DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Obnovljena izdaja - Leto XIX. - Štev. 10 (698)	TRST - 26. maja 1967	Posamezna številka 40 lir
“...Zadovoljen bi bil, ako se motim, toda bojim se, da prisostvujemo začetni fazi tretje svetovne vojne"
(U TAKT)
Okrepimo borbo za ohranitev svetovnega miru !
Apel CK in CKK Komunistične partije Italije
~ffl JEllEMiSlI
Mednarodni položaj se je v zadnjem času močno poslabšal. Nevarnost nove svetovne vojne se je zelo povečala. Ameriš- napadalci so po neuspehih nenapovedane vojne proti vietnamskemu ljudstvu, zagrešili še en hud zločin; vdrli so na demilitarizirano področje med Severnim in Južnim Vietnamom. Zasedli so tisti del tega področja, ki se nahaja na južni strani vzporednika, ki loči vietnamsko deželo na dva dela. Vse kaže, da se pripravljajo na vdor na ozemlje, ki pripada Demokratični republiki Vietnam,
Toda Vietnam ni edino vojno žarišče. Grčija, kjer so pod ameriškim pokroviteljstvom prevzeli oc ?.lst fašisti, je prav tako žarišče. Tudi dogodki, ki se odigravajo na Srednjem vzhodu lahko že itak napeti mednarodni položaj še bolj poslabšajo. Zadnje vesti so zelo resne.
Centralni komite in kontrolna komisija Komunistične partije Italije sta na zasedanju, ki je bilo pretekli teden v Rimu odobrila apel, v katerem je rečeno:
«Svetovni mir je v nevarnosti. Ogrožene so demokratične svoboščine in neodvisnost narodov. Položaj je vsak dan bolj dramatičen. Američani so vdrli na demilitarizirano področje Vietnama in grozijo z invazijo na. Demokratično republiko Vietnama. Perspektive razširitve in internacionalizacije Vietnamskega spopada so vedno bolj vidne. Glavni tajnik Združenih narodov meni, da se nahajamo pred tretjo svetovno vojno in pred strahovitim jedrskim konfliktom. Nihče ne more prikrivati nevarnosti atomske vojne, ki preti vsemu človeštvu, tako meščanstvu kot proletarcem, tako bogatinom kot siromakom, tako vernikom kot nevernikom. Stvar miru, svobode in neodvisnosti Vietnama je stvar vsega sveta.
Mednarodnemu položaju, ki grozi, da bo privedel v atomski spopad, se pridružuje tudi notranji položaj, ki preprečuje Italiji, da bi dobila tako vlado, ki bi bila sposobna učinkovito braniti interese državljanov in stvar miru. Sedanji zmedeni položaj grozi, da bo degeneriral republiške ustanove in demokracijo. Vladajoče skupine so nesposobne, da bi spoznale resnost mednarodnega položaja in krize, ki jo povzroča polom politike levega centra v vsem družbenem in političnem tkivu države. Dogodki v Grčiji, ameriški pritisk in obstoj tujih vojaških oporišč v Italiji, nadaljnja odkritja avtoritarnih poskusov državnega aparata in tudi deni okristjanske stranke, nekaznovani škandali, slepo in trmasto prativi jen j e zahtevam delavcev, še bolj otežkočajo položaj.
Ni več časa za spletke, za dvo-umje, za molk. Državljani so poklicani, da prevzamejo svoje odgovornosti nase. Delavske množice, izobraženci, politiki) mladina in žene naj odločno izpričajo svojo voljo po miru; dati morajo svoj doprinos v borbi proti blazni vojni.
To je cilj, ki ga je treba doseči. To potrebo so poudarili tudi ljudje raznih političnih prepričanj in raznih veroizpovedi na vseh kontinentih. Prvo in poglavitno, kar je treba vsiliti danes, je brezpogojno prenehanje barbarskega in zločinskega bombardiranja Vietnama.
Naj se razvija torej in se razširi množično gibanje za dosego tega cilja. Naj se dvigne iz tovarn, s kmetov, iz uradov in šol vedno močnejši ter odločnejši glas v tej smeri. Naj se pridružijo tej bitki vse demokratične stranke in gibanja, na način in v obliki, ki se jim zde najbolj primeren. Naj se pridružijo tej bitki vsi državi inni, verniki in neverniki, delavci in kmetje, izobraženci in tehniki, mladina in žene vseh družbenih slojev; vsi naj se pridružijo gibanju, ki se po vsem svetu bori proti vojni, za neodvisnost narodov, za mir in svobodo Vietnama, za brezpogojno prenehanje ameriškega bombardiranja.
Ni mogoče čakati na volitve prihodnjega leta, ki naj vsilijo nove usmeritve v Italiji. Potrebno je takoj intervenirati. Država potrebuje tako vlado, ki bo sposobni odstraniti vojno nevarnost, ki bo I znala braniti ter razvijati demokracijo; tako vlado, ki bo imela zaslombo v množicah in ki bo deležna odobravanja množic. Potrebna je trajna mobilizacija vseh delovnih ljudi in vseh demokratov proti totalitarnim poskusom.
Združeni bodimo pripravljeni odbiti kateri koli napad na demokracijo in na republiške ustanove. Zato vabimo tuti tiste, ki so danes v vrstah vladajoče večine in so zasnujem nad položajem in njegovimi možnimi razvoji, naj se ne zabarikadirajo za vladno in atlantsko solidarnostjo, temveč izrazijo ter uveljavijo svoje mnenje, saj je na kocki usoda rniru in demokracije v državi in v svetu.
Komunisti naj bodo na čelu gibanja za mir, naj bodo pobudniki enotnih akcij za demokracijo, za delo, za. družbeni napredek.»
Po vsej državi se množe manifestacije za mir v svetu in protesti proti vdoru Američanov na demilitarizirano področje Vietnama. V Trstu je bila v torek zvečer velika protestna povorka, ki jo je organizira) Odbor za mir in neodvisnost Vietnama. Na Trgu sv. Antona je bilo zborovanje, na katerem so govorili Giordano Uboni, Livio Saranz in Nadja Pahor, ki je govorila v slovenščini. «Otresti se moramo miselnosti, da je vseeno, če se zanimamo ali ne, kako se odigravajo stvari, ki se tudi nas posredno ali neposredno tičejo,» je bilo poudarjeno na zborovanju. «Ce stojimo ob strani, dovoljujemo, da se stvari obrnejo tako, kot si ne želimo in so nam končno v škodo. Vsi si želimo, da bi naše življenje bilo čim lepše urejeno, da bi nudili čimveč najširšim plastem delovnih ljudi. Vsaka mati si želi, da bi si njen otrok uredil življenje in se s poštenim delom uveljavil v družbi, užival sadove svojega dela in uredil boljšo bodočnost za svoje potomce. To so upravičene težnje vsakogar. To daje ceno in veljavo našemu trudu. Toda vse to bo mogoče le, če se ne bodo zbirnii na obzorju ved n z znova temni oblaki vojne.»
OlOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOUOOOOCiCiOuOUUOOOOOOOuCiUOOOtJUO
Odobritev zakonskega osnutka o tržaški pristaniški ustanovi
Odločilen delež poslancev KPI
Pretekli teden je pristojna kom isija poslanske zbornice odobrila osnutek zakona o tržaški pristaniški ustanovi. Ko bo osnutek zakona odobrila še pristojna komisija senata, bo osnutek postal zakon. Kot je znano je prvi zakonski osnutek predložila komunistična parlamentarna skupina.
V zvezi z odobritvijo zakonskega osnutka o ustanovitvi tržaške pri-staniške ustanove je goriški poslanec KPi, Raffaele Franco, član ožjega odbora, ki je sestavila dokončen osnutek zakona, izjavil med drugim:
«Po štirih letih, odkar je bil sprejet posebni statut avtonomne dežele Furlanije - Julijska krajina, se končno uveljavlja člen 70 tega statuta, ki določa tudi ustanovitev pristaniške ustanove v Trstu. Takoj je treba poudariti, da je pobuda parlamentarcev KPI, poslanke Marije Bernetičeve in drugih poslancev, ki so predložili prvi zakonski osnutek,

Zborovanje na Trgu Sv.t Antona v Trstu
kateremu je sledil osnutek demc-kristjanskega poslanca Belcija, prisilil vlado, da je predložila svoj zakonski osnutek. Brez prizadevanj komunističnih poslancev in delavcev, ki so jih enotno zastopale sindikalne organizacije, krajevnih ustanov in gospodarskih krogov, še danes ne bi govorili o tržaški pristaniški ustanovi.
