Poitnina plačana v gotovlni Izhaja v pondeljek in peiek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7 — za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celjc, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi jlede prostora in dneva objave oglasov se nvažujejo le po možnostL Štev. 30. Celje, pondeljek 11. aprila 1932. Leto XIV. Popolna zmaga Hindenburga Druge predsedniske volitve, ki so se vrčile v nedeljo 10. t. m. v Nemčiji, šo v splošnem potokle rnirno. Po najnovejših uradnih poročilih je bilo skupno oddanih 30,4:91.694 gia- sov, t. j. 1,155.4^1 glasov ali nad 3% manj nego pri prvih predsedniških volitvah 13. marca. Volilna udelcžba jo znašala okroglo 83%. Hindenburg je dobil 19,359.642 gla- sov (708.912 vce nego 13. marca) in je torej z absolutno večino zopet izvo- ljen za predsednika nemške republi- ke. Hitler je dobil 13,417.460 glasov (2,078.175 glasov wx. nego 13. marca), Tftälmann pa 3,706.388 glasov (1 mi- lijon 27(5.809 glasov manj nego 13. man a). 8.204 giasovi so bili razcep- ljeni. Izgleda, da jo večina pristašev Düsterberga., ki je dobil pri volitvah 13. marca 2,557.590 glasov, pri dru- gih volitvah glasovala za Hitlerja. Nova predsedniška doba Hindenbur- ga se pri cue 12. maja. Celjski občinski svet Zanimiva ugotovitev o draginji v Celju V petek 8. t m. od 18.25 do 21.45 je imel celjski ofočinski svet redno sejo. Uvodoma je bil sprejet zapisnik zadnje seje s popravkom, predlaga- nim od obč. odb. prof. Mravljaka, da naj občina odpove stanovanja prejš- njim preinešeenim aktivnim celjskini stražnikom, izvzeti pa so upokojeni stra/.niki. Župan g. dr. Goiican jo sporočil, da je bil ustanovljen Klub öbcinskih svetnikov JHKI), ki mu predseduje obe. odb. prof. Mravljak. Finančni odsek (referent obč. odb. dj#. V r o č k o). F inane no ministrstvo je pctrdilo mestni proračun za leto 1932. z raznimi spremembami. Da krije proračunski priinanjkljaj, je znatno znižalo izdaike za službeno obleko slug, tlakovanje trgov in ulic, za nabavo cestnoga inaterijala, posi- panje cost z gramozom, strokovno li- teraturo tehničnega oddelka, bplniš- ke stroške, Glasbeno Matico, Docje zavctišče, mestno knjižnico, gxusilno društvo, sklad za brez brezposelne, plačo veroučiteljem in šolskim slu- gam, učila, šolsko knjižnico, kurja- vo šol, vzdrževanje poslopja sreske- ga načelstva (od 48.000 na 20.000 Din) in za kapelico na hribu sv. Jožefa. Skupno je bilo črtanih izdatkoV v znesku 104.()00 Din. Ministrstvo pa je tudi znižalo trošarino ua vino od \ 1.50 na 1 Din pri litm (znižanje za 225.000 Din), trošarino na vinski niošt (0.25 Din od litra), ki je bila v proVačunu predvidona z 8.750 Din, pa je črtalo popolnoma. Zmanjšanjo trošarinskih dohodkov znaša torej 233.750 Din. Ministrstvo sieer navaja kot kritje 50% občinsko doklado na državne neposredne davke, ki je v proračunu itak žc upoštcvana. Kljub znižanju proračuna pa se je sedaj zopet pojavil priinanjkljaj v približ- no isti višini, kakor je bil prvotno predviden. Mestna občina se bo pri- tožila proti znižanju trošarine na vi- no in črtanju trošarine na vinski most tor proti znižaiiju postavk zu proračun krajevnega šolskega odbo- ra, ki ga je občinski svet odobril in ki je s tern postal pravomočen. — Vojaškemu erarju se da v zakup do 20.000 n\- zernljišča v Gabrovki za postavitev mimicijskega skladišča. K strdškom za