NOVI LIST
Posamezna številka 300 lir
NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir
5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir
12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
Izhaja vsak četrtek
uredništvo in uprava:
34100 Trst, ul. Valdirivo 36/1, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-tella postale) Trst 431. Poštni '-ekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovim
T E D N I K ŠT. 1g7i
Ob prazniku odporništva
25. aprila se obhaja v Italiji praznik 2ttiage odporniškega gibanja, to je, zmage °tlpora proti fašizmu in nacionalsocializmu! ki sta trpinčila in teptala Evropo ne samo med strašno dolgimi vojnimi leti, juupak že leta in leta prej, posebno v Ita-jji- Mladi rodovi si komaj lahko predstavljajo — ali pa sploh ne — kaj je bil fašistični in nacistični totalitarizem in kaj je Za njihove starše pomenil njun poraz. Pomenil jim je izpolnitev največje in najbolj srčne želje, pomenil jim je svež dih Svobode po dolgi zadušljivi zatohlosti, polnil jim je prvi jutranji svit po dolgi, Slnhi noči, o kateri se je zdelo, da je ne bo h°nca. Simbol tistega svežega diha in svita Svobode je 25. april. Letos obhajamo na ta 'lan 35. obletnico tistega srečnega in upa-Polnega dne.
Mogoče je 35 let že malo predolga do *ja, da bi lahko še dovolj živo in sveže poživljali srečne trenutke osvoboditve, ko Sa Padle v Italiji zadnje večje trdnjave najina in njegovega zaveznika in ko smo v "asih krajih in v Sloveniji že doživljali I^edokus dokončne zmage nad njima, če-j^av je v naslednjih štirinajstih dneh pad-Jo §e mnogo žrtev. Toda vsi pošteni in svo bodoljubni ljudje so bili kot pijani od ve-Splja. Pošast je bila poražena, zvijala in u-arjala je na vse strani le še v poslednjih 8hlrtnih krčih. Ljudem se je zdelo, da je o sMoh dokončna zmaga nad zlom, počutili s° se kot sami sveti Juriji pod vihrajočimi Prapori svobode. Nihče si ni delal skrbi glede prihodnosti, vsem se je zdelo, da je zUiaga nad fašizmom in nacizmom že tudi ^bistvo svobode za mnogo, mnogo let in cel0 desetletij.
Toda pokazalo se je, da svoboda ni nik-, nekaj dokončnega, enkrat za vselej izsevana zmaga nad nasiljem in lažjo. Ti-'> ki so se preveč zanesli na njeno dokonč-žt, so kmalu spoznali, da je to dobrina, žo največja dobrina, nad katero je treba J^dno bdeti in jo braniti. Vsak hip ji gro-zahrbtne nevarnosti, včasih celo do-aevno v imenu same svobode. Narodi in l'Žave, ki popustijo v svoji budnosti in s .aj° zapeljati demagogom, se kmalu znajmo v nevarnosti, da izgubijo svobodo in "stanejo plen nove tiranije. Povojna stvar->°st, od Češkoslovaške do Grčije pod polenilo je to dovolj dokazala. Samo narod J se politično nikoli ne zanemari in ki "rbno varuje svojo enkrat za drago ce-
Priborjeno svobodo, se je izkaže tudi
reden.
TRST, ČETRTEK 24. APRILA 1980
V	naših uvodnikih smo se zadnje mesece že večkrat ukvarjali z mednarodnim položajem v zvezi s krizo odnosov med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, posebno še kar zadeva zaplete okrog Irana in Afganistana. Med drugim smo že opozorili, da je predsednik Carter zaradi svoje neodločnosti, še bolj pa verjetno zaradi svoje nepoučenosti o pravi naravi teh zapletov že zamudil pravi ali bolje rečeno najprimernejši trenutek za učinkovite posege. Če bi bil pravilno poučen in če bi bil hitro ukrepal, bi bil verjetno dosegel, kar bi hotel, ne da bi bil tvegal vojno. Vsekakor bi bil imel svetovno javno mnenje na svoji strani, kajti svetovno javno mnenje je obsojalo barbarstvo, kot ga predstavlja jemanje diplomatov za talce, kot tudi ne-upravičljivi sovjetski vdor v državo, ki ni predstavljala niti vojaške niti ideološke nevarnosti za Sovjetsko zvezo in je bila brez omembe vredne vojske. Toda od obeh dogodkov je minilo zdaj že precej mesecev, ne da bi bile Združene države energično reagirale. Svet se je čudil, a potem si je pač logično to razložil z dejstvom, da se Združene države bojijo reagirati. Bojijo se povzročiti kakršenkoli oborožen spopad ne samo s Sovjetsko zvezo, ampak celo z Iranom.
Za to so lahko imele Združene države sto utemeljenih vzrokov oziroma opravičil, toda v svojih zaveznikih v Zahodni Evropi in po vsem svetu so vendarle spet vzbudile vtis, da se čutijo prešibke ali premalo odločne za kak oster nastop proti napadalcem na Afganistan in proti tistim, ki so u-kazali zajetje talcev v Teheranu. Potrdile so vtis, ki so ga vzbudile že svoj čas s kapitulacijo v Vietnamu, s porazom v Kam-
Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Marko Kosin, ki se mudi na obisku v Furlaniji-Juljjski krajini, je v torek sprejel enotno delegacijo slovenske manjšine v Italiji. Prisotni so bili predstavniki Komunistične partije Italije, Slovenske skupnosti, socialistične stranke, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij in zastopniki iz Benečije. Delegacijo je pozdravil jugoslovanski generalni konzul v Trstu Cigoj, nakar je dr. Siškovič v imenu slovenskih članov komisije za izdelavo osnutka za globalno zaščito, ki je bila ustanovljena pri predsedstvu vlade, poročal o
LET. XXX.
bodži, z vrsto umikov v Afriki in na Bližnjem vzhodu in s tem. da se dajo povsem pasivno izrinjati celo iz Srednje Amerike, kjer jih Fidel Castro že mnogo let nekaznovano izziva. Seveda se da vse pojasniti z miroljubnostjo Združenih držav, toda velikan, ki mu lahko vsakdo po mili volji puli dlake iz brade in mu podstavlja noge, postane vaška šema. In Združene države so na tem, da se znajdejo v tej vlogi. Tako se ni čuditi, če se njihovi evropski zavezniki pomišljajo, da bi odločno stopili na njihovo stran bodisi v zadevi Irana, bodisi v zadevi Afganistana. Nihče se ne more več zanesti na Ameriko in njeno moč.
Vsaka zahodna država, od Anglije in Francije do Nemčije in Izraela, je že vsaj enkrat, če ne večkrat v zadnjih desetleljih na lastni koži občutila nezanesljivost ameriškega zavezništva. Anglija in Francija sta to občutili ne le v obliki pritiska za likvidacijo svojega kolonialnega imperija, ampak tudi v spopadu z Egiptom 1. 1956, ko se je Amerika hotela predstavljati svetu kot naj odločnejša in naj doslednejša nasprotnica kolonializma, potem ko je sama mirno prebavila vse ogromno ozemlje, kar si je z močjo orožja osvojila v preteklem stoletju, od raznih španskih in mehiških ozemelj (Texas, Nova Mehika, Kalifornija itd.) do raznih tihomorskih otočij, med njimi Hawajev. Niti v glavo ji ne pade, da bi vrnila katero teh ozemelj, ki niso bila prej nikdar ameriška, medtem ko hoče prisiliti Izrael, da bi se odrekel »arabskim« ozemljem v Palestini, ki so bila nekdaj prava domovina judovskega naroda, kot vemo tudi iz svetega pisma.
Smešno bi bilo danes zahtevati, v ime-
dalje na 2 strani ■
dveletnem delu komisije. Se predvsem se je zaustavil pri delu paritetnega odbora, v katerem je poleg koordinatorja po pet slovenskih in italijanskih predstavnikov. Odbor bi z delom — zaenkrat je bilo govora zgolj o šolskih vprašanjih — moral dokončati do 15. maja, saj namerava vlada do konca junija izdelati lastni osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine. Spregovorili so nato še dr. Pavlin, deželni svetovalec Slovenske skupnosti Stoka, inž. Pečenko, prof. Cerno in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Race. V odgo-
dalje na 2. strani ■
Neizogiben spopad?
Veleposlanik Kosin sprejel slovensko odposlanstvo
RADIO TRST A
Neizogiben spopad?
■ NEDELJA, 27. aprila, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kme-tijsa oddaja; 9.00 Šv. maša; 9.45 Orkester Edmund Ross; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon;
11.00 »Medvedek Bučo«. Radijska igrica; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Slovenci v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila; 14.10 Glasba po željah; 15.00 Nedeljsko popoldne; »Mecečnik, variete. Šport in glasba; 19.00 Poročila.
■ 'PONEDELJEK, 28. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila; 8.10 Jutranji almanah;
9.00 Glasbena matineja; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti; 12.00 Glasbeni' trenutek; 13.00 Poročila; 13.20 Revija »Primorska poje«; 14.00 Poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«.
14.30 Roman: »Beli grad — zakleti grad«; 15.10 Glasbeni ping pong; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17..0 Mi in glasba; 19.00 Poročila.