Poudariti moram, da je prišlo ob tej priložnosti do demokratičnih odnosov med sindikalnimi organizacijami, ki so predlagale vrsto popravkov vladnemu zakonskemu osnutku, in člani poslanske komisije. Komunistični člani komisije so se strogo držali napotkov, ki so jih v tem pogledu nakazale sindikalne organizacije v resoluciji, predloženi poslanski zbornici.
Skupna stališča in zahteve pred-' stavnikov delavcev so vplivale na bistveno izboljšanje vladnega zakonskega osnutka. S tem je bilo doseženo, da se je območje tržaške pristaniške ustanove razširilo od Tankega rtiča (Punta Sottile) do izliva potoka Boved v Barkovljah, z vključitvijo Industrijskega pristanišča in državnega obmorskega področja. Iz istih vzrokov je ustanova dobila večjo avtonomijo in so bila vnešena še druga izboljšanja.
Vladni zakonski osnutek je bil izboljšan tudi v pogledu sestave u-pravnega sveta. Okrepljeno je bilo predstavništvo krajevnih ustanov v tem svetu in namesto dveh, bodo tri predstavniki dežele v njem. V 'ta svet so vključeni tudi miljski r.n . • ;
župan, predsedniki pokrajinskih u-prav v deželi predstavniki sindikalnih organizacij.
Število predstavnikov delavcev v upravnem svetu, zlasti predstavnikov pristaniških delavcev in pomorščakov, bi bilo lahko večje, kot so to tudi zahtevali sindikati, podprti od komunističnih poslancev, če ne bi vladna večina s svojim nasprotnim glasom to preprečila.
Važen je tudi tisti del zakoma, ki se nanaša na uslužbence Javnih skladišč. Vsi delavci, ki so v stalnem delovnem odnosu, nestalni in občasni uslužbenci bodo prešli v službo nove ustanove in to z dnem njene ustanovitve. Vse pravice, ki so si jih pridobili delavci v službi in tudi upokojenci, ostanejo v veljavi.
Kljub mnogim bistvenim izboljšavam, ki so bila dosežena, se je komunistična skupina v komisiji vzdržala glasovanja zaradi tega, ker vladna večina ni sprejela zahtev, ki se nanašajo na organizacijo pristaniškega sistema in na javno demokratično upravljanje pristanišča».
Deželni svetovalec in tajnik tržaške federacije KPI, tovariš Paolo Sema pa je izjavil naslednje:
«Pristaniška ustanova v Trstu se ustanavlja na osnovi člena 70 posebnega statuta avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina in ta dežela jé bila ustanovljena na osnovi določil republiške ustave. Toda vlada ni pokazala najboljše volje, da upošteva voljo parlamenta. Komunistič-rii poslanci, med njimi je tudi poslanka Marija Bernetič, ki je prva podpisala zakonski osnutek, ki tolmači najvažnejše zahteve tržaških pristaniščnikov in neposredno zainteresiranih kategorij, je upoštevala ter zagovarjala potrebo po afirmaciji pravic delavcev in družb pri-staniščriikov.
(Nadaljevanje na 4. strani)
2- DELO

26.5.1967
govora tovariša Vidalija v senatu
Senatorja KPI tovariša Vidali iii Roffi sta na začetku tekočega šolskega leta poslala ministra za šolstvo vprašanje, da bi izvedela, če ima namen sprejeti potrebne ukre se za ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom tudi na območju videmske pokrajine, kar so enotno zahtevale vse slovenske organizaoi *e v spomenici, poslani predsedniku republike Ob priliki njegovega obiska v Furlaniji. Tov. Vidali in Roffi sta omenjenega ministra vprašala tudi, če ima namen odpraviti številne ovire (pomanjkanje organika za vodstveno in nadzorno osebje, pomanjkanje učbenikov, nerazumevanje šolskega skrbništva za vprašanja slovenske šole itd.), zaradi katerih se še vedno pritožujejo slovenski šolniki, učenci in starši na Tržaškem in Goriškem, kar je bilo dokumentirano tudi v vlogi, ki jo je Sindikat slovenskih šolnikov na slovil pristojnemu ministrstvu.
Odgovor podtajnika
ministrstva
za javno vzgojo
V petek, 12. maja je na vprašanja, ki sta jih predložila senatorja KPI Vidali in Roffi, odgovoril podtajnik ministrstva za javno vzgojo senator Caleffi. Glede razširitve zakona o šolah s slovenskim učnim jezikom tudi v videmski pokrajini, je dejal, da ni razvidno, da bi bila postavljena zahteva o ustanovitvi šol s slovenskim učnim jezikom v tej pokrajini in da ni o-pazna v lokalnem okviru potreba, da se razširi na to pokrajino usta- i novitev šol, ki so predvidene z zakonom štev. 1012 z dne 19. julija 1961 samo za tržaško in goriško pokrajino.
Glede šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini pa je senator Caleffi dejal: «Državna uprava je v skladu z načeli v korist manjšine pričela z. vso odgovornostjo in z dobro voljo reševati nekatere obveznosti glede organizacije in delovanja šol
letih, ali pa so izkoristili preostale izvode prejšnjih izdaj.
Vprašanje šolskih knjig bo torej, po besedah podtajnika ministrstva za javno vzgojo, rešeno tudi za srednje šole in ostale višje šole. Ministrstvo je že nakazalo potrebna sredstva. Isto je storil tudi generalni vladni komisariat v Trstu. Glede srednjih šol so že sporazumi s prej omenjeno, ustanovo za pripravo besedil na osnovi predlogov šolskih skrbnikov, ki so se posvetovali z ravnatelji in profesorji zainteresiranih šol glede knjig, ki jih je treba sestaviti ali prevesti in v nekaterih primerih izpopolniti, odnosno ponatisniti. Za srednje šole je ministrstvo pred kratkim odobrilo ponatis, odnosno prevod, že obstoječih besedil in natečaj za besedila, ki jih bo treba sestaviti.
Senator Vidali je izjavil, da je nezadovoljen z odgovorom podtajnika ministrstva za šolstvo. To predvsem glede prvega dela vprašanja, ki se nanaša na slovenske šole v videmski pokrajini. V tej s slovenskim učnim jezikom. Odo- i zvez* Ìe dejal, da je treba opozo-briii so urnike ter učne in izpitne 1	tudi na peticijo, i naslovljeno
Za dejansko enakopravnost slovenske narodne manjšine
Iz govora i vprašanjih slo- j zabiti, da v deželnem merilu obstajajo pomembne razlike v ravnanju s Slovenci, ki so praktično razde-Ijani v tri kategorije: v kategorijo, ki prebivajo na Tržaškem ozemlju, v kategorijo onih, ki živijo na Goriškem in v kategorijo onih, ki prebivajo v videmski pokrajini, na katere se Sklicujem v postavljenem vprašanju. In to da so Slovenci razdeljani v tri kategorije je res absurd. Sestavljanje posebnega statuta dežele Furlanija-Julijska krajina je nudilo izredno priložnost za konkretno formuliranje določil, ki so potrebna za uveljavljenje tistega, kar predvideva ustava in to za vso slovensko manjšino v Italiji. Toda, nasprotno od tega, kar smo mi zahtevali, je omenjeno formuliranje ostalo zgolj generično.
programe osnovnih šol. Pri šolskih .skrbništvih v Trstu in Gorici je bil ustanovljen za učitelje posebni sta-lež, kot predvideva peti člen zakona o šolah s slovenskim učnim jezikom. V ta stalež so bili vpisani, na podlagi prošnje, šolniki iz sta-leža na teh šolah ob uveljaviti zakona štev. 1012. Glede natečaja za šolnike, ki niso še v staležu, kot predvideva člen 12 omenjenega za kona, sta šolska skrbnika pred kratkim razpisala posebni natečaj s predhodno odobritvijo ministrstva. Glede nadzorne in vodstvene službe je senator Caleffi dejal, da je bila ta služba zagotovljena z zadevnimi poverilnicami, in za to so, v skladu s členom 6 zakona štev. 1012, uporabili osebje s polnim poznavanjem slovenskega jezika. Uprava namerava predložiti tudi zakonski ukrep, ki se že 'Sestavlja, in predvideva glede tega zadevne posebne sta-leže.
