bi bila pripravljena vsak drugi teden pomagati v kuhinji od 14. do 21. ure. Sreda in četrtek zaprto. Ostalo po dogovoru 8408 STANOVANJA I SOBO oddam dekletoma. Informacije po tel. 25-418 8406 GARSONJERO, enosobno STANOVANJE ali SOBO s kopalnico, iščemo v Kranju ali okolici, za zobozdravnico. Ponudbe pošljite na TOZD Zobna poliklinika Kranj 8407 PLESNI TEČAJI -standardnih, latinsko-ameriških in disco plesov za mladino in starejše v novi VIDEO — DISKOTEKI hotela Creina Kranj so vsak petek. Tečaji se prično 17. oktobra — ob 17.30 — začetni za mladino, ob 19. uri — začetni za zakonce in starejše nad 25 let. 8411 OKRASNO DREVJE ZA VRTOVE: Srebrne smreke, črne smreke in cedre ter cimprese za ograje, dobite pri Kancilija, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/a (takoj za številko 12) v bližini vodovodnega stolDa 8342 Cenjene stranke obveščam, da lahko naročite čiščenje »TEPIHOV« in TAPISONA na novo tel. številko 25-819 - namesto stare 22-043 od 14. do 20. ure * OSTALO NAJDENO^ V sredo, 24. 9. 1980, smo na Kalvariji — Stražišče našli šop KLJUČEV v etuiju. Dobite jih lahko v trgovini Volna — Elita Kranj 8405 HH OBVESTILA! MONTIRAM, ČISTIM in POPRAVLJAM termoakumulacijske peči. Telefon 061-737-466 8153 SPREJMEM dekle, ki bi rado nadaljevalo šolanje, tečaje, se izučilo ali zaposlilo. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana 79$0 VODIM poslovne knjige obrtnikov. Naslov v oglasnem oddelku. 8409 Upokojenec, vdovec in invalid, star 74. let, iščem starejšo žensko, ki bi stanovala pri meni in vodila gospodinjstvo. Naslov v oglasnem oddelku. 8410 DO Kemična čistilnica in pralnica (Butca Škofja Loka obvešča poslovne partnerje oziroma vse potrošnike, da se vam čim bolj približamo in prihranimo vaš dragoceni čas, smov vaši bližini odprli nove poslovne prostore za sprejem in izdajanje v kemično čiščenje in pranje. Ker smo se opremili z najbolj sodobno tehnološko opremo, lahko prinesete v čiščenje vse vrste oblek, odej oziroma tekstilnih izdelkov iz vseh vrst blaga oziroma surovin, kakor tudi izdelke iz usnja in krzna. ipd. Istočasno lahko prinesete ali naročite za čiščenje na domu vseh vrst talnih oblog. Poleg dosedanjih sprejemnih prostorov smo odprli še nove, in sicer: v Skofji Loki — v trgovskem centru Podlubnik v Tržiča — v Ulici Heroja Grajzerja 6 v Ljubljani — v Podhodu Linhartove ceste (pri Plavi laguni). Odprta bo v mesecu oktobru. Zahvaljujemo se vam za vaše dosedanje zaupanje in se vam še vnaprej priporočamo! Iskra Commerce Ljubljana vabi k sodelovanju sodelavce za potrebe v TOZD SERVIS za servisni obrat v Kranju ekonomskega tehnika za obračun realizacije in zalog servisne delavnice Delovno razmerje se skk?pa za nedoločen čas. Pogoji: — končana ekonomska srednja šola, — 1 leto delovnih izkušenj v stroki, — 3 mesečno poskusno delo v tozd domaČi trg za trgovino v Skofji Loki blagajnika za opravljanje blagajniških del v trgovini Delovno razmerje se sklepa za določen čas devetih mesecev in je izmensko. Pogoji: - končana šola za prodajalce. — zaželene so delovne izkušnje. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Commerce, kadrovska služba .Ljub|jana. Topniška 58. , , Ob prazniku topniško-raketnih enot Bojna moč kopenske vojske Borci čačanskega in kragujev-ikega odreda so 1. oktobra 1941.. leta vkorakali v čačak in s štirimi najdenimi topovi ustanovili prvo topničarsko enoto na-rodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. 