■ TOREK, 29. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila; 8.10 Goriške podobe; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti;
12.00 Kulturni dogodki; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino;
17.0 Poročila in 'kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 19.00 Poročila.
■ SREDA, 30. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila; 8.10 Jutranji almanah!; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Poročila; 10.10 Radijski koncert ; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti; 12.00 »Pod Matajurjan«; 12.30 Melodije; 13.00 Poročila; 14.10 Odprimo knjigo pravljic; 14.30 Roman; Rado Bednarik: »Beli grad — zakleti grad«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 V našem prostoru; 19.00 Poročila.
■ ČETRTEK, 1. maja, ob: 8.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro; 9.00 »Mati«, napisal Maksim Gorki; 10.00 Radijski koncert; 11.00 »Naše pravice«. Radijska igrica; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti;
12.00 Praznik dela; 12.20 Pevsi; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila; 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«. Pripravlja Lučka Susič;
14.30 Mladi pisci; 14.45 Odmevi iz Rusije; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Mi in glasba;
19.00 Poročila.
■ PETEK, 2. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Poročila; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Oddaj za srednjo šolo; 11.20 Vo-kalno-instrumentalni ansambli; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti; 12.00 Na goriškem valu;
12.30 Glasbena panorama; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skladatelj dirigira; 14.00 Poročila; 14.10 Kje je napaka?; 14.30 Rado Bednarik: »Beli grad — zakleti grad«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Poročila.
■ SOBOTA, 3. maja, ob: 7.OO Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Poročila; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti;
12.30 Sodobni sound; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila; 14.10 Otroško okence;
14.30 Glasbeni popoldan za mladino; 16.30 Poslušali boste; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17,10 Mi in glasba; 18.45 Vera in nas čas; 19.00 Poročila.
VELEPOSLANIK KOSIN SPREJEL SLOVENSKO ODPOSLANSTVO
(nadaljevanje s 1. strani)
voru na posege je veleposlanik Kosin povedal, da je o problemu zaščite že govoril z zunanjim ministrom Colombom, znova pa bo o tem vprašanju govora med obiskom jugoslovanskega zunanjega ministra Vrhovca. Svoj poseg je končal z besedami, da je vedno pripravljen posredovati za potrebe slovenske manjšine ne le kot jugoslovanski predstavnik, pač pa tudi kot Slovenec. ■ ?: r
■	nadaljevanje s 1. strani
nu neke abstraktne pravičnosti, da bi Združene države dale vzgled in se odrekle plenu svojega imperializma. Toda po drugi strani ne morejo zahtevati, da bi svet gledal v njih vzgled mednarodne pravičnosti in nesebičnosti. Združene države so bile tiste, ki so Iranu na ljubo cinično onemogočile dejansko ustanovitev neodvisne države Kurdistan, ki je bila že sklenjena na mednarodnih konferencah. Danes bi imele zvestega prijatelja v Kurdistanu. Upirale so se ustanovitvi neodvisnega Bangladeša in sploh ob vsaki priložnosti pokazale svoje nasprotovanje narodnoosvobodilnim gibanjem v Aziji in Evropi. Nikoli niso doumele važnosti gibanja in bojev za osvoboditev in neodvisnost narodov, vedno so potegnile z njihovimi zatiravci, z diktaturami in jim dajale pomoč v vseh oblikah v boju proti narodom, ki so zahtevali svobodo. Zmaga v vojni proti Hitlerju je do neke mere rehabilitirala Združene države v očeh svobodo-ljLibnega sveta, a ta ugled so si spet v veliki meri zapravile s svojo povojno politiko, ki je bila najtrdnejša opora vseh diktatiir, levih in desnih, samo da so se kazale neprijazne Sovjetski zvezi. Bil pa je celo čas — in ne tako kratek — ko je ravno ameriška politika nosila zastavo »zbližanja« in »mirnega sožitja« — s Sovjetsko zvezo, v imenu dozdevno dobičkonosne trgovine in sitega prebavljanja. O tem ve kaj povedati npr. Zahodna Nemčija.
Tako se danes ni čuditi, če je Zahod previden, ko Amerika zdaj zahteva, naj gre za njo čez drn in strn. Boji se, da se bo lepega dne Amerika sporazumela s Sovjetsko zvezo za novo »miroljubno sožitje«, vsaj na obroke, Evropo pa prepustila usodi, da se pobota s Sovjeti kakor ve in zna.
Jasno je, da je Zah. Evropa glede svoje varnosti odvisna od Združenih držav, toda Združene države niso nikoli skrivale, da zanje končno ni tako zelo važno, če teče meja sovjetskega imperija nekje ob Elbi in Donavi ali na obali Atlantskega oceana. To so dale Evropi že tolikokrat čutiti, da je postalo to v Evropi nekaka parola. V bistvu je to seveda velika neumnost, kajti če bo
Minister za javno šolstvo Sarti je objavil seznam predmetov, iz katerih bodo od 3. julija dalje polagali zrelostne izpite Novost zadeva izpite kot take, čeprav seveda ni mogoče govoriti o kaki reformi. Ostali sta dve pismeni nalogi in ustni izpit iz dveh predmetov. Predmeta bosta izbrana iz skupine štirih predmetov, ki jih je minister naštel za vsako vrsto šole En predmet za ustni izpit izbere kandidat, drugega pa izpraševalna komisija. Novost je v tem, da bo sklep komisije znan kandidatu le en dan pred njegovim izpraševanjem. Ministrov dekret določa tudi, da mora izraziti pozitivno mnenje za pripustitev kandidata k zrelostnemu izpitu dve-tretjinska večina profesorskega zbora. Doslej je o tem odločala absolutna večina.
tekla kdaj meja sovjetskega imperija ob obali Atlantskega oceana, bo kmalu pre’ stavljena na ameriško celino. Toda v evropskih narodih je vzbtidilo nezaupanje-ki ga ni lahko premagati, tembolj, ker so evropski narodi že bili priče, kako mirno je Amerika prenesla zasedbo Madžarske i1) Češkoslovaške, zatrtje upora v Vzhodni Nemčiji, postavitev berlinskega zida in še marsikaj.
Zato se zdaj ni čuditi, če se zahodnoevropske države pomišljajo, saj se ne morejo zanesti na trdnost ameriške politike. In če se konča tako kot v Vietnamu? Ekipe, ki so se zadnjih dvajset let vrstile v vodstvu Združenih držav, so s svojo nesposobnostjo in neodločnostjo omajale zaupanje evropskih držav v Zdražene države.
Vse to Sovjetska zveza ve in v tem je moč njene politike in njenih osvajavskib teženj. Ve, da lahko tvega, ne samo zaradi zrahljanih zvez med evropskimi zaveznik in Združenimi državami, ampak tudi zaradi nejasnosti in neodločnosti same ameriške politike. Če bo prišlo lepega dne do vojnega spopada, bo glavni vzrok prav v tem, da so Združene države vse predolgo vztra. ale
—	in še vztrajajo, bi lahko rekli — v vlog1 velikana, ki premalo rabi možgane in zato ne zna izkoristiti niti lastne moči, še manj pa zna zagotoviti svoje prijatelje. In čil11 večja je ta negotovost ameriške politike* tem bolj neizogiben postaja spopad s Sovjetsko zvezo. Tem bolj pa postaja tudi jas' 1 no, v kakih škripcih so se znašli narodi Za' hodne Evrope med nezanesljivim in mla' havim zaveznikom onkraj oceana in ne- f izprosnim in doslednim nasprotnikom na lastnih mejah.
—o—
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na SPOMINSKI VEČER o Jeanu Paulu Sartru
Govorila bosta prof. MARTIN BRECELJ pisatelj BORIS PAHOR.
Večer bo v društvenih prostorih v ulici Don*" zetti 3, v ponedeljek, 28. aprila, ob 20.30.
Zdaj pa k predmetom, iz katerih bodo polagali zrelostne izpite na višjih srednj1” šolah s slovenskim učnim jezikom v nas deželi. Prvi pismeni predmet bo povsod sl°' venščina. Drugi pismeni predmet bo na kla' sičnem liceju grščina, na znanstvenem lice ju matematika, na učiteljišču prevod iz tinščine, na trgovskem tehničnem za knjigovodstvo.
Od ustnih predmetov bo na vseh slove skih zavodih eden izmed štirih predme^ slovenščina. Ostali predmeti za ustni izP1 pa bodo: Klasični licej italijanščina, zgod vina, prirodopis. Znanstveni licej: italij3*1 ščina, fizika, filozofija. Učiteljišče: italijajj ščina, pedagogija, prirodopis. Trgovski nični zavod: italijanščina, trgovinstvo, k* goznanstvo.
Letošnji maturitetni izpiti
Italijanski valutni predpisi
V	Italiji se množijo protesti proti seda-nJini valutnim predpisom ter protestirajo lako gospodarski operaterji kot navadni turisti. V Italiji nihče ne sme imeti brez dojenja tuje valute, pri potovanju v tuji-
110	Pa je dovoljeno imeti samo 750.000 lir 113 leto in sicer 100.000 v lirah, 100.000 v j;uji valuti z bančnim potrdilom ter ostalih
550.000	s čeki.
Gospodarski operaterji poudarjajo, ka-*° je 750.000 lir smešno nizka vsota po in-‘laciji v zadnjih letih za daljša potovanja ^ tujino. Zahtevajo, naj bi to vsoto poviša-11 na 2 milijona lir na leto. Kot kaže, pa mi-Mstrstvo za zunanjo trgovino — ki je prisojno za to vprašanje — utegne povišati ;etni znesek na 1.200.000 lir. Za porazdeli-iev te vsote med lire, tuje valute in čeke Pa so pristojni še drugi organi, kot so zakladno ministrstvo, proračunsko ministrovo in Banka Italije. Ti organi imajo zdaj Medsebojne posvete.