zgradnjo tega skladi- gča bo mestna obCina prispcvala 150.000 Din. Ta znesck pa bo zaJoži- la pri Mestni hranilniei, kjer ga bo vojaški crar lahko dvignil, čim bo izpraznjeno sedanje munieijsko skla- dišče na Goloveu, karse mora izvrgi- ti v 1 letu. — Zdravstvenemu domu je bila znižana vodarina pri maksi- malni letni uporabi 3.413 ma na 1 Din za m:t. — Proänja sreskega načel- stva v Celju za zvišanje letno občin- ske dotacije za vzdrževanje poslopja sreskega načelstva jo bila odklonje- na, ker ni kritja in ker je finančno ministrstvo celo znižalo dosedanjo proračunsko postavko od 48.000 na 20.000 Din.— Financni in gospodar- ski odsek sta pooblaščena, da naku- pita celo posestvo posestnika Ocvir- ka na Pečovniku. Gospodarski odsek (referent obč. odb. prof. M r a v 1 j a k). Občina bo dala. preslikaiti vo'jasko bodnico. — Na prošnjo Stavbne zadruge drž. na- mcščencev v Celju bo mestna občina položila kanal in vodovod ob ccsti, j ki bo pozneje otvorjena pri novih hi- šah zadruge med Oblakovo ulico in Savinjsko železnico do lpavčeve uli- ce. Ta ccsta bo zaenkrat le provizo- rična. Stroški za napeljavo vodovo- da se bodo krili iz vodovodnega forl- da, stroško za kanalizacijo pa bodo plačale stranke koL akontacijo za cestni prispevek. — Odkup zemljišč za otvoritev Krožne ulice je bil od- ložon. — Izvoz fekalij je bil za 1 leto oddan Francu Zupancu in tovari- šciii, ki bodo piojemali po 15 Din za za vsalc voz fekalij. — Dvema delav- cema mestnega oskrbništva je bila tedonska mozda. izprernenjena v me- sečno plačo. — Prošnja okrožnega sodišča za znižanje najemnine za pro store v Grofiji je bila odklonjena. — Na Sp. Lanovžu bosta v kratkem pro- sti dve stanovanji. Eno stanovanje, obstoječe iz 4 sob in kuhinje, bo pre- zidano v dve stanovanji z 1 in 2 so- bama s kuhinjo; eno stanovanje bo dodoljeno cestnemu mojst.ru g. Javor- niku. drugo enemu mestnemu stražniku, tretje pa mestnemu urad- niku g. Ilojkarju. Adaptacijski stroš- k.i bodo znašali 15.030 Din. Pravni odsek (referent obč. odb. i di: Kalan). Občinski svet je for- malno sklenil, da ima Mestna hra- nilnica pravico, da se vknjiži na ne- premičnine mestne občine, če smatra to za potrebno. — V domovinsko zve- zo je bil sprejet natakar g. Jakob Starkl, sprejem v občinsko zvezo pa je bil zasiguran medicinki gdč. Sta- nislavi Štravsovi. Prošnji služkinje Marijo Irmanove in cinkarniškega delavca Franca Franka za sprejem v domovinsko zvezo sta bili o'dklo- njeni. Obč. odb. Mr. Posavec je sporočil, da se bo 13. t. in. vršila sodna raz- j prava v zvezi z avtobusno kataslro- fo v Levcu. Sogkisno je bilo sklenje- no, da se poveri pravno zastopstvo avtobusnega pddjetja v tern procesu obc. odb. dr. Kalanu. Za ta sklep so bili merodajni tchtni razlogi in je bil zato izjemoma izpremenjen svoje- I Casni sklep, da odvetniki, ki so člani občinskcga sveta, ne smejo zastopati mestne občine. Obrtni odsek (obč. odb. D o b o v i č- n i k). Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Celju prasi za konce- sijo za restavracijo v poslopju stare- ga okrožnega sodišča. Odsek je pred- lagal, da se naj občinski svet izjavi proti kra.jevni poti'ebi. Po debati pa jo bil z 2li proti 10 glaso'vom sprejet predlog obč. odb. prof. Mflstnaka, da so naj občinaki syet izreCe za kra- jevno potrebo. Nabavljalna zaüruga namerava v že pripravljenili pros to- rili za restavracijo po vzglcdu drugih most otvoiiti tudi menzo za državne uslužbence. Odsek za prosveto, zdravstvo in tujski promet (referent obč. odb V o g 1 a r). Mestna obt'ina bo poča- stila 100-letnico rojstva ustanovitelja Sokolstva dr. Miroslava Tyrsa s tern, da bo eno izmed mestnih ulic ime- novala po dr. Tyrsu. Odsek bo stavil zadevni preillog. — Mestna občina bo napravila na prostoru ob Kolenčevi ulici, kjer jc bilo prej skladišče Kiiie- tijske družbe, javen nasad. Personalni odsek (referent obč. odb. prof. Mravljak). Sklenjeno je bilo preimenovanje nekaterih odse- kov. Odsek za šolstvo, kulturo, zdrav- stvo in tujski promet se imenuje od- slej odsek za prosveto, zdravstvo in tujski promet, gradbeni in vodoregu- lacijski odsek je preimenovan v gi'adbeni odsek, socijalno politični odsek pa v socijalni odsek. Pri dopolnilni vo'litvi v odseke in odbore no bili izvoljeni naslednji ob- činski odborniki: v finančni in go- spodarski odsek Stermecki in Lo'ib- ner, v odsek za občinska podjetja Stermecki in Lukas, v pravni in per- sonalni odsek Loibner in Marčič, v pi'osvetni odsek prof. Mastnak, v gradbeni odsek Ferant in Lukas, v obrtni in tržni odsek Ferant in Vog- lar, v socijalni odsek prof. Mastnak in Marcič, v disciplinarno komisijo prof. Mravljak in Marčjč, za namest- nika ravn. Brinar in Voglai-, v ob- Cinski kmetijski odbor Bizjak in Voglar, v krajevni šolski odbor ravn. Brinar, v zdravstveni odbor dr. Vreč- ko in dr. Raišp (kot nečlan obeinske- ga sveta), v avtobusni odsek pa poleg podžupana g. Kavnikurja ter obč. odb. Pbsavca, Prekorška. in Hobeu- .-ichegga. še obč. odb. LcČnik in Dobo- vičnik in za namestnika ol>č. odb. Bcrnardi, Loibner, Luka,s, Koschrer, Borlak in Skale. V imenu draginjske komisije jo pročal obč. odb. prof. Mravljak o ugotovitvah komisije glede višine najemnin, tržnih cen živil; ter cen obleke, manufaktumega blaga, klo- bukov in čevljev v 1. 1932. v primeri z 1. 1925. Komisija je po temeljitem gtudiju ugotovila, da znaša povpreč- ni povišek najemnin v zasebnih hi- šah v mestu Celju v dobi od 1. 1925. do danes 212.96% in v mestnih hišah 68.75%, tržne cene živil in kuriva so se V toj dobi znizäle za 14.07%, cene oblek in obutve pa za 13.66%. Za mestno nameščence, ki stanujejo v zasebnih hižaJi, kjer znaša povprcč- iiü zvišanje najemnin 212.96%, zna- ša povprečni porast draginje v dobi od 1. 1925. do danes 18.07%, za mest- no nameščence, ki stanujejo v mest- nih hišah, kjer so so najemnine zvi- šalc povprečno za 68.75, pa 3.1%. Cc se vzame sredina teh dveh zneskov, znaša povprečni porast draginje 10.90%. Po daljši debati o tern poro- čilu, v katero so posegli podžupan g. Ravnikar tor obč. odb. dr. Kalan, dr. Vrečko, dr. Hražovec, Stermecki in Voglar, jo občinski svet vzel poročilo draginjsko komisije z vočino glasov na znanje ter odstopil poročilo fi- nančnemu in gospodarskemu odse- ku, ki naj stavita, predloge na pod- lagi ugotovitvo draginjske komisije O teh zanimivih ugotovitvah bomo obširneje porocali v prihodnji števil- ki. Porast draginje vsekakor upravi- Cuje zahtevo, da se Celje uvrsti v I. draginjski razred, ker je celo dražje od Ljubljane in Maribora. Ob 21. se jo priCela tajna seja, ki je trajala do 21.45. Na dnevnem re- du so bilo personlne zadeve, o kate- . rih je poroCal referent obč. odb. prof. Mravljak. lz tajne sejo navajamo