'Enota ie teden dni pozneje sodelovala.v borbah z Nemci v Kraljevu. Uspela je toliko poškodovati letališče, da ga sovražnik na več mogel uporabljati. V spomin na to hrabro dejanje partizanskih topničarjev proslavljajo 7. oktobra pripadniki topniško-raketnih enot naše armade svoj praznik. Razvoj našega topništva so narekovale politične in vojne razmere. Topniške enote so med narodnoosvobodilno borbo rasle brez vnaprej določenih okvirov in se razvijale, tako kot druge zvrsti in rodovi armade, glede na trenutne možnosti. Na začetku so imele zlasti orožje, ki so ga borci zaplenili v boju s sovražnikom, pozneje pa so jim pri opremljanju pomagale tudi zavezniške enote. Tako je proti koncu druge svetovne vojne topništvo predstavljalo znatno bojno moč mlade jugoslovanske armade. Prispevalo je pomemben delež k osvoboditvi domovine v mnogih velikih bitkah. Samo v borbah za osvoboditev Trsta, na primer, je sodelovalo okrog 450 topov in minometov, ki so štrli zadnji sovražnikov odpor. Današnje topniško-raketne enote naših oboroženih sil, katerih začetki segajo prav v narodnoosvobodilno borbo, sestavljajo rod zemeljske artilerije, osnovne bojne moči ko- penske vojske. Opremljene so z najsodobnejšimi vrstami orožja in orodja; od topov, havbic in minometov do večcevnih metalcev raket in Orodja za izstreljevanje raket. Tako glede na moč in težo orodja poznamo lahko, srednje in težko" topništvo, ki v razvoju novih orožij in streliva uporablja številne dosežke sodobne znanosti in tehnike. Seveda, vse odlike kvalitetne oborožitve prihajajo do izraza le ob dobrem delu ljudi, ki zanjo skrbe. Tudi v topniških enotah dosegajo dobre rezultate pri pouku in urjenju s posebnim prizadevanjem vojakov in starešin. Za vojaške kolektive topničarjev,,ki so pretežno mladi po sestavi, je značilno spoštovanje osebnosti; torej, dogovor in sodelovanje pri slehernem opravilu. Ker so vsi njihovi pripadniki ena celota, razumejo cilj skupnega dela. Vzgoja, gre v glavnem za praktične naloge, zahteva dobršno mero prizadevanja, natančnosti in odgovornosti. Zlasti slednja je pomembna za uspešno izpolnitev naloge, saj je napaka posameznika usodna za dosego skupnega cilja. »Kljub skupinskemu delu je v aktivnosti topništva zelo hitro moč ugotoviti, če kdo od posameznikov zataji,« je med nedavnim obiskom v topniško-raketni enoti Milorada Ke-cojeviča . poudaril njen poveljnik in dodal: »Naše urjenje usmerjamo tako, da bi bilo napak kar najmanj. Dosegamo izredno dobre rezultate ne le pri borbeni pripravljenosti enot, ampak tudi pri sodelovanju s prebivalstvom, ki mu pomagamo pri Sodobna raketna oborožitev povečuje odgovornost starešine in vojaka Uspešnost topniške enote zagotavlja kolektivno delo Miha Marinko častni krajan Preddvora Vrsta prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Preddvor — Priznanja OF društvom in posameznikom Preddvor — Krajani Brega, Hriba, Mač, Možjance, Nove vasi, Potoč, Preddvora in Tupalič se s krajevnim praznikom spominjajo prvih zametkov ljudske oblasti na področju današnje krajevne skupnosti. Pri Fendetu v Mačah je bil že konec avgusta 1943 ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor. Tudi potem ko so gestapovci odvedli novembra 1943 predsednika odbora Petra Gregorca na zaslišanje v Kranj, odbor ni prenehal z delom; nekateri njegovi člani so se priključili partizanom Kokrškega odreda. Narodovo poslanstvo Gregorca se je končalo 24. januarja prihodnje leto, ko so ga v Šenčurju ustrelili kot talca. V petek so se na slavnostni seji zbrali člani sveta krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti so sprejeli listino, s katero so proglasili Miha Marinka, člana sveta federacije, za častnega krajana Preddvora. S tem so se mu ob njegovi 80-letnici zahvalili za bogato revolucionarno delo in za velik prispevek k sistemu sociali- stičnega samoupravljanja. Listino mu bo izročila delegacija sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na njegovem domu v Potočah. Slavje so izkoristili tudi za podelitev krajevnih priznanj OF društvom in posameznikom.' Prejeli so jih vaški odbor Mače, delovni kolektiv osnovne šole Matija Valjavec, strelska družina ter kot posamezniki Hinko Nečimer, Marjan Ciperle in Marko Bohinc. Praznovanje se je nadaljevalo v nedeljo z akcijo Ilegalec, z gasilsko vajo ter s položitvijo temeljnega kamna za gradnjo prvih družbenih stanovanj v krajevni skupnosti. V četrtek, ob 17. uri se bodo za prehodni pokal pomerile kegljaške ekipe Preddvora, Tupalič, Potoč, Mač, Možjance. Nove vasi. Hriba in Brega. Krajevni praznik se bo zaključil v petek z družabnim večerom, ki ga pripravljajo prizadevni preddvorski mladinci. C. Zaplotnik izgradnji vodovodov, obrambni vzgoji in drugih nalogah. Vojaki in starešine si prizadevamo za trdnost in povezanost tako armade kot celotne družbe.