Guverner Banke Italije Ciampi je 18. Marca poslal pismo takratnemu ministru
1 Pcučnim izletom udeležencev seminarja FUENS:
tjisk tržaške Rižarne
za zunanjo trgovino Stammatiju ter je trdil, da zaradi varčevanja ni dovoljeno preseči letne vsote enega milijona. Izvedenci ministrstva za zunanjo trgovino so v svojih računih na podlagi inflacije v Evropski gospodarski skupnosti in na podlagi razvrednotenja lire prišli do zaključka, da bi omenjena vsota lahko dosegla 1.200.000 lir, ne da bi kršili strogo nadzorstvo nad potrošnjo, ki ga je priporočil guverner Banke Italije.
Politične stranke so priporočale omejevanje vsote za potovanje v tujino v času
mednarodne monetarne krize, v času padanja lire v razmerju z drugimi močnimi zahodnimi valutami ter v času bega kapita-lov v tujino. Številni omenjeni ugovori so odpadli, ker je pred meseci pričel veljati enotni evropski monetarni sistem.
Poleg tega bi lahko druge članice Evropske gospodarske skupnosti sprejele protiukrepe proti Italiji, ker njihovi državljani brez omejitve prinašajo velike količine močnih valut v Italijo. Turistična bilanca je bila lani za Italijo aktivna za več kot
3.000	milijard lir.
Ko je bil list že v tisku, se je zvedelo, da je odslej dovoljeno pri potovanju v tujino imeti 1.100.000 lir na leto.
Občni zbor bančnih zavodov
Pred dnevi so bili občni zbori slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem in na Goriškem. V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bil redni občni zbor delničarjev Tržaš1-kreditne banke. Predsednik upravnega sve ta Polojaz je podal poročilo, iz kateregr bilo razvidno, da je v lanski poslovni dobi vrednost zaupanih vlog presegla 21 milijard lir, čisti dobiček pa je znašal nad 372 milijonov lir. Predsednik upravnega sveta je podčrtal nujnost po odprtju novih bančnih okenc Tržaške kreditne banke v Furlaniji - Julijski krajini. Omenil je, da bc banka morala povečati svojo glavnico. Do biček je bil za 46 odsto večji od dobička v letu 1978 in to kljub izrednim stroškom, ki jih je banka imela za posodobitev opreme in prostorov. Promet je bil za nad 21 odsto višji kot leta 1978.
V	soboto, 19. t.m., je imela občni zbor tudi Kmečka banka v Gorici, in sicer v prenovljenem prostoru na Verdijevem korzu, kamor se ho v kratkem preselila iz ulice Morelli. Poročilo o poslovanju je posredoval predsednik upravnega sveta Leban. Zaupana sredstva so se lani povečala za 26,9 odstotka in so presegla 13 milijard in pol lir. Končne postavke so se lani v primeri s predlanskim letom zvišale za ne-
Posvetitev novega beograjskega škofa
V	Beogradu so v nedeljo, 20. t. m., slo-esno posvetili za novega beograjskega J^škofa slovenskega rojaka msgr. Alojzija Urka. Nadškof Turk se je rodil na Dolenj-„ ern leta 1909, v duhovnika pa je bil po-' vpčen leta 1937. 2e od bogoslovnih let, to-ej od leta 1934, pa do leta 1958 je delal v ^ °pski škofiji, kjer je bil škof Slovenec dr. ^.^idovec. Pozneje je delal v Beogradu, j^er od leta 1964 urejuje revijo Blagovcs\ odstopu dosedanjega nadškofa dr. Bu-at-ka ga je papež Janez Pavel II. imenoval novega beograjskega nadpastirja.
Glavni posvečevalec je v nedeljo
Pfo
bil
nuncij msgr. Cecchini, ki je tudi vodil *otno liturgijo, ob njem pa zagrebški j^oškof in predsednik jugoslovanske ško-vske konference Kuharič in ljubljanski J^škof in metropolit dr. Šuštar. Vseh pr ^ *nih škofov je bilo 13, ob njih pa 40 du °vnikov in velika množica vernikov, ki je
povsem napolnila frančiškansko cerkev sv. Antona. To cerkev je zgradil slovenski arhitekt Plečnik. Izbrali so jo zato, ker je veliko večja od stolnice. Med slovesnostjo, k' je trajala poltretjo uro, je pel zbor pod vodstvom lazarista Devetaka, ki je tudi Slovenec, a dela v Beogradu. Med verniki sr bili prisotni zastopniki iz vse beograjske škofije, tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Tako tudi iz Kosova, kjer je novi nadškof dalj časa deloval. Odsoten je bil le dosedanji nadškof dr. Bukatko, ki je v bolnišnici. Po zastopniku je poslal svoj pozdrav, namesto govora, ki bi ga moral sam prebrati, pa je spregovoril subotiški škof.
V	cerkvi je bilo tudi vidno zastopsivc: srbske pravoslavne cerkve in beograjska pravoslavne teološke fakultete. Po cerlc ni slovesnosti je bilo priložnostno kosilo, ki so se ga udeležili tudi predstavniki lasti.
kaj več kot 30 odsto. Kmečka banka v Gorici deluje neprekinjeno od leta 1909.
Redne letne občne zbore so imele tudi Hranilnice in posojilnice v Sovodnjah, na Opčinah in v Nabrežini. Iz poročila, ki ga je prebral predsednik openske Hranilnice inž. Sosič, je razvidno, da je ta slovenski zadružni denarni zavod najmočnejši med sorodnimi slovenskimi zavodi v zamejstvu, saj znaša vrednost vlog 27 milijard lir. U-speh je v lanskem poslovnem letu zabeležila tudi Hranilnica v Nabrežini, saj je novemu upravnemu svetu, ki mu predseduje Gvido Zidarič, posrečilo odpraviti razne težave, zaradi katerih je bila svoj čas imenovana komisarska uprava. Na občnem zboru so upravnemu svetu med drugim priporočili, naj prouči možnost, da bi posojilnica poslovala za stranke tudi v popoldan skih urah.
 U —
NOGOMETNI ŠKANDAL
Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v teh dneh dokončala preiskavo o nogometnem škandalu. Seveda bo zaenkrat šlo le za zahteve, o katerih se bo moralo izreči disciplinsko razsodišče, ki šteje pet članov, predseduje pa mu odvetnik D’Alessio. Proti razsodbam je možen priziv na zvezno prizivno sodišče, nakar je razsodba dokončna. V najboljšem primeru se bo prvostopenjska razprava pričela o-krog 7. maja, saj mora po pravilniku preteči deset dni od izročitve zahtev. Ker pa je dokumentacija zelo obširna — preko 8PP tipkanih strani — se bo pričetek po vsej verjetnosti še nekoliko zavlekel, vsaj tja do
14.	maja. Na podlagi že poznanega obtože-valnega gradiva je moč sklepati, da bo predsednik preiskovalne komisije De Bia-se zahteval vsaj devet doživljenjskih izključitev, ki naj bi veljale za Milanovega predsednika Colomba in za nogometaše Al-bertosija in Morinija (oba Milan), Cacciato-rija, VVilsona, Manfredonio in Giordana (vsi Lazio) ter za Della Martiro in Stefana Pellegrinija. Prvi igra pri Perugii, drugi pa pri Avellinu. Za preostalih deset igralcev pa so predvidene kazni od nekaj mesečne do večletne prepovedi igranja. Od prvoligaških klubov naj bi bili kaznovani z nazadovanjem v B ligo Milan, Perugia in Avellino, v drugi ligi pa grozi nazadovanje Genoi in Palermu. Seveda pa so to zaenkrat le predvidevanja.
k
Izglasovan proračun 1980 v občini Devin - Nabrežina
V torek, 22. t.m., se je sestal na svoji zadnji seji pred potekom mandata devinsko - nabrežinski občinski svet. Kot glavna točka dnevnega reda je bilo glasovanje o proračunu, ki ga je predstavila manjšinska koalicija KPI - PSI. Med politiki je vladalo veliko zanimanje, kako se bo glasovanje pravzaprav zaključilo, saj sta nekaj dni poprej ob vprašanju velikih lotizacij, ki predvidevajo naselitev za več sto ljudi, nastala dva nasprotujoča si tabora: na eni strani KPI in SSk, ki sta bili proti lotizacij am v skladu s političnimi dokumenti, ki jih je predlagala SSk in jih je bil soglasno odobril občinski svet, na drugi pa PSI, KD, PSDI in MSI, ki so se zavzemali za nove naselitve.
Na torkovi seji je bilo ozračje precej napeto, zlasti po kritičnem posegu svetovalca SSk, ki je precej negativno ocenil delovanje uprave in zlasti zadržanje PSI ob razpravi o novih gradnjah. Voditelj svetovalske skupine SSk Terčon je označil sedanje zadržanje PSI za predvolilno gesto, da bi si ta stranka zagotovila glasove predvsem na desnici v tekmovanju z Listo za Devin - Nabrežino, kot se je to zgodilo pred zadnjimi občinskimi volitvami, ko je ista stranka izstopila iz leve sredine, da bi se izognila neposrednim odgovornostim za popravke splošnega regulacijskega načrta. Terčon je med drugim očital upravi, da se ni dovolj zavzemala za specifične slovenske probleme v občini, češ da jih je povečini podrejala strankinim interesom. Neodločnost in demagoški posegi so bili — je dejal — druga značilnost te manjšinske u-prave, ki večkrat ni delovala v skladu z željami ljudstva oziroma krajevnih konzult.