na- slednjc važnejšo sklepe: Računski nadrevident g. Gustav Grobelnik se imenuje za vodjo mest- nega računovodstva in se inu prizna naslov liičunskega svotnika. Dofini- tivno sta nameščena mestni inženjer g. Blaž Pristovšek in magistratni koncipist g. Josip Pogačnik. Za nad- zornika policijskih agentov je ime- uovan g. Janez Kukovec, ki je ddslej provizorično vodil to posle. Regulira- ni so bili pi ejemki nekaterih mestnih uradnikov. Upokojena sta mestna uradnika., gg. Jakob Posnič (upo- kojen na lastno prošnjo) in Rado Bač. Principijelno je bilo sklenjeno, da se pri OUZD zavanajejo vsi ne- pi'agmatino nameščeni uslužbenci mestnega urada in mestne policije. Razpiše se mesto honorarnega občin- skega, živinozdravnika. Nekaterim vdovain po občinskih uslužbencih so bile podeljene oziroina povišane za- časne podpoi'e. Občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo vZalcu V nedeljo 10. t. m. od 9. do Kll. do- poldne se jo vršil v dvorani g. Rob- leka- v Žalcu 52. glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo. Občni zbois ki je bil le srednje obis- kan in na katerom je bilo po delega- tih zastopaJiih šest podružnic, je za- radi dbolelosti društvenega predsed- nika g. Fr. Robleka otvoril in vodil podpi'odsednik g. Alojzij Mihelčid iz Celja. Uvodoma je pozdravil vso na- vzoče, zlasti zastopnika banske upra- ve g. inž. Sadai'ja. V kratkem nago- voru je omenil težko gospodarsko krizo, ki je prizadela ves svet, zlasti pa hmeljarstvo. Dolžndst vsakega hmeljai^ja in prijatelja hmeljarstva je, da stori vse za re Site v hmeljske kifze. Tjijnik in blagajnik g. Petriček je podal obširno poročilo o delovanju Hmeljarskega dništva v minulem poslovnem letu (o tern bomo poročali v prihodnji številki) in letni račun za I. 1931. Na predlog pregledovalca l-acunov g. M. Jo&ta je bil blagajni- ku podeljen absolutorij. jh Po tajniškem poročilu se je razvi-"* i» živalma debata o vprašanju za- stopstva Hmeljarskega društva zai Slovenijo na hmeljarski konferenci v Ženevi. To vprašanje, ki ga je v minulem tednu stvarno obravnaval nag list, je bilo na občnem zboru vse- stransko pojasnjeno in razčiščeno. Za pregledovalca računov sta bila zopet izvoljona gg. Jošt in Naraks. Clanarina za leto 1933. v znesku 10 dinarjev, od katerih prejme glavni odbor 7, blagajna podružnico pa 3 dinarjo, ostano neizpremenjena. Predlogi podružnic. Hmeljarska. podružnica na Gomilskem je sporo- čila željo, da bi se lotos pravočasno preskrbelo legitimacije za obiralce. Hmeljska kupčija naj se ne prenese iz Žalca.. — Podružnica v Braslov- čah je poslala sledeče predloge oz. želje: Uzakoni naj se čimprej enotni j hmeljski provenijenčni zakon za vso di'zavo. Savinjski hmelj v hmeljskem obmocju od Celja do Vranskega in Šmartna naj so obvozno signira z oznacbo »Spodnješta.jerska^ Savinj- ska dolina«, hmeljarji izven navede- nega območja naj določijo svojo po«- sebno zaSCitno znarnko. Hmeljarjem naj se preskrbijo dolgoročna hipote- TeSefunken Radio siramofoni plosce in igle Tudi ne obroke A. Lecnik, Celje, Glavni frg lire, zlati in srebrni predmeti, očala. Popravila najtočneje. Oglejte si izložbo. Stran »Nova Doba« 11. IV. 1932. Štev. 30. karna posojila po nizki obrestni mc- ri. Hmeljarsko druStvo naj dela spo- razumno s Kmetijsko družbo in po'd- pira njeno delo.. Ker je prodaja. hme- lja otežkočena, naj hmeljarska