« Resničnost poveljnikovih besed je potrdil ogled vestnega dela ene od posadk topa, v kateri so vojaki Paun Stojkovič, Tihomir Jovin, Svetozar Kukobat, Zlatko Tušak, Toplica Vasic. Borce Tonevski, Sulejman Spahalič in Peter Maras brezhibno izpolnjevali povelja starešine Dragoljuba Nikoliča, pri izpolnjevanju njihovih nalog pa so jim pomagali računarji, izvidniki in vezisti. Da so stiki s prebivalstvom res tesni in pristni, smo se prepričali med pogovorom v domu armade, ki so ga ob dnevu pionirjev napolnili številni mladi in drugi občani. Danes, ob prazniku topniško-raketnih enot, bodo take in podobne slike v mnogih naših vojašnicah. Za iste cilje pa si bodo topničarji prizadevali tudi v bodoče. Besedilo in slike: Stojan Saje Kardeljevi govori na ploščah Ob 70-letnici rojstva uglednega družbenopolitičnega delavca Edvarda Kardelja bodo pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana izšle štiri velike plošče z odlomki iz govorov tega teoretika socialističnega samoupravljanja. Odlomki bodo zajeli vsa pomembnejša obdobja našega družbenega življenja, vse od nacionalne revolucije in vprašanj, ki se jim je posvečal kot Sperans, do razprav ob sprejemanju, ustave in tolmačenja ustavnih amandmajev. Bogat dokumentarni del pa bo popestren z glasbenimi vložki, odlomki glasbenih del, ki jih je Kardelj — velik ljubitelj glasbe - najraje poslušal. Plošče bodo opremljene tudi z ustreznim besedilom, ki bo posameznim govorom primerno pojasnilo, hkrati pa povzetek zgodovinskih dogajanj doma in v tujini, ki se jim Kardelj posveča v omenjenih govorih. Na plošče posnete govore, živo Kardeljevo besedo, ki na najbolj slikovit in prepričljiv način ilustrira Kardeljeva stališča, bodo potrošnikom Še letos na voljo na policah glasbenih oddelkov. D. 2. Jugoslovanski mladinci so s prireditvijo pod Karavankami dahn__l ~ veže skupna, s Titovim delom začrtana vat - Foto: F. Perdan ^**a"« Veličastno srečanje mladine V Završnici pri Žirovnici je bila minulo soboto skupna slovesnost udeležencev 19, on entacijskega tekmovanja za Mttovanouićt: memorial in 10. shoda Počitniške zvez Jugoslavije — Med proslavo je govorila pod predsednica republiške konference Sociat stične zveze Slovenije Tilka Blaka Žirovnica — Dolina Završnice je bila v soboto, 4. oktobra, prizorišče letošnjega orientacijskega tekmovanja za Milovanovićev memorial, trimske orientacije občanov in pohoda članov Počitniške zveze Jugoslavije. Množica udeležencev teh prireditev in številni gostje, med njimi so bili tudi družbenopolitični delavci iz republike, z Gorenjske in iz jeseniške občine, so se popoldan zbrali na prireditvenem prostoru ob spomeniku Dragoljubu Milovano-viču. Zbrane na skupni proslavi je pozdravil predsednik občinske konference Zveze socialistične mladine na Jesenicah Slavko Mežek. Kot je naglasil v uvodnih besedah, so se mladi iz raznih krajev naše domovine zbrali pod Karavankami, da bi z zanosom in aktivnostjo proslavili 60. obletnico Počitniške zveze Jugoslavije in 30. obletnico taborniške organizacije. Z manifestacijo tovarištva, bratstva in enotnosti so počastili tudi 35. obletnico osvoboditve ter s prikazom volje in znanja obudili spomin na Dragoljuba Milo-vanoviča, ki mu je pred 58 leti tra- gično spodrsnil korak v Stola. »Manifestacija je veličast>" čanje jugoslovanske mladine i organizacijah tabornikov, sa*'" kov, planincev in počitnicam enotah oboroženih sil in mibc vezu jejo ljubezen do narave • * nih lepot, želja po spozna vsaja* turnih in zgodovinskih znane*7 domovine pa težnja po utrje**' umske in telesne sposobno*: rambe pripravljenosti in ust** nem preživljanju prostega čas* v svojem govoru Tilka Blaba a* čila vsakoletne prireditve v on* ciji in nadaljevala: »Takšna a* vanja in pohodi so izredno po* ben prispevek k usposabp1 mladih za splošno ljudsko oba* utrjevanje njihovih moči in p*" janje sposobnosti. S po*«** cilji vaših organizacaj je sun*«* povezano tudi poimenovanje *M vanja in srečanja mladih pc xn4 skojevcu, borcu za pravične* J beni red in srečo mladih. Drafa* Milovanoviču.