V	načelnih vprašanjih in zlasti ko je SSk odločno zahtevala, je nadaljeval svetovalec, pa je uprava naredila nekaj konkretnih korakov v korist in zaščito domačinov. Terčon je zaključil svoj poseg z napovedjo, da bo SSk omogočila odobritev proračuna, v prepričanju, da bo s svojim zadržanjem preprečila kakršnokoli politično špekulacijo in tako ponovno dokazala svoje odgovorno stališče. Poleg tega, je še dejal, naj bo to naša oddolžitev upravi, ki nam je o-mogočila, da smo dobili svoje predstavnike v izredno važnih komisijah (gradbena, urbanistična, predstavništvo UWC) ter naj
bo to prvi korak k enotnemu nastopu proti skupnemu nasprotniku, kot je lista za Devin - Nabrežino, ki misli zbrati in povezati konservativne in Slovencem nasprotne sile.
Zelo ostre poseg je imel dr. Pase za KD, ki je predvsem očital upravi nedelavnost in neodločnost. SSk je očital nejasnost glede političnih izbir.
Socialni demokrat Zanevra je izjavil, da bo prvič glasoval proti proračunu, ker je nezadovoljen z delovanjem uprave, ki ni znala vrednotiti njegovega pozitivnega pristopa.
V	razpravo sta posegla oba socialistična svetovalca, in sicer predvsem, da zavrneta očitke SSk s tem, da sta skušala prepriča-
ti svetovalce, da je PSI strog zagovornik zakonitosti. Zdi se nam, da se vsi upravi^' lji vedejo v skladu z zakoni, in je skličeva-nje nanje prelahek izgovor, ko nekdo noče prevzeti nase politične odgovornosti.
KPI je še enkrat poudarila, da je upra-va delovala z okrnjeno večino in je morala večkrat pristati na kompromisne rešitve. Voditelj KPI je skušal prepričati svetoval' ce, da ni nikakega nesporazuma med KPl in PSI in se je pridružil pozivu SSk k enotnosti proti skupnemu nacionalističnemu nasprotniku, ki ga predstavlja novoustanovljena Lista.
Sledilo je glasovanje in proračun je bil izglasovan z 11 glasovi KPI, PSI in SSk proti je glasovalo 9 svetovalcev KD, PSD^ in MSI.
Tako se je torej zaključilo to obdobje upravljanja manjšinskega odbora v tej ob-
čim.
nk
Zadnje seje občinskega sveta v Dolini
Dne 23. aprila je potekel petletni mandat vsem občinskim in pokrajinskim svetom, ki so bili izvoljeni leta 1975. Volitve za obnovitev teh izvoljenih teles bodo — kot znano — prihodnjega 8. in 9. junija.
Tako je tudi dolinski občinski svet imel v tem mesecu svoje zadnje seje, na katerih je med drugim odobril podelitev odličja prijateljstva občini Marzabotto iz Emilije, ki je splošno znana po številnih žrtvah, ki jih je pretrpela v krutih nacističnih represalijah v zadnjih mesecih zadnje vojne.
Prav tako je občinski svet odobril prispevke godbam, športnim in kulturnim društvom in mladinskim krožkom za tekoče leto. Svetovalska skupina Slovenske skupnosti je predlagala povečanje prispevka mladinskim krožkom in domovom, otroškemu zboru Slovenski šopek, Glasbeni šoli in skavtski družini pa prvo podelitev prispevka. Občinska uprava je sprejela le prispevek skavtski družini, zaradi česar so se svetovalci SSk pri tem sklepu vzdržali.
Med vprašanji in priporočili je svetovalec Gombač opozoril, da številni neznanci odlagajo odpadni material na raznih mestih med Ključem in Ricmanji, kar bo treba vsekakor odpraviti.
Svetovalec Tul je ponovno zahteval, da občina v najkrajšem možnem času poskrbi za dostojno ureditev izredno zanemarjene-
Obisk v Furlaniji - Julijski krajini
V	petek, 18. t. m. je bilo v gosteh pri deželnem odzoru komunistične partije Furlanije - Julijske krajine odposlanstvo komunistične partije Avstrije s Koroškega. Odposlanstvo so sprejeli deželni tajnik Ros-setti in njegovi sodelavci. Delegaciji sta si izmenjali mnenja, o mednarodnem položaju in si hkrati izmenjali informacije o položaju v Avstriji in na Koroškem, oziromr v Italiji in v deželi Furlaniji - Julijski kra jini. Za obe stranki je velikega pomena vprašanje ohranitve miru. Delegaciji sta se strinjali, da bosta še dalje ohranili in okre pili stike, ki so koristni za razumevanje
stvarnosti, v okviru katere deluje vsaka partija, in za globlje spoznanje, kako vsaka partija ocenjuje vprašanja mednarodnega delavskega gibanja. Odposlanstvo komunistične partije Avstrije s Koroškega je sprejel tudi dolinski občinski odbor. Ob sklepu srečanja so člani delegacije avstrijske partije povabili odposlanstvo komunistične partije Furlanije - Julijske krajine, naj se
15.	maja udeleži v Beljaku organizacijske konference komunistične partije Avstrije s Koroškega. Delegaciji sta se sporazumeli za kulturne izmenjave, za izmenjavo izkustev in delegacij na raznih ravneh.
ga okolja na križišču cest pri Pilu v Mač; koljah, kjer so spomenik padlim, občinsk’ vodovod, tabla z napisom vasi, znamenje sv. Jožefa in zgodovinski kamen iz 1. 1819-Po danih zagotovilih župana naj bi s® to okolje uredilo do jeseni.
SLOVESNOST NA KONTOVELU
Na Kontovelu je bila v nedeljo, 20. t.m■> verska slovesnost. Blagoslovili so namreč marmornata kipa, ki ponazarjata slovenska svetniška škofa Barago in Slomška in ki sta postavljena na pročelju župne cerkve-Slovesnost je zaradi mraza in sneženja p°' tekala v cerkvi in ne pred njo, kot je bil0 predvideno. Po litanijah je imel govor škofov vikar dr. Škerl, ki se je ustavil tak0 pri verskem kot pri narodnostnem pomenu obeh škofov, ki imata zdaj svoj kip na Kontovelu. Nekaj pesmi je izvedel skavt' ski kvintet, nekaj pa zbrani verniki. Ob župniku Bogatcu je spregovorila tudi mla' da faranka.
SPORED PRIREDITEV OB POIMENOVANJU OSNOVNIH SOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V ZGONIKU FJ! »1. MAJU 1945« IN V SALEŽU PO »LOJZET^ KOKORAVCU- GORAZDU«
30. aprila 1980 ob 19. uri v osnovni šoli v Zgonik
— recital učencev osnovne šole Zgonika
1.	maja 1980 ob 16. uri pred osn. šolo v Zgonik*1
— polaganje vencev na občinski spomenik 35-letnici osvoboditve
SLOVESNOST OB POIMENOVANJU OSNOVN^ SOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V ZGONIKU PO »1. MAJU 1945«
— odkritje spomenika in blagoslov
— slavnostni govori
— nastop predšolskih otrok — vrtec Zgon
— nastop učencev osnovne šole Briščiki
— nastop učencev italijanske osn. šole Zg°:
— nastop učencev osnovne šole Salež
— nastop učencev osnovne šole Zgonik
— nastop TRŽAŠKEGA PARTIZANSKE^* PEVSKEGA ZBORA
Od 15. do 24. ure bodo delovali kioski z jeC*a čo in pijačo.
Od 20. do 24. ure ples na prostem ob zvo^1 ansambla »LOJZETA FURLANA«.
iK
Predstavitev knjige o šolstvu v Trstu in Gorici
V	Attemsovi palači v Gorici je bila prejšnji ec*en predstavitev knjige prof. Daniela Bonača s tržaške univerze. Delo nosi naslov »Disciplina giuridica delle istituzioni scolasti-clle a Trieste e Gorizia«; okroglo mizo so pri-r2dili goriška občina, pokrajinska uprava in šol-po skrbništvo. Knjigo so predstavil trije strokovnjaki s tržaške univerze in obdelali snov s treh vidikov: zgodovinskega, juridičnega in soboškega. Navzoč je bil tudi avtor in je ob zaključku odgvarjal na vprašanja iz občinstva, ki Popolnoma napolnilo veliko dvorano Attemse palače.
. Po pozdravnih besedah goriškega župana e Simoneja, je spregovoril najprej prof. Pie-
10 Zovatto, ki je orisal zgodovinsko dogajanje 'J zadnjih letih avstroogrske monarhije in v ob-°bju fašizma, ko je ta skušal iztrebiti Slovenko besedo iz naših šol in sploh vseh ustanov. , r,sal je tudi zadržanje goriške in tržaške Cer-
v,e_ v tistih nejasnih časih in zlasti glede na Potiske na tedanjega tržaškega škofa Fogarja; v.^rjetno bi bilo dobro, da bi podrobneje govo-
11 tudi o goriških razmerah v tistem obdobju.