pro- dajna zadruga. preskrbi sezonski kre- dit, s katerim bi podprla hmeljarje v začetku sezone. Ob zaključku zborovanja je pod- predsednik g. MihelČič podčrtal, da fie je bil a kcdaj potrebna močna or- ganizacija hmcljarjev, je potrebna v sedanjih težkih časih. Naj bi ne bilo hmeljarja v Savinjski ddlini, ki bi ne bil flan Hmeljarskega druStva in hmeljarske zadruge. Odbor Hmeljar- skega društva si na vse načine pri- zadeva, da bi našel izhod iz današ- nje hmeljske krize. Pospešitev organizacije JRKD Poslanski klub JRKD jo po raz- pravi o politißnem položaju 7. t. m. sprejel naslednjo rcsolucijo: Klub narodnih poslancev JRKD je po govoru predscdnika vlade dr. Ma- rinkoviča in po izčrpni razpravi o politicnem položaju na svojih sejah dne (J. in 7. a.prila z zadovoljstvom vzel na znanje deklaracijo kraljev- sko vlade, prečitano (J. aprila v Na- l'ödni skupščini in ekspoze predsed- nika vlade v klubu o po'trebi novega političnega grupiranja in o pospešit- vi in normalizaciji političnega živ- ljcnja v duhu načel narodnega in dr- žavnega edinstva. S tern v zvezi je klub narodnih po- slancev JRKD sklenil: 1. Vsi člani kluba narodnih po- slancev JRKD podpišejo in izdajo proglas na narod o organizaciji stranke JRKD skupno s klubom se- nator jcv; 2. Klubski odbor loči svojo stran- karsko funkcijo, ki jo ima kot za- časni glavni odbor, pač pa se mu pri- zna pravica in stavi v dolžnost, da za čhn uspešnejše izpo'lnjevanje na- log zaeasnega, glavnega odbora raz- širi začasni glavni odbor še z dru- gimi osebami iz kluba narodnih po- slancev in senatorjev. Začasni glav- ni odbor inora pristöpiti k intenziv- ni organizaciji stranke, pri čemer ga bo podpiralo glavno tajništvo JRKD, ki se lahko po potrebi izpopolni z novimi člani iz kluba narodnih po- slancev in senatorjev. 3. Začasni banovinski in sreski od- bori naj se organizirajo cimprej, naj- daljc pa do konca aprila. DOMAČE VEITI d Minister Ivan Pucelj — namest- nik ministrskega predsednika. Mini- strski predsednik in zunanji mini- ster g. dr. Voja Marinkovič je v so- boto 9. t. m. zvečer odpotoval v Že- nevo na razorožitvcno konfcrenco in zasedanje DruŠtva narodov. V Žene- vi bo ostal 8 do 10 dni. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, s ka- terim se irnenuje za dobo odsotnosti dr. Marinkoviča minister za socijal- no politiko in narodno zdravje gosp. Ivan Pucelj za namestnika ministr- skega predsednika in zunanjega mi- nistra. d Upokojitev poveljnika vojne mor- n a rice. Vdjni list objavlja ukaz, s ka- terim je upokojen poveljnik vojne mornaricc admiral Viktor Wicker- hauser. Za vršilca dolžnosti poveljni- ka vojne mornarice je imenovan viceadmiral Nikola Stankovič. d ŠRStmesečni moratorij za kmeč- ke dolgove. Skupščinski odbor za proučevanje zakonskih predlogov o zašciti kmetov in maksimiranju ooresime mere je izvršil v prvotnem osnutku obeh zakonov precejšnje iz- prcmembe, na katere je pristala tudi vlada. Najvažnejša je izprememba, da se /a vse kmečke dolgove, ki izvi- rajo iz dobe pred uveljavljenjem te- ga zakona, lahko proglasi G-mesecni odlog za plačevanje obresti in amor- tizacije. Obenem se maksimira o- brestna mera za dolgove kmetov pred uveljavljenjem tega zakona na šest odstotkov, za dolgove, ki bi jih na- pravili kmetje po uveljavljenju tega zakona, pa ne sme znašati obrestna mera nad deset odstotkov. Za