V nadaljevanju svojega odgovora pa je senator Caleffi dejal, da glede srednjih šol niso bili še izdelani vsi formalni ukrepi, od katerih je odvisna ureditev statežev v raznih šolah, kakor tudi zasedba stalnih mest ter predpisov v usposob-Ijenostnih izpitih. Formalni ukrepi sicer niso 'še dokončno izdelani, da pa bodo izdelani v kratkem.
Končno je podtajnik Caleffi govoril o šolskih knjigah. Dejal je, da so nastale težave, ker založništva niso stavila ponudb. To vprašanje šo poglobili na sestanku na ministrstvu in v krajevnih okvirih. Ugotovili so primernost, da se pooblasti za pripravo šolskih knjig vsedržavna ustanova za ljudske knjižnice in da se izvede sestava besedil s pomočjo natečajev. Omenjena u-stanova je razpisala natečaj ter tiskala in razdelila čitanko za drugi razred osnovnih šol, nato so razpisali natečaj za čitanke za 1. in 4. razred ter natečaj za pomožne knjige za 3., 4. in 5. razred. Za letošnje šolsko leto, je dejal podtajnik, so izpolnili vrzel s ponatisom čitank, ki so se že uporobljale v preteklih
predsedniku republike, ki so jo podpisale vse osrednje organizacije slovenske narodne manjšine.
venske manjšine, ki ga je senator Vidali imel v rimskem senatu, povzemamo naslednje:
Položaj, v kolikor je v zvezi s konkretno aplikacijo ustavnih obveznosti in obveznosti mednarodnega značaja, ki so bile sprejete glede slovenske manjšine, je lahko rečem, še vedno nespremenjen, kar sem ob raznih prilikah tudi podčrtal.
Ustavna določila o manjšinah
Vsi vedo, da republiška ustava v svojem šestem členu pravi: «Republika s posebnimi določili ščiti jezikovne manjšine». To je, nedvomno, pomembno načelo, a se kot mnoga druga ustavna načela, dejansko ne izvaja zaradi tega ker «posebna določila» niso bila še sprejeta. Zato slovenska manjšina še ne uživa enakih pravic kot ostali državljani.
Poleg ustavnega določila, ki je veljavno za vse narodne manjšine, je bila sprejeta tudi posebna obveznost vlade glede slovenske manjšine. Ta obveznost je bila sprejeta s podpisom londonskega sporazuma z dne 5. 10.54 skupaj z vsemi njegovimi prilogami, med katerimi je tudi posebni statut. Četudi v tistih formulacijah ne vidimo «op-timuma» za zajamčenje pravic Slovencem, moram:» podčrtati, da marsikatera od formulacij, ni bila uresničena niti na Tržaškem o-zemlju. Toda ne smemo nikoli po-
Spomenica v soglasju in posebni statut
V zvezi 'S koncepti, ki so izraženi v posebnem statutu londonskega sporazuma, o katerem se ponovno govori v tej zbornici, je bilo pre-dočeno raznim vladam, ki so si sledile, in generalnim komisarjem, ki v Trstu predstavljajo vlado — tako z naše strani kot s strani krajevnih uprav in neposredno zainteresiranih političnih predstavnikov, ki se zanimajo za pravice Slovencev v Italiji — da posebni statut jasno govori o nekaterih bistvenih zadevah:
1.	V členu 2/b je rečeno: Italijanska vlada se obvezuje, da bo uresničila enakopravnost Slovencev pri pridobivanju in izvrševanju jav-
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
O odnosih med Italijo in SFRJ
Iz govora tov. Bernetičeve v poslanski zbornici
Pred nedavnim so komunistični poslanci Marija Bernetič, Raffaele Franco, Mario Lizzerò, Sandri in Galhizzi naslovili ministru za zunanje zadeve in ministru za zunanjo trgovino vprašanje v zvezi s prekinitvijo pogajanj za obnovitev trgovinskega sporazuma z Jugoslavijo. V vprašanju je bilo med drugim rečeno: «...želimo vedeti, kakšne korake namerava podvzeti vlada, da se izogne poslabšanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter da se preprečijo ovire v odnosih prijateljstva in sodelovanja med obema državama, saj so ti odnosi važni tudi zaradi mednarodnega pomirjenja in za očuvanje interesov obeh držav.»
Odgovor podtajnika
ministrstva
za zunanje zadeve
Podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Zagari je pretekli teden v poslanski zbornici v imenu vlade odgovoril nia ta vprašanja.
V odgovoru je poudaril, da je «raizvoj političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo prispeval k sožitju med Obema državama, kar pospešuje tudi mir in blaginjo na Sredozemlju.» področju».
Med drugim je sen. Caleffi dejal, sta se «vključila v ugodni potek odnosov dva ukrepa, prvi, ki se je nanašal na jugoslovanski sklep, da ne bodo več dajali informacij o katastru, o zemljiški posesti italijanskih državljanov v bivši coni B; drugi pa se je nanašal na uveljavljenje jugoslovanskega zakona iz leta
1965, s katerim so uvedli v bivši coni B nove vrste osebnih izkaznic. Beograjska vlada je po diplomatskih poteh dala zagotovilo o vprašanju, ki se je nanašalo na katastrske podatke. To vprašanje se lahko ima za rešeno. Kaže namreč, da so se nekatere zadeve, povezane z odškodnino, že začele urejevati. Kar se tiče osebnih izkaznic, so z jugoslovanske strani izjavili, da njihovo izdajanje nikakor ne spreminja pravic, ki izvirajo iz določil londonskega sporazuma.»
Podtajnik Zagari je nadalje dejal, da «'formalna zagotovila, ki jih je dala j ugoslavanska vlada, taka, da dopuščajo meniti, da so bili zadovoljivo pojasnjeni ugovori, ki jih je Italija načela v trenutku prekinitve trgovinskih pogajani. če se ta sodba ne bo izkazala za zgrešeno, se bodo lahko pogajanja obnovila, kar bo potrdilo dobro voljo Italije, da izboljša gospodarske odnose z Jugoslavijo».
Odprtje meje v interesu prebivalstva
Naša poslanka poslanka Marija Bernetič, ki je skupaj z nekaterimi drugimi poslanci KPI, svojčas postavila omenjeno vprašanje, ter zahtevala sprejem ukrepov za preprečen j e poslabšanja izmenjav med: obema državama ter sleherne ovire v odnosih prijateljstva in sodelovanja, ki služijo mednarodni pomiritvi ter koristijo obema državama, je v odgovoru podtajniku Zagari ju med drugim poudarila:
«Priznati moramo, da so se v zadnjem času dejansko izboljšale trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo in da so se izboljšali obojestranski odnosti. Do tega je prišlo tudi z odprtjem meja. Spremenili so se tudi odnosi med prebivalstvom Furlanije - Julijske krajine, kar pomeni, da lahko uživa ne samo gospodarske prednosti, temveč, da to koristi miru. Italiji koristi porast trgovinskih odnosov z Jugoslavijo, saj ji to pomaga pri odpravljanju deficita v trgovinski bilanci.
Trst potrebuje miroljubno sodelovanje
Zato pa se zdi čudno in nepravično postavljanje vprašanj gospodarskih dogovorov z drugimi vprašanji, ki se teh ne tičejo. Mislim, da to samo otežkoča pogajanja, ki so tudi sicer zapletena. A v izjavi podtajnika ugotavljam, da se je stvar rešila pozitivno. Prepričana sem, da iz zemljepisnih, zgodovinskih in gospodarskih razlogov predstavljata Trst in dežela najobčutlji-vejšo točko pri odnosih z Vzhodom, Podonavjem, Jugoslavijo in Balkanom, in da ti ne zanimajo samo našo deželo, temveč vso državo.