Dve prireditvi
Na Ljesah v Beneški Sloveniji se je v edeljo, 20. t. m., končala 11. revija Primorska poje, ki sta jo priredili Slovenska posvetna zveza in Združenje pevskih zbo-Ov Primorske. Kot je že običaj, so bili Otlcerti v različnih krajih, in zadnji kon-. rt je bil v občini Grmek. Nastopilo ie eset zborov z obeh strani meje. Prvi na rsti je bij domači zbor »Rečan«. Omeni-
jo
?ob.
naj še zamejske: zbor Jezero iz Dober-y -a in zbor Oton Zupančič iz Standreža.
dvorani se je zbralo precej občinstva, k r je uradno pozdravil grmeški župan, ing. ehini.
Velika otroška prireditev pa je bila v edelj0 v Doberdobu, kjer je bil prvi Pa-,.lrčkov dan. Zaradi slabega vremena je
prireditev v župnijski dvorani in ne
bila
h*\
a Prostem. Kljub temu je bil ves prostor Q°Polnoma zaseden. Govor o zgodovini ir vi°gi otroškega mesečnika »Pastirček« j c pesnica Ljubka Šorli. Nato so nasto-
V	* nekateri otroški zbori in nekateri in-j Vtnientalni solisti. Na sporedu je bila tud; ,, a »Janče«, ki so jo izvedli otroci iz Ste fjana.
Prof. Giorgio Conetti je govoril o juridi-čnih' aspektih in nakazal različno gledanje na šolsko zakonodajo, ki ni povsem enaka v vseh krajih, kjer živijo Slovenci, v Slovenski Benečiji pa sploh o tem ni govora, ker slovenskih šol ni. Zavzel se je za to, da bi slovenska manjšina imela povsod pravico do svoje šole ne glede na številčnost in kraje, kjer živi; to pa bi predstavljalo poenotenje zakonodaje, kar ni lahko.
Zadnji govornik je bil prof. Emidij Susič, ki je podal sociološko razlago in se zaustavil ob slovenskih avtorjih, kar je bilo zelo pomembno, saj so se italijanski šolniki lahko seznanili tudi s stališči, ki jih zagovarjajo slovenski strokovnjaki. Ob koncu je spregovoril še avtor prof. Bonamore in naglasil, da je napisal to knjigo predvsem z juridičnega vidika in da se je zaustavil predvsem pri slovenskem šolstvu, ker je to nekaj nenavadnega. Govoril je nadalje o svojih načrtih za izdajo knjige na podobno temo, o Južni Tirolski in Dolini Aosta. Rekel je tudi, da bi bilo prav, da bi tudi druge jezikovne manjšine dobile svoje šole v Italiji.
Ansambel »L Hlede« posnel gramofonsko ploščo
V	sredo, 9. aprila, so člani ansambla Lojzeta Hledeta predstavili v Števerjanu svojo zadnjo ploščo, ki so jo pred kratkim posneli v študiju AVF v Ncmah pri Vidmu. Gramofonska plošča, oz. kaseta nosi naslov »Večer v Števerjanu«; na ovitku je fotografija Števerjana
v	večernih urah, v ospredju pa so člani ansambla; na plošči je 12 skladb, za nekatere sta napisala besedila Saša Martelanc in Ivan Malavašič, nekaj je Gregorčičevih, ostale pa so na narodno besedilo. Izdaja plošče in kasete je pomemben kulturni dogodek, saj priča o u-stvarjalnosti in zavzetosti naših glasbenih sku-
pin, da ohranijo tudi za bodočnost svoje stvaritve na tern področju. Pred kratkim je tudi So-vodenjski nonet izdal svojo ploščo. Upajmo, da bodo ljubitelji glasbe in ljudskih pesmi znali ovrednotiti ta prizadevanja naših instrumentalnih in vokalnih skupin. Na plošči Lojzeta Hledeta so posnete sledeče skladbe: Večer v Števerjanu, Na trgatev veselo, Gozdič je že zelen, Najlepše je doma, Nevesti, Opomin k veselju, na drugi strani pa so Svatovska polka, Prstan, Na festivalu, Mladosti spomin, Vasovanje in Zdravica.
PROSLAVA V MONIGU
Med proslavami ob obletnici osvoboditve po Italiji velja opozoriti na prireditev, ki je bila 24. aprila v kraju Monigo pri Tre-visu. V vojašnicah CADORIN je bilo namreč v letih 1942-43 koncentracijsko taborišče, kamor so italijanske zasedbene čete iz tako imenovane »ljubljanske pokrajine« izgnale kakih 2800 civilistov. Od lakote jih je po doslej znanih podatkih umrlo 187. Od teh je bilo 54 otrok. Se danes se ne ve, kje so jih pokopali. Taborišče sodi v vrsto italijanskih koncentracijskih taborišč, med katerimi sta po grozotah najbolj znani na Rabu in v Gonarsu. Manjša taborišča pa so bila še v omenjenem Monigu, v Chiesanuo-
vi	pri Padovi, v Renicciju, v Viscu in drugje. Po vojni so bili v vojašnicah v Monigu nastanjeni tudi slovenski begunci.
Dne 24. aprila so v krajevni cerkvi odprli razstavo risb, grafik in akvarelov, ki jih je o življenju v taborišču ustvaril tam zaprti likovnik Vladimir Lamut. Slikar je umrl že leta 1962, po njem je imenovana
POHOD PRIJATELJSTVA
Preteklo nedeljo je bilo po goriških in no-Joriških ulicah vse živo; računajo, da se je lih P°h°da prijateljstva nad 4500 mla-•p ’ ki so v jutranjih urah startali z goriškega . a,vnika in preko mejnega prehoda na Erjav-SqJ cesti šli v Novo Gorico, od tam pa skozi br\ ski mejni prehod prišli do cilja v ul.
Bosco, kjer ie bilo nagrajevanje in obilno cfPčUo za vse tekmovalce. Pohoda so se u-žkee*>lc številne skupine iz Gorice, novogori-[) °bčine, iz vse dežele in tudi iz Veneta in ^gne. Najštevilnjša je bila osnovna šola iz
Šempetra (nad 450 tekmovalcev), iz Slovenije pa je bilo vseh udeležencev približno 1400; prisotne so bile tudi slovenske šole iz Gorice in nekatera športna društva in posamezne skupine. Namen te manifestacije, ki sta jo organizirala Turismo giovanile e sociale iz Gorice in Zveza telesnokulturnih organizacij iz Nove Gorice, je v tem, da pride do čim večjega zbliža-nja med mladimi, ki živijo tu ob meji ali v notranjosti ene ali druge države, in do tesnejšega prijateljstva, saj že samo ime prireditve to zelo jasno potrjuje.
galerija v Kostanjevici. Njegove umetniško in zgodovinsko pomembne upodobitve razstavlja zveza partizanov in občina iz Mo-niga.
—o—
S TRŽAŠKEGA
SPORED ZA PROSLAVE 35-LETNICE OSVOBODITVE
24. aprila
11.30 Gledališče F. Prešeren: razstava ex tem-pore vseh šol na tematiko miru v svetu
15.00 Spominski tek: Bazovica - Gročana - Boršt
19.00 Telovadnica: otvoritev razstave slik Maria Magajne
20.30 Telovadnica: prireditev osnovnih in srednjih šol; gostuje šola iz Kočevja
25. aprila
10.00 Spominski tek: Ricmanje - Log - Tovarna motorjev - Domjo - Milje
20.30 Gledališče Prešeren: solistični koncert dua Žarko Hrvatič (violina) — Nadia Omar (klavir)
26. aprila
dopoldne Spominski tek: Milje - Hrvatini 18.45 Spominski tek: blok Osp - Mačkolje - Pre-beneg - Dolina - Boljunec
20.30 Gledališče Prešeren: podpis sporazuma z občino Marzabotto; kulturni program PD Vodnik
27. aprila
dopoldne Zaključna	manifestacija
9.30	Zborno mesto	pred gledališčem
10.30	Svečanost pri	spomeniku: govori,	vojaška
častna straža;	kulturni program	(združeni
zbori)
16.00 Otvoritev filmske dejavnosti v Gledališču: predvajanje partizanskih filmov
ZA VSE PRIREDITVE JE VSTOP PROST
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nova številka »Zaliva«
Pred kratkim je izšla nova, 3. in 4. lanska številka »Zaliva«. Zamuda je povzročila, da so se nekateri že bali, da ne bo več izšla. Vsekakor je treba povedati, da je bilo zadnji čas po njej veliko povpraševanje, kar je dokaz, da je mnogim pri srcu. Upajmo, da se to izraža tudi v denarni podpori reviji in da se glede nje ne bo potrdil rek, da smo Slovenci najbolj skop narod v Evropi, vsaj kar zadeva pomoč kulturnim pobudam.
Nova številka prinaša na uvodnem mestu uredniški uvodnik »Ob praznovanju neke obletnice«
—	komentar o petindvajsetletnici Slovenske kul-turno-gospodarske zveze. Kot podnaslov stoji: »Se eno nespodbudno razmišljanje«. Uvodnik je zelo polemičen in očita med drugim vodstvu SKGZ, da premalo skrbi za gospodarski razvoj slovenske manjšine v Italiji.
Sledi nadaljevanje in konec »Pričevanja« Vir-gila Sčeka — nekak njegov življenjepisni memorandum. Ta drugi del se nanaša na dogodke v letu 1918, ko je Italija zasedla Slovensko Primorsko, na dobo pod fašizmom in nekaj malega tudi še na čas druge svetovne vojne. Franček Križnik pa nadaljuje svoj dolgi spis »Med komunistično diktaturo in demokracijo«. Spis ima to odliko, da Križnik ne piše kar tjavendan, ampak skuša vsako svojo trditev — spis se nanaša na čas po prvi svetovni vojni — vestno dokumentirati. Vendar je slišati zlasti z marksistične strani pripombe, da pri tem Križnik ni šel preko najbolj znan h marksističnih avtorjev Lenina, Roze Luxemburg in še nekaterih drugih.