dobo moratorija se ustavijo tudi vse že od- rejene rubežni in prisilne prodaje kakor tudi vsako sodnö postopanje v tern pravcu. Na ta način naj bi se preprecilo propadanjo kmečkih po- sestev in omogočilo kmetom, da si olajšajo plačevanje dolgov. d Zdravniški pregled otrok pri vpi- su v solo. Ministrstvo za socijalno politiko Jn narodno zdravje je izdalo pravilnik o zdravniSkem pregledu otrok pri vpisu v solo. Pregled je ob- vezen za vse otroke, ki se vpišejo v šolo; izvrši ga Solski zdravnik, če ga ni, pa pristojni občinski ali okrož- ni zdravnik. Običajno naj se vrši pregled ob priliki, ka se otroci cepi- jo proti kozam. V osnovno solo se ne smejo vpisati otroci, ki so presla- bo telesrio razviti, dalje tisti, ki za- radi telesne nespo'sobnosti ne morejo hoditi v Solo ali ne morejo sedoti v klopi, tor otroci, ki ne morejo z uspc- hoin slediti pouku zaradi defektov čntnih organov. d Carina na modro gaHco ne bo uklnlena. Splitska »Nova Doba« po- roča : Carinski oddelek finančnega mi- nistrstva je Trgovski zbornici v Splitu, na njeno vlogo z dne 20. februarja 1.1. s katero je predlagala ukinjenje uvozne carine na modro galico, sporočil, da ni možnosti niti upravičenega razloga za znižanje uvozne carine na modro galico. Kot razlog za to navaja, da je rneSana kornisija trgovskega in kme- tijskega ministrstva ugotovla, da je domača tvornica modre malice »Zorka« d. d. v Subotici, s katero je vlada za- ključilila desetletni dogovor za pre- skrbovanje domačih konzumentov z galico, v stanju kriti vso potrebo v državi, da cene domače galice ne pre- koračijo dogovorjene cene, in da to niso viSje od londonskih cen za ta- mo§njo potroSnjo, vračuvSi prevozne stroške. — To dajemo v vednost \\- nogradnikom in dobaviteljem galice, ker hodijo agentje neke inozemske tvrdke po Sloveniji in obetajo itali- jansko galico brez carine. d Prebivalstvo čehoslovaške pri- štedi letno na obntvi 1.200,000.000 Kč. Podjetje Bat'a je izdalo zanimivo sta- tistiko o prihranku češkoslovaškega probivalstva na izdatkih za obutev. Po tej statistiki znaša letna poraba dbutve v Cehoslovaški 30 milijonov parov Cevljev. Vsled popolne racijo- nalizacije v proizvajanju obutve pri tvrdki Bat'a je povprečna cena posa- mezncga para čevljev za 30% nižja, kar znaša za vse prebivalstvo 900,000.000 Kč letnega prihranka. Znatne prihranke je opažati tudi pri popravilu. Po görnji statistiki imajo prebivalcl v Cehoslovaški okoli 50,000.000 parov razne obutve, kate- ro1 popravljajo naj man j dvakrat let- no. Tako je tudi tu novo vpcljana metoda v načinu popravljanja obut- ve omogočila, da je povprečna cena za vsako popravilo nižjaza3Kč, kar znaša skupno vsoto 300,000.000 Kč. Po tern takem znašajo celokupni pri- hranki prebivalstva Čehoslovaške na obutvi letno 1.200,000.000 Kč. I Darujte za brezposelme! d Krvno, kožno in živčno bolni do- sežejo z uporabo naravne »Franc Jo- žefovea grenčice urejeno prebavo. Zdravniki specijalisti velikega slove- sa izpricujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franc Jožefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franc Jožefovaa grenčicn sc dobi v vsch le- karnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 12. aprila: V severnih Alpah PERIS naifinejsi puh Din 280"— najfinejše cehano „ 124'— zelo lepo cehano „ 64'— prodaja trgovina Miloš Pšeničnik, Celje izpremenljivo