Predvsem pa podčrtujem, da je treba Trstu mednarodnih odnosov trgovinskega značaja za preporod njegovega gospodarstva, da mu je treba politike miru.
Prepričana sem zato, da je treba nadaljevati po tej poti, za dobrobit našega ljudstva, za 'mir.»
nih služb, funkcij, poklicev in nazivov, jamči enakost glede vstopanja v javne in upravne službe ter zagotavlja, da bodo pripadniki slovenske etnične skupine pravično zastopani v administrativnih položajih.
Do vsega tega še ni prišlo. Niso bili razpisani niti javni natečaji, ki bi omogočili afirmacijo slovenske manjšine ter ji dali možnost, da bi bila zastopana na raznih položajih.
2.	V členu 5 je rečeno, da se bodo pripadniki slovenske etnične skupine lahko posluževali svojega jezika na sodiščih in v javnih uradih, da bodo napisi na javnih ustanovah dvojezični, prav tako tudi imena krajev in cest v krajih, kjer prebiva pomemben del manjšine. Ne da bi se spuščali v presojevanje kvantitativnih kriterijev ter ocenjevali konsistenco, moramo poudariti, da je bilo celo v krajih, kjer je velika večina prebivalstva slovenske jezika prav malo storjeno za uvedbo dvojezičnosti in da je slovenski jezik na sodišču prepovedan, saj je še vedno v veljavi fašistični zakon, po katerem je zahteva po rabi slovenskega jezika smatrama kot zločin.
3.	Slovenske vzgojne, družbene, prosvetne in športne organizacije niso deležne ugodnosti, ki jih predvideva člen 4/b posebnega statuta, ki pravi med drugim, da bodo te organizacije deležne pomoči iz jav-
i nih sredstej'.
4.	Temeljno vprašanje pravnega priznanja šol s slovenskim učnim jezikom, ki je bilo urejeno s posebnim zakonom — četudi zelo pozno — je še vedno daleč pred dejansko rešitvijo tudi zaradi nesmiselnega birokratskega postopka pri izdajanju odredb, ki so bile sicer že pred časom sprejete, a so deloma še vedno ne izvajajo, medtem ko se šole raznih stopenj in vrst nahajajo v težavah.
Naj mi bo dovoljeno, na tem mestu omeniti še to, da sem že mnogokrat oporozil na zelo resne dogodke v zvezi s podpihovanjem narodnostne mržnje, (ki je strogo prepovedano na osnovi člena 3 posebnega statuta). Vladne oblasti so nastopale na način, ki je bil vse prej kot zadovoljiv, dostikrat čisto birokratsko.
Levi center
'Svojčas je bila izdana neka o-krožnica generalnega komisarja (v mislih imam okrožnico dr. Palama-re) glede aplikacije nekaterih ukrepov, ki naj bi omogočili rabo slovenskega jezika v nekaterih javnih uradih. Proti 'tem ukrepom so protestirale šovinistične in protislovenske organizacije. Dejansko kaže, da je vse ostalo pri starem. Protesti fašističnih in šovinističnih krogov so bili naperjeni tudi proti nekaterim, previdnim, in rekel bi, celo boječim izjavam, ki jih je svojčas dal bivši zunanji minister Segni, glede potrebe po «postopni in previdni» uvedbi nekaterih oblik dvojezičnosti. In vse je bilo tiho.
Že vrsto let imamo vlado levega centra. Upali smo, da bo prišlo do določenega novega zadržanja, do bolj jasnih stališč pri izvajanju u-stavnih in drugih obveznosti, ki so jih sprejele že prejšnje vlade.
Pripomniti hočem, da izkušnje tako imenovanega lokalnega levega centra, da program občinske in pokrajinske uprave v Trstu, mi ne dajejo velikega upanja.
(Nadaljevanje na 4. strani)
26.5.1967
« DELO • 3
Gramsci
revolucije
Ob tridesetletnici smrti velikega voditelja in učit el ja italijanskega proletariata in ustanovitelja KP1 objavljamo še en sestavek, ki smo ga povzeli iz revije «Rinascita».
Prevečkrat — in včasih s premalo premišljenimi argumenti — so hoteli narediti iz Gramscija samo velikega Italijana; njegov intelektualni in moralni profil, analizo njegovega teoretičnega in političnega -oblikovanja so tako omejili na «nacionalni vrtič», kakor da bi v njem morali iskati samo dokaz za naravno genialnost, ki je pregloboko zakoreninjena v kulturni klimi italijanskega idealizma in historicizma in zato tuja velikim tokovom evropske misli in bojevitega marksizma.
Zdi se nam, da je prišel trenutek, da tudi na podlagi Togliattijeve kritične nalize Gramseijevo delo o-svobodimo vseh razlag, ki ga skušajo omejiti na izključno in neposredno povezanost z italijansko kulturo, ter ga vključimo v velike teoretične viharje svetovne marksi-.stične misli, v živo povezanost z idejnim bojem, delavskega gibanja v letih med prvo veliko in zmagovito preizkušnjo proletariata in po
njej-
Če bi morali v nekaj vrstah definirati Gramseijevo izvirno vlogo na obzorju svetovne marksistične misli, bi lahko rekli, da je prvi marksistični teoretik, ki je znal povezati jasno in premišljeno razumevanje leninizma in univerzalne vloge oktobrske revolucije z zavestjo o potrebi, da se nadaljuje teoretično delo za «revolucijo na 'Zahodu»; Gramsci je povezal univerzalnost in posebnost «oktobra», je uvidel potrebo, da poišče posebne značilnosti in univerzalno obogatitev, ki izvirajo iz revolucije v razvitih kapitalističnih deželah.
Zato se nam zdi nesmiselna banalnost vsako poskušanje, da bi domnevni Gramsci jev crocejevski provineializem očistili z zunanjim dogajanjem teoretičnega leninizma. Tako nam uhaja živ organizem Gramscijeve misli, tisto naporno teoretično prizadevanje, ki ga je včasih, in ne naključno, postavilo na kritično, čeprav vedno disciplinirano stališče, kadarkoli je naletel na težnjo po mehanični bolševiza-ciji komunističnih partij. Granmsci-jev teoretični pouk v zvezi s tem mi ostal mrtva črka, kot bi nas marsikdo rad prepričal; nasprotno, spremenil se je v metodo in navado celotne partije, predvsem po zaslugi Togliattija. Ta je na podlagi tega obogatil bistvo internaciona-lizma, ki ni nikoli zmanjševal razlogov za skrbno samostojno raziskovanje. Tudi zato se nam zdi, da je teoretična povezanost z oktobrsko revolucijo in hkratno iskanje lastne poti za razvoj socialistične revolucije v razvitih kapitalističnih deželah dvojna polarnost, med katero se giblje Gramseijevo iskanje. Ni naključje, da prav pri Gramsciju naletimo na utemeljitev pojma «e-notnost v raznovrstnosti», ki ni toliko predlog za organizacijo gibanje kot misel o nebirokratičnem in-ternacionalizmu in spodbujanje k originalnim izhodiščem in svojskim vrednotenjem različnih revolucionarnih procesov.
To pa zato, ker je pravočasno doumel; 1. spreminjanje splošnih razmer, v katerih je potekal boj za prevzem oblasti po oktobrski revoluciji; 2. razlike med revolucijo v nerazvitih deželah in revolucijo v deželah modernega kapitalizma. Iz tega splošnega spoznanja je kot neposredna posledica sledilo, da se marksizem - leninizem ne sme omejevati samo na to. da bi svoja splošna načela apliciral na različne nacionalne . posebnosti, temveč da se mora tudi nenehno bogatiti».