Sledi razprava Luigija Michieletta »Slovenski drobci v Nietovem romanu »Grof ovčar«. J. S. pa nadaljuje in zaključuje razpravo »Bias«, v kateri "azkriva »ideološke usedline v slovenskem zgodovinopisju ter potvorbe glede takoimenovane -nezgodovinskosti - slovenskega naroda«. Pri tem polemizira zlasti tudi z marksističnim stališčem. Zanimivo in dobro dokumentirano je tudi avtorjevo zavračanje dosedanjega pojmovanja slovenske srednjeveške zgodovine in vloge plemstva v njej. Avtor pravi med drugim: »Trditve o "tujem” plemstvu in vladarju ter o slovenskem podložni-štvu so torej v resnici potvorbe«. Jasno je seveda, da so te potvorbe služile v novejšem času določenim političnim tendencam tistih, ki so trdili, da hočejo »odrešiti« slovenski narod, posebno propagandistom »jugoslovenarstva«. Potem ko avtor prikaže, kako nevedno in naravnost brutalno brezobzirno za zgodovino malih narodov sta se izražala o Slovencih in drugih malih narodih v Evropi Marx in Engels kot pripadnika nemškega naroda in izhajajoča iz nemškega razreda, nagla-ša, kako nesmiselno in površno so pojmovali slovensko zgodovino celo slovenski zgodovinarji. Tisti, ki so v zadnjem času skušali zaobrniti to tendenco in pisati o slovenski zgodovini z večjim znanjem in razumevanjem, pa so deležni bojkota, kot npr. dr. Jože Felicijan, ki je objavil leta 1967 v Clevelandu in Celovcu knjigo v angleščini z naslovom »The Genesis of the Contractual Theory and the Installation of the Dukes of Carinthia« (Nastanek kontraktualne teorije in ustoličevanja koroških vojvod), v kateri je objavil svoje odkritje, da je Thomas Jefferson oprl svoje ustavno besedilo o pravici ameriškega ljudstva do neodvisnosti in ljudske suverenosti tudi na nekdanja ustoličevanja karantanskih knezov, v smislu na-
čela ljudske suverenosti, da je ljudstvo tisto, ki je nosilec suverenosti. Ustoličevanj pa ni bilo konec z Ernestom Železnim, ampak so ostala v načelu in v simbolni obliki veljavna še do 18. stoletja, kar je pomenilo priznanje slovenske državnosti še iz karantanskih časov. Avtor je ostro polemičen do vseh tistih, na tujem in med Slovenci samimi, ki so zamolčavali slovenskemu narodu ta dejstva in nam hoteli po vsej sili dopovedati, da Slovenci nimamo zgodovine in da nismo imeli nikoli lastne države. Avtor zaključuje svojo dolgo in izredno zanimivo ter temeljito razpravo z besedami: »Takšno stanje je končno posledica delovanja vzvodov, s katerimi se vrši socialni nadzor... Ta nadzor obsega obvezujoče zakone in določila, pa tudi ustrezne kazni, če jih kdo ne izpolnjuje. Poleg tega pa imajo državne strukture tudi določen ideološki sistem, ki ni nujno zakonsko izražen, npr. nacionalna ideologija vladajoče stranke. Ta skuša utrditi svoj položaj z idejnim zavajanjem (manipulacijo), predvsem prek javnih občil. V našem primeru je to zavajanje usmerjeno v vcepljanje občutka manjvrednosti, z vsemi takoimenovanimi »znanstvenimi« argumenti in propagandno tehniko, ki naj nas napravi voljne za asimilacijo. Več kot očitno je, da je ta propaganda imela na naše ljudi večji učinek, kot pa bi ga ob pravilni obveščenosti smela imeti. Tako velik, da skoraj ne najdemo več pravega izhoda iz začaranega ideološko manjvrednostnega kroga. Ce se bo naša takoimenovana »elita« zavedala, kaj je vzrok takemu stanju — in pri tem je lahko elita vsakdo, ki čuti s svojim narodom — in če bomo pometli z ideološkim zavajanjem in njegovimi usedlinami, potem bomo Slovenci v prihodnje stopili v vrsto evropskih narodov. V nasprotnem primeru pa bomo izginili in za to ne bo niti več treba novih industrijskih con!«
Sledi nadaljevanje dolge novele »Magnetofonski trak«, ki jo je napisala Jasminka. To je že peto nadaljevanje. Novela je žal na škodo dogajanja preveč nabita z modrovanjem in diskuii-jami o vsem mogočem, ki so idejno preveč plitve, da bi mogla biti res zanimiva. Zanimivejše je okolje, v katero je postavljena, vendar pa tudi precej abstraktno — gre za zgodbe, ki spominjajo na »Decamerona«, seveda brez njegovih :a-čimb. Pa tudi brez njegove jedrnatosti.
Boro Ban nadaljuje svoj roman »Moč v belem« iz zdravniškega okolja v Ljubljani, vendar je dogajanje tokrat prestavljeno nekam k morju. Marinka Terčon ocenjuje učbenik slovenskega jezika, ki sta ga v angleščini izdali dve Slovenki v Ameriki.
Osrednji spis te številke zaliva je nedvomno v obliki dnevnika napisan spis Borisa Pahorja »Planinska medigra«, s podnaslovom »Iz zapiskov«, ki obsega skoro 30 strani. V zelo posrečeni obliki dnevnika s počitnic v gorah od Višarij do Mangarta obravnava Pahor, kot je že njegova navada, vsakovrstne kulturne in politične probleme. Oblika dnevnika mu daje možnost, da mu o stvareh ni treba pisati v obliki dolgih razprav, ki bi vplivale dolgovezno in bi lahko dolgočasile bravca ali se mu zdele pretežke. Spretno jih je razdelil med lepe opise gorske narave, obujanje spominov, celo nekoliko sentimentalne zapiske. Tako npr. ne manjka v teh zapisih niti razglab-
ljanje o sloviti zgodbi Tristana in Izolde ali plo napisanih spominov na srečanja z judovsk0' italijansko pesnico, pisateljico, avtorko filmski, scenarijev in celo režiserko Edith Bruck iz Bi103’ katere pesmi, najbrž v njegovem prevodu, tud1 najdemo v tej številki. Ni se čuditi, če ji zlia Pahor spretno pridružiti Lepo Vido, Janeza Sv^ tokriškega, Trubarja in Še marsikoga. Tako se zdi bravcu kar naravno, da razpravlja avtor *a' korekoč mimogrede o raznih bistvenih vpra"a’ njih slovenske zgodovine in zlasti sedanjo3*1’ vedno v svojem znanem polemičnem, a vendarie kar obzirnem slogu. Vendar zna ostati tostran meje, ki bi pomenila oster prelom z nasproti"' kom. Ali bolje rečeno z nasprotniki. Pahor J0 ima z marsikom, a predvsem seveda z vsemi t*’ stimi, ki s svojo neobčutljivostjo za slovensK6 nacionalne probleme in za demokracijo ovira™ razvoj slovenske kulture in nacionalnega razi®8’ ha, ali pa jima naravnost nasprotujejo.
Pahor se dotakne v dnevniku takorekoč vse ga, kar hoče, bodisi v nekaj tja vrženih stavk® bodisi na celih straneh in poglavjih, a spet vse spretno in prikupno zavije v občutja in vtise * gora ali iz gorskih koč. Med drugim razpravi o medvojnih odnosih med partizani in dofl10' branci.
PROTI VINKULACIJAM
IN RAZLASTITVAM V SKEDNJU
Na pobudo članov in prijateljev krajevfle sekcije Slovenske skupnosti je okrog stopetde' set domačinov iz Skednja podpisalo vlogo tržaško občino proti nameravani vinkulacti1 obsežnega področja v spodnjem delu našel)8 (ulica Ponticello in druge), ki jo predvidel predlagana varianta k varianti št. 25 splošnf ga regulacijskega načrta in ki naj bi po za«11' sli občinskih načrtovalcev služila za uredit2' javnega vrta. Poleg tega je še večje število p? sameznih lastnikov prizadetih zemljišč podP1’ salo in poslalo na občino svoje individual^ pritožbe proti omenjenemu načrtu.
Prebivalstvo Skednja, ki dobro pozna Pr/ trebe svojega kraja, je v veliki večini proti ta*’ šni vinkulaciji področja, :ki ne koristi nikomtfj: zato so se brez pomislekov pridružili pob^ za zavrnitev omenjene variante. Zato pričaj' jejo, da bo tržaška občina realistično prevet j* upravičenost vseh pritožb lastnikov in drug'}1 krajevnih prebivalcev Skednja in umaknila f mogoč predlog variante, ki tako krivično pr>zll dene področje v bližini pokopališča, ul. Polllli cello in bližnjo okolico. Proti takšni varia?. so sami urbanistični razlogi, kajti vinku1ac'J6 brez konkretnih možnosti za uresničitev dvo>fl' Ijivih potreb so še posebno krivične in nesU11 selne, dalje javni razlogi za ohranitev etnic|lC ga razmerja med prebivalci ter preprečitev dočih razlastitev. Na omenjenem področju nil) bi občinska uprava uredila »zelene površin^ Načrt je povsem nerealen, ker tudi že obs{° ječi h zelenih površin občina ne zmore vzdr? vati. Skedenjski park, ki se razteza od ul'c Baiamonti proti vrhu Skednja, je recimo smetišče. Ali naj potemtakem v Skednju nast ne še eno takšno smetišče brez vsake korist* celotno skupnost in za ceno uničenja lepo t jenih vrtov številnih malih zasebnikov - do'11 činov?