« Samoupravljanje v stanovanjskem gospodarstvu Zrahljana hišna samouprava Nizek odstotek podpisanih samoupravnih sporazumov o določitvi in prehodu na ekonomske stanarine ter izvajanju vzdrževalnih del kaže, da bo pri utrjevanju hišne samouprave nujna močnejša politična akcija KRANJ — Kranjska občinska skupščina je sprejela program uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Dobro leto je minilo od tega in izvršni svet se je pretekli teden seznanil s poročilom o delu na tem področju/Za planiranje stanovanjske gradnje do leta 1985 je izdelan osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti kranjske občine. Financiranje in združevanje sredstev bo urejeno v novem zakonu in družbenem dogovoru, ki bosta določala tudi udeležbo občanov pri pridobivanju stanovanj. Problematiko mladih družin naj bi reševali v temeljnih organizacijah, solidarnost in vzajemnost pa naj bi ostajala še naprej. Prvi koraki so bili storjeni tudi.pri prehodu na ekonomske stanarine, organiziranost stanovalcev pa je na problemski konferenci obravnavala tudi Socialistična zveza.'Stanovanjske potrebe so opredeljene v osnutkih samoupravnih sporazumov stanovanjske skupnosti, v gradnjo novih sosesk pa se morajo bolj vključevati bodoči stanovalci. Kranjska občina rešuje tudi problematiko podnajemniških odnosov. O tem bo skupščina predvidoma razpravljala novembra, prav tako pa je za zdaj v občini rešena problematika samskih domov. Pomembna je bila tudi ustanovitev stavbnozemljiške skupnosti. Ko je kranjski izvršni svet razpravljal o tej problematiki, je bil pozoren predvsem do podpisovanja samoupravnega sporazuma o določitvi ekonomske stanarine in prehodu na ekonomske stanarine in sporazuma o izvajanju vzdrževalnih del in oblikovanju cen po srednjeročnem programu vzdrževanja stanovanjskih hi* in stanovanj v kranjski občini. Podpisniki prvega sporazuma so zbori stanovalcev, temeljne organizacije in delovne skupnosti, krajevne skupnosti in samoupravna stanovanjska skupnost, podpisniki drugega sporazuma pa so razen zborov stanovalcev, krajevnih skupnosti in :stanovanjske skupnos še temeljne organizacije gradbene in komunalne dejavnosti. Združenje zasebnih obrtnikov in izvrsni svet skupščine. Zaskrbljujoč je nizek odstotek podpisanih sporazumov. Prvega (ekonomske stanarine! je podpisalo le 63 'i podpisnikov, drugega (vzdrževanje) pa 51 podpisnikov. Podatka opozarjata, da je hišna samouprava marsikje razrahljana, da je prepičel odziv krajevnih skupnosti in tudi gradbenih ter komunalnih organizacij združenega dela in da marsikje zborov stanovalcev in hišnih svetov sploh sklicali niso. Kjer je bila dovolj močna tudi politična akcija, je bil uspeh, kjer pa te ni bilo. so rezultati slabši. Zato bo nujna širše zasnovana družbenopolitična akcija. J. Košnjek Med proslavo v Završnici * Tilka Blaha Zatem ko je govornica oa** prvega sekretarja Skoja. je s*** rila o razvoju Počitniške xve* slavije, katere začetki sega k-nja leta prejšnjega stoletja. * študentje ustanovili društvo > jugoslovanskih okvirih na sa j*** nizirali 1920. leta. Kot je pa** je po osvoboditvi jugoak"1^ mladina obnovila dejavnost nizacije zaradi skrbi za lete** potovanja svojega članstva je v organizaciji, katere pn1 * član je tovanš Tito, zaradi a* voljivega položaja še bolj kat* treba nadaljevati Titovo deV ' rešitve je treba iskati ob a**1 načrtov za prihodnje sredr*" obdobje. Prav v interesna vanju mladih, je sklenila sve* slavnostna govornica, bo n*f« meri kot doslej razgibati ^ Zveze socialistične mladine Slavje v Završnici j> nastop recitatorjev iz osa**** Tone Cufar na Jesenicah in \, ako prosvetnega društva Tone Cufar z Jesenic ter ga ansambla tega društva sitvi rezultatov tekmovaaja * « litvi priznanj najboljšim ett^. sledile zabavne igre predse republik in pokrajin. Snčsajr dih pa so sklenili s tabornim «f