Ko je Gramsci kritiziral stališče Trockega 'glede «permanentne revolucije», je bistroumno ugotovil, «da bi lahko rekli, da je Bronstein (Trocki), ki se zdi «zahodnjak», bil nasprotno kozmopolit, to je površno nacionalen ter 'površno zahodnjaški in evropski. Iljič (Lenin) pa 'e bil globoko nacionalen in globoko evropski. To pa zato, ker je I
- teoretik
na Zahodu
razumel, da je od «manevrske vojne», ki so jo leta 1917 uspešno vodili v Rusiji, treba preiti k pozicijski vojni, 'ki je edina možna na Zahodu. Po Gramscijevem mnenju pa Lenin žal «ni imel časa, da bi poglobil svojo formulo, čeprav je res, da bi jo bil lahko poglobil samo teoretično».
Tukaj naletimo na logičen pomen povezanosti Gramscija z italijansko družbo in kulturo ter odkrivamo vso občo teoretično daljnosežnost njegovega skrbnega preučevanja terena, natančnega ugotavljanja gibalnih sil italijanske revolucije, a-nalize funkcije intelektualcev itd. Gre torej za analizo, ki je Lenin-ni imel časa poglobiti, za tvorbo zgodovinskega bloka, ki bi bil sposoben prevladati, to je, ki bi bil sposoben dati pozitiven odgovor na vse probleme, ki nastajajo v razviti kapitalistični družbi. Ne samo, da bi faza prevzemanja oblasti dobila drugačen ritem in druge značilnosti, temveč bi tudi sama organizacija in struktura oblasti morala biti povezana s pridobivanjem zaveznikov, z večanjem hegemonije delavskega razreda in s •kar naj večjim razvojem demokracije in svobode.
«Na Vzhodu je država bila vse», je zapisal Gramsci. «Družba je bila v povojih in krhka. Na Zahodu pa je med družbo in državo obstajal pravi odnos in v 'drhtenju države je bilo kmalu mogoče spoznati krepko strukturo družbe. Država je bila samo sprednji rov, za katerim je stala močna veriga utrdb in trdnjav; vse različno od države do države, se razume, prav to pa zahteva skrbno nacionalno preureditev.»
Tukaj imamo dokaz, da je Gram-scijev «leninizem» nekaj več kot preprost «italijanski prevod» ruskih izkušenj. In ne po naključuju, kajti od trenutka, ko problem ni bil več samo problem apliciranja splošnih načel leninizma na nacionalne posebnosti, ni nobenega dvoma, da je v Gramsciju zaradi tega dozorel kreativni namen ustvariti nove «kategorije» in s tem omogočiti razvoj temeljnih načel leninizma tako v pogledu iskanja revolucionarnih poti v razvitih kapitalističnih deželah kot tudi v pogledu formulacije marksistično-le-ninistične doktrine.
V Gramsciju so torej že opazne kali nečesa, kar smo v naših analizah in zadnjih let skušali označiti kot 'perspektivo družbe, ki ne bo ne državna ne centralizirana, v kateri se vsa oblast ne bo istovetila s partijo; pojavljajo se začetki družbene organizacije, kjer bo družba, njen notranji in organski pluralizem postopno absorbiral funkcije države, družbene organizacije, v kateri se socializem kaže kot konkretna uresničitev vrednosti svobode, ki jih ustvarja v izgradnji novih odnosov med ljudmi.
Toda tudi ta perspektiva ima svojo konkretno teoretično podlago. V resnici za Gramscija država ni nikoli «država-orožnik», ker se v splošni pojem države vedno vključujejo elementi, ki izvirajo iz pojmovanja družbe v tem smislu, bi lahko rekli da je «država oblast + družba, to je hegemonija, oklepljena s silo.»
Gramseijevo delo ni omejeno samo na aplikacijo leninizma na posebnosti italijanskega položaja; v Gramsciju najdemo nove teoretične formulacije, ki jih lahko pravilno razumemo le, če jasno spoznamo osnovni problem, ki je gonilna sila za vse Gramseijevo raziskovanje; problem različnosti revolucije «na Zahodu». Edino tako pojmi, kot so hegemonija, zgodovinski blok in drugi, ne bodo videti kot lingvistične zanimivosti — čeprav vsiljene od režima v jetnišnicah — temveč bodo dali slutiti novo kompleksno zgradbo odnosov med partijo, državo in družbo. In prav ob tem spletu vprašanj se Gramsci-ieva misel srečuje z njegovo partijo, in njegova partija mora nadaljevati s praktičnim in teoretičnim bogatenjem problema, ki ga je Lenin pustil nerešenega, Gramsci pa začel če že ne reševati, vsaj slutiti in postavljati.
Stojan Spetič: Vtisi s potovanja po Sovjetski zvezi
Kdo je zajezil reko?
Tovariš Stojan Spetič, ki se j je pred kratkim vrnil iz Sovjetske zveze, je napisal za list «Nuova Generazione» potopisni sestavek. Ta sestavek je spadal med najboljše, kar so jih poslali uredništvu člani mladinske delegacije, ki je bila v SZ, in je bil nagrajem.
Misli so ti že otopele...
Toliko vtisov se ti še poraja, preveč stvari si videl v dveh tednih. Ko pa se vrneš domov, se bojiš, da bi ne žgledal prenavdušen. Zato iščeš po vsej sili senco, kritiko, zato da te poslušavec razume, da to, kar pripoveduješ, ni propaganda, a dejstva, ki so jih videle tvoje oči.
Vprašanja in še vprašanja.
«Kakšna je Sibirija? Je tam mraz.»
«Da, mrzelo je tistega jutra, ko je velikan TU 114 pristal na stezo letališča v Irkutsku, v vzhodni Si-oiiriji. Kupi snega in ivje na drevju. A vsi mrzli občutki so prešli, ko sem se ozrl v široke in iskrene obraze sibirskih tovarišev.»
«Naj bo naš objem krepak, kakor naši sibirski mrazovi.»
Človeška toplina, presajena pred I leti iz Evrope v Azijo, v najboga- f
tejšo deželo sveta, futurističnih možnosti; in vse to je delo mladincev, podobnih nam, ki jih žene mladinsko navdušenje, revolucionarnost, napeta v bodoče.
Bratsk... Mesto znane električne centrale, ene največjih na svetu.
Spominjam se, da sem bral v meščanskem časopisju, da se je tja namenil Jevtušenko pisat neko pesnitev. Nasmejal sem se ob pikrih pripombah časopisa. Ubogi Jevtušenko, pošteno so ti jo zagodli. Danes lahko rečem, da sem videl, ta Bratsk, in da je moje mnenje drugačno. Jevtušenku je bilo «nagradno potovanje», ne pa «deportacija» v Sibirijo, ki nam je znana samo iz romanov.
Med dvema skalnatima bregovoma, oddaljenima kakih 6 ali 7 kilometrov, dere s titansko močjo reka Angara, ki priteka iz Bajkala, najglobljega jezera in svetu. Reki so nadeli uzdo, jez in centrala z več kot tridesetimi turbinami. Zelenkasta, ledenomrzla voda šumi iz odprtin pod jezom, medtem ko slepeča luč obseva centralo s svetlobo fantastičnosti. Energija, ki jo daje centrala je enaka tisti, ki jo proiz-
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO KJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoa
Gostovanje prosvetarjev
iz Doberdoba
V soboto, 20. Um. je prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba gostovalo na Jesenicah. Na prireditvi, ki je bila v tamkajšnjem gledališču sta sodelovala moški pevski zbor in godba na pihala. Jeseničani so toplo sprejeli prosvetarje iz Doberdoba. Ob prihodu avtobusa je Dober-dobce ob navzočnosti množice ljudi pozdravila jeseniška godba na pihala. Jeseničani so dobro ocenili oba ansambla, bodisi godbo na pihala, ki je publiko presenetila s živahnim in dinamičnim izvajanjem, bodisi pevski zbor, ki je ubrano zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi. Najbolj so občinstvu ugajale naslednje pesmi: ruska narodna «Ej uh njem», črnska duhovna «Globoka reka» in pa koroška «Juhe-pojdemo v Škofelče». Posebno pohvalo je žel Jože Colja, ki je nastopal kot solist z Venturinijevo pesmijo «Nocoj pa, Oh nocoj».
Gostovanje Doberdocev na Jesenicah, ki je že drugo v zadnjih letih pa ima globlji pomen, ker je to treba vključiti v kulturne stike in izmenjave slovenske narodne manjšine z matičnim narodom. Tudi Jeseničani bodo ob priliki praznika «Dela» v Doberdobu že drugič gostovali v doberdobski občini.