Prizadeti prebivalci Skednja hkrati pflC0 kujejo, da bodo to njihovo občuteno zahte podprle vse demokratične sile, ki so jim P1 blemi in stiske naših ljudi pri srcu.
i
Sodobno kmetijstvo
Se o krompirju
Poleg hranilnih snovi je v krompirju
udi alkaloid solanin, ki ga je v lupini pet-
rat več kot v mesu gomolja. Včasih se ko-Ucf
, 'na solanina in podobnih strupenih sno-v> precej poveča. Kadar ga je nad 20 mg *a 100 g, krompir ni primeren za hrano. .e ga uživamo v večji količini, povzroči j^vesno obolenje, podobno gastroenteri-lsu. črevesnemu katarju.
Do velikega povečanja solanina pride Predvsem v mladem, pozelenelem krompir-ki ga je treba odstraniti. Krompir, ki Pozeleni med skladiščenjem pozimi ali sPomladi, ni nevaren, zlasti olupljen.
Jedilno kakovost krompirja določajo pranje lastnosti, in sicer razkuhavanje,
rstost (konsistenca), moknatost, vlažnost struktura. Delimo ga v štiri vrste: Vr-, a A — za solato; gre za vrsto krompirja,
ki
se ne razkuha, gomolji so čvrsti, meso
Motor na alkohol
Brazilska industrija je dala v prodajo pVe avte na pogon s skoro čistim alkoho-S tem se hoče Brazilija vsaj delno rešiti odvisnosti od tujine, kar zadeva polaska sredstva, t.j. nafto oziroma bencin. aZen tega je alkohol kot pogonsko sred-’0 precej cenejši kot bencin in nafta. Bra-'*ci morajo plačati zdaj za liter bencina t'bližno 470 lir, liter alkohola pa jih sta-6 samo polovico te vsote. Sicer porabijo °vi avtomobilski motorji 20 odstotkov go-,va več, a prihranek je še vedno velik. !%eč alkohola pridelajo iz sladkornega
s3, ki raste na velikanskih plantažah
te
se da še mnogokrat povečati.
1^ Pred par leti se je tudi v Evropi veli-govorilo o raznih avtomobilskih moto: na drugačna goriva, toda v posledni'
?su je to kljub naglemu višanju cen ben-in nafte potihnilo. To se da razlagati s da industrije, ki delajo poskuse z no-l^i motorji, nočejo vzbujati pozornosti
je vlažno in drobno zrnato; temu je še naj-bližja sorta cvetnik. Vrsta B — gre za krompir, ki se ga uporablja v različne namene; takšna je na primer vrsta bintje. Vrsta C — gre za moknat krompir, ki se razkuha, meso je suho in grobo zrnato. Takšen krompir je namenjen krmi in industriji. Primeren je tudi za pripravo testa. Vrsta D — gre za krmni in moknat krompir, gomolji so rahli in se močno razkuhajo, meso je suho in grobo zrnato. Večina porabnikov želi vrsto A in B in meso bele barve.
Na Primorskem ima krompir na voljo tudi do 240 dni rastne dobe, če bi ga namakali. Ker pa je ta možnost majhna, pridelujejo zelo zgodnji krompir. Tako izkoristijo čas, ko je dovolj naravne vlage — od februarja do junija. Nasprotno je v goratem svetu komaj 60 do 80 dni rastne dobe za debelitev gomoljev. Zato tam uporabimo zgodnjo sorto, ki ima bujno rastoče cime, uporabljamo manj dušika in sadimo fiziološko starejše seme.
S pridelkom 25 ton gomoljev poberemo z vsakega hektara njive 100 kg dušika, 120 kg kalija, 23 fosfora, po 10 kg žvepla
in klora, ter vrsto drugih snovi. Ce se to ponavlja brez gnojenja na isti njivi, začne pridelek upadati, zato moramo dodajati hranilne snovi.
Oskrba krompirišč s hranilnimi snovmi
Dušik vpliva na rast in pospešuje razvoj bočnih stebel. Največ ga rabi v času bujne rasti listja, ko so rastline visoke 15 do 20 cm in traja trideset dni, torej približno med 50. in 80. dnem po sajenju. Kasneje se potreba po dušiku zmanjša, a brez njega ostane krompir majhen in bled, sve-tlozelene barve in tog, s pokončnimi listi, hitreje dozoreva, pridelek pa je manjši.
Krompir rabi fosfor in ga v obliki fos-forovega oksida vsrka iz zemlje do 60 kg na hektar, to pa le, če ga dodamo v dostojni obliki.
Krompir rabi mnogo kalija in ko cima doseže vrhunec in če je tudi preskrba z dušikom dobra, vsebuje krompir kakih 420 kg kalijevega oksida na hektar. Gomolji z malo kalija so izredno občutljivi.
Rastlina porabi tudi magnezij, katerega vsrkavanje ovira prevelika kislost tal, slab zlog zemlje in izobilje kalija. V zemlji, posebno pa v hlevskem gnoju so še drugi, za rast pomembni elementi, kot so bor, cink, mangan, baker in molibden. Tako pomanjkanje kot preobilje naštetih snovi škodljivo vpliva na rast in pridelek.
Z.T.
E G 5 IIM IRAIM
^kurence, ali pa tudi s tem, da naftne ^žbe nimajo interesa na drugačnih moljih in sproti »zadušijo« s svojim vpli-
111	vsake take poskuse.
Zunanji ministri držav članic Evropske gospodarske skupnosti so na zasedanju v Luksemburgu sklenili, da bodo njihove vlade takoj zmanjšale diplomatska predstavništva v Iranu. Ce iranski študentje ne bodo izpustili ameriških talcev do polovice maja, bo EGS odredila tudi gospodarske sankcije. Takoj pa začne veljati prepoved izvoza vojaškega materiala v Iran. Zelo verjetno se bodo stališču Evropske gospodarske skupnosti pridružile tudi Grčija, Portugalska in Španija, ki so zaprosile za vključitev v deveterico, pravtako pa Kanada in Japonska.
Iz dobro obveščenih virov prihaja tudi vest, da bodo veleposlaniki držav Evropske gospodarske skupnosti znova odpotovali v Teheran na ponoven poskus, da bi prepričali iranske oblasti, naj osvobodijo talce.
f
Olimpijske igre še vedno negotove
H Upanj, da se bo predsedniku Mednarod-k Ba olimpijskega odbora lordu Killaninu . ,Srečilo rešiti moskovske igre s kompro-;’s°ni, ki naj bi ga dosegli na zasedanju J ^šnega odbora svetovne športne organi-stClje, je vedno manj. Po sestanku s pred-(jj?vtiiki evropskih olimpijskih odborov je lj 0 na vrsti srečanje s športnimi zvezami,
K rih panoge so vključene v olimpijski $.°gram. Eno zadnjih upanj predstavlja i^anek med Killaninom in Novikovim, ki j **iorda prišel v Lousanno z novimi sov-" skimi predlogi.
[jv.Britanska vlada je znova potrdila svoj G1;op k ameriškemu bojkotu. Med pari
mentarno razpravo je namreč predstavnik vlade izrekel pripravljenost finančno podpreti športnike, ki bodo pristopili k bojkotu. Londonska vlada je nadalje pripravlie na organizirati vrhunske športne prireditve, ki naj bi tako nadomestili olimpijske igre.
Predsednik norveškega olimpijskega odbora Mollen, ki je že odpovedal nastop na moskovskih igrah, pa je dejal, da bi Mednarodni olimpijski odbor moral že januarja odpovedati moskovsko prireditev, ker iger ni moč prirediti v državi, ki je z vdorom v Afganistan prekršila olimpijsko listino.
Če ta diplomatska akcija ne bo obrodila uspeha, bodo ustavili izvoz v Iran z izjemo zdravil. Skupnost ne bo hkrati več uvažala iranskega petroleja po cenah, ki presegajo tiste, ki jih je določila Organizacija držav proizvajalk. Za sprejem gospodarskih sankcij se bodo odločili ministri na srečanju, ki bo sredi maja.
NOV SVETOVNI VIŠEK
V	OBJADRANJU SVETA
I-Ienry Jaskula, 56-letni poljski kapitan brez ene roke, je z majhno jadrnico obja-dral svet, ne da bi bil pristal v kakem pristanu. Med vso plovbo se ni niti enkrat izkrcal. Zemeljsko oblo je objadral v 178 dneh, kar je nov svetovni višek v tem pogledu. Pred njim so samo trije pomorščaki objadrali svet brez vmesnega izkrcanja, toda vsi so porabili za plovbo več dni kot Jaskula. Jaskula je odplul iz Gdynje 12. junija lani in se je vrnil na točko na Atlantskem oceanu, kjer je spet križal svojo plovno pot, kot rečeno po 178 dneh. Zdaj nadaljuje plovbo proti domačemu pristanu, a se tudi do tja ne bo izkrcal, če k temu seveda ne bo prisiljen. Večino časa med svojo samotno plovbo ni imel nobene zveze s svetom. ker se mu je pokvaril radijski oddajnik.