Doberdobski prosvetarji se gostitelju, Delavsko prosvetnemu društvu «Tone Čufar» na Jesenicah
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Predstave v Kulturnem domu v Trstu
V	prihodnjih dneh so na sporedu naslednje predstave:
V	soboto, 27. maja ob 21. uri in v nedeljo, 28. maja Ob 16. uri: «Bi-rozavri» «I Burosauri). Delo je napisal Silvano Ambrogi, prevedel Niko Košir, zrežiral pa Jože Babič. (Za sobotno predstavo veljata, sindikalni in invalidski abonma.)
V	torek, 30. maja ob 21. uri «Moje dete», komedija v treh dejanjih, ki jo je napisal Alfred Hennequin, zrežiral pa Adrijan Rustja. (Za predstavo velja sindikalni abonma.)
na Jesenicah
prisrčno zahvaljujejo za topel sprejem, seveda se zahvaljujejo tudi vsem, ki so jih počastili z udeležbo na prireditvi.
Fašistu so podelili odlikovanje
Mir na naši meji je komu trn v peti. To vemo. Zato občasne provokacije.
Zadnja na vrsti je tale: republi-kinski fašist, oficir divizije črnosrajčnikov «Manierosa» je prejel «vojni križ za zasluge, ki si jih je nabral v Jugoslaviji». Odlikovanje mu je dodelil obrambni minister, socialist Tremelloni.
Fašistu, ki živi v vasici Dronero blizu Cunea, je ime Armando Farinacci in je brat bivšega tajnika fašistične stranke.
Je še treba komentarja?
No, če že mora biti, naj ga. posvetimo tistim tržaškim, slovenskim in italijanskim partizanom, ki se že dolga leta trudijo, ne za zlate medalje ali vojne križe, temveč samo za bedno priznanje, za kos papirja, na katerem naj piše, da je ta in ta bil partizan.
A bodimo si iskreni: v Italiji levega centra je čast biti neodlikovan. Tovariši borci, ki čutite v srcu toplo, ker veste, da sle izvršili svojo dolžnost do naroda, priznanje boste iztrgali z borbo, kajti ministri zaenkrat poznajo predvsem take ljudi, kakor Farinacci. Vam je v čast, ako niste v njegovi družbi!
Ker pa je Farinacci prejel «vojni križ zaradi zaslug, ki si jih je pridobil v Jugoslaviji», lahko mislimo, da je provokacija bila nalašč. So verjetno v vladi, ki je nastala v senci poskusa državnega udara iz le-la 1964, se ljudje, ki niso mnenja podtajnika Zagarija, ki je izjavil tov. Bernetičevi, da so bile težave med Italijo in SFRJ premoščene, vsaj kar se trgovinskih dogovorov tiče.
vajajo vse italijanske centrale skupaj.
«Kdo je zajezil to reko?»
«32.000 komsomolcev, s svojim delom, navdušenjem in tehničnim znanjem. Zraven centrale je nastalo mesto s 160.000 prebivalci; razstre-seno v tolikih rajonih v sibirski tajgi, daje to mesto družinsko toplino, posebno še sedaj, ko trka pomlad na vrata. Kulturni domovi, plesišča, kinodvorane. Vsak rajon zadostuje samemu sebi, a ne v vsem. Kajti primanjkuje otroških vrtcev. Veliko vrtcev, kajti v mestu, kjer je srednja starost prebivalcev 27 let, morajo zidarska podjetja izročiti po en otroški vrtec vsake tri dni...»
Hiše so lesene, dvo ali celo trinadstropne, ali pa montažne, sodobne in racionalne zidave, obkrožene z zelenjem.
Končno še dekleta: morda vpliva na to srečanje, zliv različnih ras, od mongolske do indoevropske. Kostanjevi lasje, srednje rasti, lepo oblečene z modernimi pričeskami, imajo v sebi prisrčno toplino, iskrenost, ki je značilna za tiste, ki jih res ne tare veliko skrbi.
Rusi so romantični, a mladina?
Jih je blaginja že pokvarila, kakor švedski standard?
Pojdite, kot sem storil jaz, v pomladanski lunini noči na breg An-gare, v Irkutsku, v vrtove, na trge, in opazujte skupine fantov in deklet, s harmoniko ali kitaro, ko pojejo nežne napeve sreči, ljubezni. Zgodi se, da jih samo jutranja zarja napodi...
Švedski standard, spolnost, histerija so zavrženi, ker so jim tuji. Prosta, iskrena, človeška ljubezen, ki napolnjuje ta mesta z otroškimi vozički (najbolj rabljeno prevozno sredstvo, so nam rekli) je nekaj čisto drugega.
Osnova vsega tega je v socialnem ustroju..
Da, kajti nikoli bi ne bil razumel, ako ne bi obiskal aluminijskega kombinata v Šeljehovem, tam blizu. Mladi inženirji, delavci in delavke so krožili, smeje, v ogrom nem oddelku, dolgem 700 m in širokem 100, kjer iz 84 elektrolitičnih posod, priteka vsak dan 84 ton čistega aluminija...
«Vsak delavec nadzoruje tri posode.»
«Resnih nesreč na delu še nismo imeli.»
«Presegamo plan, ker vemo, da je to mogoče, in ker smo si ta cilj zastavili mi, komsomolci.»
Koliko delajo?
Ker so delavci kovinarske stroke, je njih delovni dan 6 ur. Vsak četrti dan je plačan praznik.
«Vpeljali bomo krajši delovni teden, 7 novembra, kot vse tovarne v SZ.»
Koliko zasluži vajenec?
«Toliko, kakor vsak delavec, a dela manj, ker mora najti čas za učenje.»
«Tu stimuliramo vse, naj se čim-več uče, ker nam je treba veliko inženirjev, tehnikov, specialistov,» nam pripoveduje inženir Kolja, ki je vstopil v tovarno kot težak.
Nek mlad delavec, ki je delal pri žerjavu, a je končal, je stalno govoril: «Naša tovarna, naša delavnica.» In zares je mislil «naša», v pomenu naše lasti.
Rad bi vam priznal, dragi sibirski tovariši, da sem razumel zakaj vaše najivno vprašanje, ki je našo delegacijo spravilo v smeh.
«Kako bo mladina v Italiji prispevala k gradnji tovarne FIAT v Tcgliattigradu?»
Vidite, tovariši, vi to težko razumete, a mi ne moremo reči «Naša FIAT»
4 • DELO »
Iz goriške pokrajine
Važno aktualno vprašanje: cestne in železniške zveze
Vprašanja cestne in železniške povezave med Gorico in Slovenijo so še vedno ria dnevnem redu. Pravzaprav se goriška javnost za ta vprašanja vedno bolj živo zanima. In to je razumljivo, ako upoštevamo dejstvo, da če ne bo prišlo do izboljšanja povezave, bo goriško gospodarstvo v doglednem času še bolj ohromelo.
Toda odgovori, ki jih je dala deželna uprava na nekatera vprašanja komunističnih svetovalcev v zvezi z zgoraj omenjenimi vprašanji, so ustvarili veliko razočaranje. Tako v zvezi z železniško povezavo med Gorico in Novo Gorico, kot v zvezi z gradnjo avtomobilske ceste Villesse - Gorica - Ljubljana.
Kot je znano, je bila že večkrat poudarjena zahteva, naj bi goriško železniško postajo usposobili za tranzit blaga, ki prihaja v Italijo jz Podonavja. Danes ta postaja lahko sprejema le tisto blago, ki prihaja iz Jugoslavije.
Toda vlada teh zahtev noče upoštevati, noče priznati pravičnih re-vendikacij Gorice, noče valorizirati zemljepisne lege tega mesta, ki bi sicer lahko postala važno izhodišče za trgovino z Vzhodom.
Zaviranje vseh perspektiv za gospodarski razvoj ustvarja v gori-škem mestu vedno večje nezadovoljstvo, goriška javnost se vedno bolj zaveda potrebe po odločnem nastopu pri vladi. Govori se celo o ustanovitvi posebnega odbora, ki naj bi koordiniral potrebne akcije.