NOVA ŠTEVILKA »MLADIKE«
Te dni je izšla četrta številka »Mladike«. V njej sodelujejo z zanimivimi prispevki med drugimi Franc Rode, Milena Merlak, Zora Tavčar, Bruna Pertot, Majda Košuta, Vladimir Kos, Vojko Arko, Martin Jevnikar, Maks Sah in drugi. Številka je pestra in čedno ilustrirana.
KNUT HAMSUN
POTEPUHI
oooo
Poslovenil Oton Župančič
OOOOOOOO
93
OOGO
Nobeden od njiju ni pozabil te noči, čeprav se jima ni nič hudega pripetilo. Toda oba sta se jasno zavedala, da sta na brezbožnih potih, in celo Avgust, ki se je delal tako drznega, je imel še dolgo potem nemirne noči. Pač tudi ni bil vajen ropanja grobov in je bil razburjen. Vedel je, da mora delati naglo in tiho, glasen razgovor, da bi šklepetala cerkvena okna, ni bil mogoč, tudi ni bilo trenutka primerno, da bi srdito zaklel, kadar se je prasnil ob kak žebelj. Moral je imeti samo krepko voljo in se ne brigati za tovariševe ugovore.
Ko je rakev odprl, še ni bilo opravljeno, treba je bilo še najti prstan v nočni temi, kar je bilo najtežje od vsega. Avgust bi bil pri komaj pokopanem mrliču našel roko in prst po umih. Tu pa je bilo vse kaj drugega, v rakvi so bile samo obleka in kosti, ki so se pač med dolgim prevozom od zaliva pretresle in pomešale. Kam so se izgubile roke? Iskal je približno v sredini trupla. Nič.
Iskanje je trajalo celo večnost. Ede-varta ni več strpelo, zapustil je svoje me sto in stopil na pokopališče. Avgust je imel odprt samo en konec rakve in je zagozdil lopato no pošev med obod in pokrov, da je ostala odprta. Z eno roko je grebel po rakvi.
Edevart je zašepetal v grob: »Pojdi zdaj Avgust!«
Avgust se je vzklonil, bil je razkačen in je odgovoril: »Nazaj, takoj nazaj, če ne, te vzemi vrag!«
»Mar si vzemi moj prstan in ga prodaj!«
»Tvoj prstan, ha? In grobar naj najde moj prstan in naj si ga vzame?Jezik za zobe!«
Edevart se je moral vrniti, in Avgust je začel zopet tipati po rakvi. Izprevidel je, da ne velja segati na slepo zdaj sem, zdaj tja, moral je začeti na enem koncu in pretipati vse po vrsti od palca do palca — o, mučno delo vse otipati, kar se mu je namerilo pod prste, večinoma je bila obleka, često kost, večkrat gumb, zdajpazdaj kaj gnusnega, kar se je lepilo. Gumbi so ga večkrat prevarili, kajti bili so majhni in okrogli, truplo je ležalo v rakvi popolnoma oblečeno, bili so gumbi na suknji in na hlačah. Avgust je vzdržal, ko je naposled prstan našel, se ni mogel premagati, temveč je glasno zašepetal svojemu tovarišu: »Imam ga!« Edevart je potem slišal, kako je mukoma zopet pritiskal pokrov, žeblji so zopet zaškripali. Seveda je bilo zdaj Avgustovo delo slabo in površno, ni našel starih lukenj od žebljev in si jih ni upal zabijati, potisnil je pokrov navzdol, stopil nanj in ga skušal zapreti s svojo težo, nato je slišal Edevart, da je metal z lopato nazaj in po nji teptal, da bi se sesedla.
Zdaj mu je ostalo še važno delo: moral je zabrisati sled za seboj. Edevart je slišal, kako je z rokami čistil in pometal, naposled je položil ruše na grob — to ga je dolgo zamudilo, šlo je za to, da bi se čim prej manj poznalo, kje so bili staknjeni posamezni kosi.
Naposled je Avgust prišel. »Potiplji!« je rekel.
Edevart je potipal. Bil je prstan. Edevart je rekel: »Daj meni lopato in sekiro!«
Molče sta se vračala skozi farovški gozd. Dež je začel...
Da, prišel je jesenski dež, padal je tri dni in Avgustu se je zdelo to sreča in delo božje previdnosti: ta blaženi dež bo odvračal ljudi od pokopališča, bo zabrisal presledke med rušami na odprtem grobu, tudi bo izpral vso prst, raztrošeno okoli groba. Po tem blaženem dežju je bilo njuno podjetje uspelo podjetje...
Nato se je začelo zopet potovanje s culo, ob času, ko so ljudje spravljali krompir, v oktobru, pod mračno jesen. Avgust je hotel ob obali na jug, Edevart je sumil, da se je namenil na Fosenland, kjer je bil zaljubljen v visoko damo, to ni Edevarta motilo, samo ako tovariš ne ustreli njenega moža, kakor je nekdaj omenil. Rekel je: »Mislim, da bo. culo kaj hitro razprodal, potlej si nakupi novega blaga v najbljiž-njem mestu!« Avgust je odgovoril: »Le brez skrbi!«
Razšla sta se. Nista se videla do poletja, do semnja v Stockmarknesu.
Edevart je jadral na svoji ladji naravnost na sever v Kvaelski fjord, preden je
začel tržiti. Upal je, da bi utegnilo bitiv teh krajih še nekaj denarja od zadnjeg® poletnega lova na slanike.
Bila je ostra tekma med štacuno v z*; livu in med Gabrielsenovo štacuno, ta g|1 oni bo moral nazadnje odnehati. Gabriels®* je baje dobil veliko moč z nekako kavcij0 od sorodnikov svoje žene, ni bilo pričaj' -'ati, da bi mu bila Pavlina kos, toda bij* je previdna ženska, razborita, natanko ie izračunala, česa ljudje v raznih letnih bah najbolj potrebujejo, in se je zakladi s primernim blagom. To je bilo tenko Pre mišljeno, ni kupovala petroleja proti P0^ tju, ko je sijalo polnočno sonce, ne toba^ na zimo, ko so odšli vsi moški na Lofote\ delala je umno in preudarno.
Joakim je videl, da trgovina uspeva, |f ker je že v to zaštorkljal, se mu je zbu”1' lo častihlepje, da se ne umakne Gabriel, nu. Urejal se je po malem in ni nakupo?* nikoli več, nego je imel gotovine, pre'1’1' šljala sta oba, sestra Pavlina je prines|a svoj seznam, in Joakim se je zanesel in naročal po njem, naj so delali trgov° v Trondhjemu, kar so hoteli: ali prodajaj16 po kupčevih cenah in pogojih ali pustite
(Dalje)
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg-sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorl" urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Grapl>art Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151
I
e
i
A
Good morning, Mike!
Ja, ja, je pršu mrez.
H o iv are you?
Je zastojn, da se pačeš, ke te ne ztstopem. What, it is possible - you don’t understand English? Nowadays every donky can speak Engiish.
Posluši Jakec: če misleš jet taku naprej, se bom nečko obrnu jn bom šou.
Well, bomo pej spet po domače. Ma zdej uidem, de si forte nacjonalist jn da ne greš z duham časa.
Rajši mi ti povej, kej te je danes primlo, de si začnu nečko po angleško!
E, jest grem sez duham časa, dragi moj. Ke tisto zmiram po slovensko je pasalo, tisto je šovinizem, nacjonalizem, jn tu an napreden človek ne smej bet. Treba bet odprt jn še-rok j n kozmo političen. Kej nismo must?
— Tisto, de smo must, sm tudi jest zamerk8f’ zatu ke me večkrat bolijo kosti. Ma vsd1 ne zastopem, de si glih zdej postou t^1 strašno internacionalističen.
— Znaš, sm biu zadnje cajle dosti na aneh k°"
certah. Prfina u Maribor sm šou, ke je
tam ku ano tekmovanje peuskeh zborov. °
da so pojali tudi po slovensko, ma tudi ^
sti po latinsko, po angleško, po nemško, r
madžarsko, po srbsko jn vse sorte. Taku 8
vsak lahko vi de jn sliše, de slovenci znUtjj
tudi pojat u vseh jezikeh. Pole je biu U '
sti tudi ta bulši slovensi zbor; tisti štede"
tsO
tje sez univerze u Lublani. jn tudi uarU pojali ta bulši del samo po angleško ul P latinsko jn magari še po madžarsko; ta ši del (bol za stare ledi) so pej zapojoli K
slovensko. Taku sm zaslopu, de treba bol odprt jn ne touč zmiram samo po * mače.	.
— A, zdej te zastopem. Ma meni se zdi, de si”, mi Slovenci edini internacjonalisti u Evr^P Vidi, ni dougo tega, ke je u Trsti poj a” m poljski zbor. J n kej misleš, kaku sc p°j.a j Samo po poljsko. J n tudi tam u Gorici P tistmi Seghizzi, ke pridejo zbori od vseh kr jev. Pridejo Romuni jn pojejo po romunsk _ pridejo Nemci jn pojejo po nemško, Ma”^ ri po madžarsko in taku naprej vsak po s je žvrgoli. Samo mi Slovenci...
— E, mi Slovenci!	,
zbe
Figo jn Slovenci. Jn tisti pevovodje, ke -rejo za kašen bol pomemben nastop tuje pesmi prouzaprou zaničavajo, doi”a
- -	-	-	.	s°
robo j n čejo s tem reč, de naše pesa11
mejn vredne. Jest be jeh...	^
— Vre videm, de si ti forte šovinist. Jest te" zdravem: Good bye.
— Pišme u r’t.