Komunisti popolnoma soglašamo s tem, da je treba najti izhod iz sedanjega položaja, toda dvomimo, da so politične sile levega centra sposobne popeljati do kraja to vprašanje. V resnici bi to bilo v nasprotju s politično izbiro sedanje vlade. Ne smemo namreč pozabiti, da je prišlo do nesmiselne prekinitve trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo prav v času, ko je na krmilu ministrstva za zunanjo trgovino socialist Tolloy. (Na srečo je to vprašanje, kot je izjavil državni podtajnik Zagari, zadovoljivo rešeno, o čemer poročamo na drugem mestu. Op. ured.)
Vsekakor smo komunisti naklonjeni sleherni resni akciji, ki teži, ali bi težila po tem, da povede z mrtve točke sedanji položaj, in to v interesu mesta in vsega prebivalstva. -
Obmejno srečanje v Sovodnjah
V okviru obmejnih, srečanj, med Slovensko prosvetno zvezo v Gorici in Zvezo . kulturpih prosvetnih organizacij v Novi Gorici, bo v nedeljo, 28 maja, IV. obmejno srečanje v Sovodnjah. Popoldne bo. prijateljska tekma med nogometnima ekipama obe% Pbmejnih,področij, ob 18. uri pa koncert obmejnih pevskih zborov ter združenih godb na pihala iz Tpetič, Nabrežine, .in Proseka. Prosvetno društvo iz Sovodenj pa priredi v soboto, nedejjo in ponedeljek večerne, plese. .	.	■
O posestvih ustanove „Tre Venezie44 v Fevmi
Deželna svetovalca Bergomas in Jarc sta prejela od deželnega odbornika odv. Comellija ogovor na vpra-šartje glede še nezasedenih stanovanjskih hiš in kmetij v Pevmi, ki so last ustanove «Tre Venezie» Odbornik je odgovorih da so šest poslopij zgradili za begunce, ker pa se ti niso hoteli vseliti pod pogoji, j ki jih je postavila ustanova, je bilo | predlagano goriški občini, naj po- i séstva odkupi. Državni urad prò- I
učuje vrednost zemljišč in bo ocenitev poslal goriški občini, ki bo sprejela primerno odločitev.
O zadevi glede teh posestev smo že večkrat pisali in poudarili, da ustanova «Tre Venezie» poskuša spremeniti etnični značaj Pevme. Sedaj, ko je ta načrt ustanove spodletel pa obstoja še vedno ista nevarnost.
Kaj bo ukrenila goriška občina v primeru, da bi odkupila omenjena zemljišča? Najprimernejša rešitev bi bila ta, da bi se omenjena posestva pod primernimi pogoji dalo kmetom iz Pevme in Osjavja. Za to rešitev naj se zavzemajo; vse demokratične sile v goriškem občinskem svetu in odboru !
Poveljnik severno - vzhodnega vojaškega področja, ki ima svoj sedež v Padovi, je objavil razglas o uvedbi vojaške služnosti v Grižah med Briščki in Repnom, kjer bodo uredili skladišča municije. Področje, ki bo na osnovi tega razglasa podvrženo vojaški služnosti, bo zajelo Okrog 100.000 kv, m. površine.
Vojaška služnost bo zajela tudi vsa zemljišča okrog skladišča v pasu do 50 m. zračne razdalje od zunanje ograje. Ta pas bo razdeljen na tri področja. Na prvem, najbližjem področju skladišča — 50 m zračne razdalje od ograje — bo prepovedano graditi kakršno koli zgradbo ali cesto, saditi drevje, obdelovati polja in sušiti seno. Če lastniki sami ne bodo pokosili trave, bo za to poskrbela vojaška oblast. Razen tega bo prepovedano kopati jarke in jame (razen odtočnih kanalov), napeljavati električne-žice, imeti delavnice in naprave z ognjišči. Na drugem področju (od 50 do 100 m. zračne razdalje od ograje) bodo veljale prepovedi kot za prvo področje, dovoljeno pa bo obdelovati polja, sejati žito in stročnice, toda prepovedano bo spravljati pridelek v kupe. Na tretjem področju (od 100 do 500 m. zračne razdalje) bo prepovedana kakršna koli zgradba ali nova cesta.
Vest o ustanovitvi novega področja vojaške služnosti v zgoniški občini je zelo vznemirljiva.
Do sedaj so vojaške služnosti prizadevale veliko število občin na Goriškem in v Furlaniji. Proti njim nastopa prebivalstvo, ki je hudo gospodarsko prizadeto, in nastopajo številne politične sile, kr razumejo, da so vojaške služnosti znak nevarnosti, v kateri se nahaja dežela Furlanija - Julijska krajina, ki je vsa prepletena z vojaškimi napravami na področju vojaških služnosti.
Sedaj pa se je dogodilo, da je bilo prizadeto z vojaškimi služnostni tudi tržaško področje. Lastniki zemljišč, na katerih je bila uvedena za «dve leti» (a vemo, kako gre to v praksi, saj so primeri z Goriškega in iz Furlanije dovolj zgovorni), so že prejeli odvestila. O morebitni odškodnini se ne ve ničesar pozitivnega, kar pomeni, da se bodo morali prizadeti lastniki pobrigati zanjo, zlasti še, ker na svojih zemljiščih ne bodo mogli zgra-
Poziv deželnega komiteja KP1
Tajništvo deželnega komiteja KPI je na skupnem sestanku s tajniki federacij KPI iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona proučilo stanje mobilizacije partije in ljudskih množic v boju za mir in to v zvezi z resnim položajem, ki je nastal zaradi vdora ameriških napadalcev na demilitarizirano področje Vietnama.
Na sestanku so govorili tudi o pobudah in enotnih akcijah, ki so v teku, ter je bil naslovljen poziv na partijske organizacije in na vse člane, naj vložijo vse svoje sile v skupnih naporih, da se prepreči dejanska nevarnost svetovnega spopada, ter za dosego najširše akcije proti ameriškemu napadalcu, da se napravi konec bombaridranja v Vietnamu.
diti ničesar in bodo popolnoma o-mejeni tudi pri eventualni obdelavi.
Bistvo vprašanja pa je predvsem v dejstvu, da postaja na tej podlagi tudi tržaško področje «važno» za vojaške načrte in to tik ob meji z Jugoslavijo, s katero ima Italija kolikor toliko dobre sosedke odnose..‘'To pa pomoni, dp. se nadaljuje politika ,Razširitve vojaških služnosti in izgradnje vojaških objektov, namesto da bi se nehala. Vojaške služnosti v zgoniški občini pomenijo še en dokaz več, da je Italija dežela, ki jo njena politika atlantskega zaveništva primora k čedalje odkritejšim ukrepom vojaškega značaja, medtem ko bi morala njena zunanja politika temeljiti na razširitvi, ne pa na zožitvi področja miroljubnega in prijateljskega sožitja s sosednimi narodi, zlasti pa še z Jugoslavijo, ki je bila že enkrat napadena z zahodne strani, s strani fašistične Italije. Ražširitev področja vojaških služnosti tudi na Tržaško pomeni dokazati pomanjkanje dobre volje in mirol /ubnosti. Sprašujemo se poleg tega, ali je takšno dejanje s strani italijanskih vojaških oblasti, ki ga prav gotovo niso uresničili brez vrednosti vlade v Rimu, v duhu mirovne pogodbe iz leta 1947 in v duhu spomenice o soglasnosti iz leta 1954, saj ko gre za bivšo cono B Tržaškega ozemlja ima italijanska vlada marsikaj pripomniti, ko pa gre za bivšo cono A pa se ne ozira na nikogar in razširja svoje vojaške naprave.
Openski problemi
Pretekli teden so se predstavniki sekcije komunistov na Opčinah srečali s tržaškim občinskim odbornikom Hreščakom, katerega so seznanili z raznimi vprašanji, ki bi jih morala rešiti občinska uprava. Med drugim gre za dvojezične napise, za preimenovanje vaških ulic, za dokončno ureditev cestne razsvetljave, za odstranitev ruševin iz zadnje vojne, za obnovitev nekaterih poti itd. Razpravljali, so tudi o rešitvi vprašanja službe javne snage, ki danes ni v skladu z obstoječimi potrebami in zahtevami. Prav tako so razpravljali o ureditvi strelišča, na katerem sp bili umorjeni Pino Tomažič in drugi tovariši in o olepšanju kraja, kjer so nacisti ustrelili 71 talcev,j Openski tovariši predlagajo, naj bi vrl, na katerem je danes 'Smetarska-služba, spremenili v igrišče za otroke in naj bi na Opčinah, zgradili. vsaj. nekaj stano-vanjskjh hiš za domačine. Sestanek je vodil občinski svetovalec — domačin Dolfi Wilhelm.
oooooooooooooooooooooooooooo Ooooooooooooooooooooooooooooooo
_______S tržaškega ozemlja_________________
Vojaške služnosti v zgoniški občini
60-letnica
prosvetnega delavca
Tovariš Viktor Bogateč, dolgoletni predsednik prosvetnega društva «Vesna»' v Križu, je 18, maja slavil svoj šestdeseti rojstni dan.
Tovariš Bogateč se je še mlad pridružil naprednemu gibanju. Aktivno se je udejstvoval v času najhujšega fašističnega terorja. V letih hude krize se je izselil v Argentino, kjer se je prav tako aktivno udejstvoval tako na političnem kot na prosvetnem področju ter je zaradi tega imel mnogo neprijetnosti. Leta 1934 se je vrnil v svoj rodni kraj, a ni miroval. Zaradi svoje aktivnosti v osvobodilnem boju so ga zaprli ter kasneje odvedli v nacistično taborišču Bucehnvald, njegovo ženo v taborišče Auschvitz.
Naš jubilant se je takoj po končani vojni zopet lotil dela. Posvetil sc je zlatsi ljudsko-prosvetni dejavnosti.
Tudi «Delo» mu želi, da bi še mnogo mnogo let vztrajal čvrst na polju, ki ga je pred desetletji začel orati!
V nedeljo, 28. maja ob 11. uri bo na proseški postaji spominska svečanost v počastitev spomina antifašistov, ki so jih tam nacisti ustrelili.
Pristaniška ustanova
(Nadaljevanje s /. strani)
Kasneje se je zganila tudi demo-kristjanska stranka ter je predložila svoj zakonski osnutek. Temu osnutku pa je sledil še osnutek, ki ga je izdelala vlada.
Dolgotrajna diskusija o teh osnutkih ter prizadevanja za izboljšanje dokončnega osnutka so se odvijala v pristojni zakonodajni komisiji poslanske zbornice. Ta je 16. maja letos zaključila svoje delo ter odobrila zakonski osnutek, ki bo sedaj prišel v pristojno senatno komisijo.
Pripomniti je treba, da odobreni zakonski osnutek ne jamči ustanovitev sodobnega pristaniškega sistema in demokratične uprave, niti niso odstranjene ovire, ki povzročajo •težave tržaškemu pristanišču ter dajejo prednost pristaniščem Zahodne Nemčije in to v okviru določil Skupnega evropskega tržišča, ki ne upošteva posebnih krajevnih zahtev.
Pristaniška ustanova bo imela širšo avtonomijo in pristojnost, kot pa jo je prvotno predvideval vladni osnutek in bo delno oproščen omejitev, ki so jih hoteli vsiliti. To pomeni, da bo pristaniška ustanova lahko delovala za pospešitev premeta in to v skladu z zahtevami regulacijskega načrta ter gospodarskega programiranja.
Potrebna je še odobritev zakona v pristojni zakonodajni senatni komisiji, kjer pa bo postopek, kot je pričakovati, hitreje napredoval. Tako se bo začela druga važna faza akcije komunistov in vseh delavcev, zato da bo zakon o tržaškem pristanišču v celoti uveljavljen, da bo tako mogoče nadoknaditi, kar je bilo zamujeno, in to v korist vsega tržaškega gospodarstva.»
Govor sen. Vidalija
(Nadaljevanje z 2. strani)
Mi smo vedno pripravlj eni spre jeti z dobro voljo vsa dejanja, ki so v korist Slovencev, kot je bilo n.pr. imenovanje enega Slovenca v tržaško občinsko upravo in enega v po-
si o v e n s k o gospodarsko druženje v Trstu sklicuje ;voje člane na 9. občni zbor, d bo v nedeljo, 28. maja tj. >b 8. uri po prvem sklicanju ili ob 9. uri istega dne, če bo )0‘frebno drugo sklicanje. Zbo-lovànjè bo v dvorani Tržaške borrilce1 za trgovino, industri-o tri krhetijstvo v Ulici San vicoli) 5.
- 26. 5.1967
krajinsko upravo. V programu, ki so ga siglirale krajevne sekcije DC,. PSI, PSDI in PRI je bilo rečeno: «Politika glede slovenske manjšine mora favorizirati predvsem razvoj harmoničnega in omikanega sožitja med državljani italijanskega jezika in državljani slovenskega jezika, mora podpirati human razvoj manjšine, ščititi pravične jezikovne in kulturne zahteve in navade. Popolna aplikacija demokratične metode bo favorizirala tudi neobhodno potrebni proces upoštevanja vrednot italijanske civilizacije ter postavila temeljni pogoj za udeležbo državljanov slovenskega jezika v življenju republike. Samo tako bodo lahko odstranjeni razlogi trenja v notranjem življenju in v mednarodnih odnosih, manjšinska skupina pa bo lahko prispevala k boljšemu razumevanju različnih tradicij in civilizacij. (Sklicujem se na program sedanje večine glede slovenskih problemov v Trstu).
To je bil za nas Tržačane, Italijane in Slovence povsem nov jezik, je bil komaj liberalen in ne fašističen jezik, ne inspiriran na čustvih mržnje in nestrpnosti ter nasilja. Toda mi na vsej črti nasprotujemo tendencam mirne asimilacije, prikritega zatiranja,, paterna-iizma.
Gre za to, da se učinkovito zagotovi popolno enakopravnost ter da se premeri stopnja civilizacije in omike italijanskih ustanov ne do manjvrednih državljanov, temveč do italijanskih državljanov drugega jezika, ki so dokazali svojo visoko omiko in preizkušeno zvestobo idealom demokracije v odporništvu ter v boju proti fašizmu in nacizmu.
Predolgo bi bilo četudi samo bežno naštevati, kaj vse je to prebivalstvo pretrpelo, koliko izgub je utrpelo, koliko učičenja, tako pod fašizmom kot med nacistično okupacijo. Toda velike žrtve, ponižanje, ječe, konfinacije, izgnanstva; obsodbe na smrt, ki jih je izreklo posebno sodišče ni mogoče podcenjevati.
Ta izjava ni izraz razumevanja včerajšnje in ne današnje stvarnosti. Zato smo jo kritizirali. Mi kritiziramo strumentaliziranje ter neupoštevanje načel. Ni dovolj odprava preteklosti, ni dovolj pritegnitev enega Slovenca v tržaški občinski odbor in enega v pokrajinski odbor; ni dovolj urad za prevode!
Še vedno vprašujemo: ali pomeni to, kar pravite danes, da imate namen uresničiti, kar ste podpisali, kar je bilo obljubljeno — ali ne? To je tisto, kar želimo izvedeti trinajst let po podpisu londonskega sporazuma, toliko let po sprejemu republiške ustave, po končanem proslavljanju dvajsetletnice odporništva.
Ne gre samo za pravice manjšine v videmski pokrajini. Spoštujte določila priloge londonskega sporazuma. Razširite ta določila tudi na območje goriške in videmske pokrajine. Odpravite vse diskriminacije. Samo če boste to storili, boste imeli pravico govoriti o vprašanjih italijanske manjšine v Jugoslaviji.
Sožalje
Po dolgi in mučni bolezni je umrla Milka Hrovatin iz Trebč. Sekcija KPI “Zorko Kralj“ izreka težko prizadeti družini občuteno sožalje, kateremu se pridružuje tudi “Delo“.
DELO
glasilo, KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava : Trst - Ul. Capitolina .? - Telef. 44.046; 44-047
Tisk; Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12