aprilsko vreme, Iahen dež, padec temperature, živahni se- verozapadni vetrovi. V južnih Alpah izpromenljiva oblačnost, padec tem- perature. Celje in okolica c Slovenski vokalni kvintet (Zepi- čev kvintet) nastopi, kakor je bilo že javljeno, v soboto 10. t. m. ob 8. zve- čer v niali dvorani Celjskega doina. Kvintet, ki ga tvorijo gg. Štibernik, Jug, brata Petrovčič in Sulc, uživa sloves doslej najboljše take pevske onotc. Peli bodo skladbe R. Savina, j B. Ipavca, Lajovica, Preglja, Fibicha, | Suka, Deva, Škrjanca, Osterca, E. Adamiča, Z. Prelovca in dr. Schwa- ba. Vsak clan tega kvinteta je tudi tehnično izšolan pevec, zato so na vzporedu tudi samospevi. Klavirsko spremljevanje bo oskrbel profesor ljubljanskega konzej"vatorija g. An- ton Ravnik. Klavir da na razpolago tvrdka L. Ropas. Predprodaja vstop- nic od srede naprej v knjigarni Go- ričar & Lcskovšek. c Plesni in gimnastični večer Erne Kovačeve, ki se je vršil v soboto 9. t. m. v Mestnem gledališču, je bil le srednje obiskan, a je moralno uspel. Gdč. Kovačeva je Ccljanom že dobro znana kot ambicijozna, nadarjena in izvrstno Solana plesalka. Najbolj- še točke so bile gimnastika za otro- j ke, »Rendez-vous«, »Slovenske cvet- ke«, španski plesi (ki jih je zelo po- hvalno izvajala skupina 8 dam), »Le- pa Rožmarinka«, predvsem pa izvrst- na točka »Zvon«. Osnutki plesov in kostumov, ki jih je izdelala gdč. Ko- vačeva, so bili učinkoviti, originalni in okusni. Tudi scencrija in ilumina- cija sta bili po'sreceni. Spremljevanje na klavirju je bilo nekam nervozno. OllJČinstvo ni štedilo z aplavzom, ta- ko da je morala gdC. Kovačeva pono- viti tri to'cke. Nudila je lep večor plesne umetnosti, ki bi bil lahko bo- lje obiskan. R. P. c O dnševnih zablodah srednjega veka s posebnim ozirom na čarovni- Stvo in čarovniške pro'cese na Slo- venskem bo v okviru Ljudskega vse- učilišča predava.1 gosp. dr. Vladimir Travner iz Maribora drevi ob osmih V risalnici meščanske sole. Občin- stvu priporočamo, da v velikem šte- vilu poseti to zanimivo predavanje. c Savinjska podružnica SPD v Ce- lju bo imela svoj rcdni letni občni zbor v sredo 13. t. m. ob 20. v spod- njih prostorih Narodnega doma. Na občni zbor so vabljeni vsi člani dru- ¦štva in prijatclji planinstva. c Poročilo o zborovanju Celjskega učiteljskega društva, ki se je vršilo v soboto 9. t. m. dopoldne, smo mo- rali zaradi pomanjkanja prostora odložiti in ga bomo objavili v pri- ho'dnji številki. c Občni zbor celjske podružnice »Merkurja«, dmštva trgovskih in privatnih nameščencev Jugosl.avije, bo v sredo 13. t. m. ob 20. v mali dvo- rani Narodnega. doma. c Orkestralne vaje Celjskega god- benega društva se vršijo vsak torek za godala in vsak petek za pihala, vsakikrat točno ob osmih zvečer v društvenih prostorih v Narodneni domu. c Konstituiranje krajevnega odbo- ra Aerokluba »Naša krilaa v Celju. V petek 8. aprila se je vršila v klu- bovi sobi Celjskega doma seja celj- kupne uprave krajevnega o'dbora Aerokluba Celje, na kateri se je upravni in nadzorni odbor konstitu- iral sledeče: V upravni odbor je bil izvoljen za predsednika polkovnik g. Mihajlo Golubovič, komandnt 39. p. p., za podpredsednika g. Milisav Bojič, podpolkovnik, za tajnika Av- gust. Veble, tajnik Sreskega gremija trgovcev v Celju, za blagajnika g- Janko Wagner, revident, mestnega knjigovodstva. V nadzorni odbor je bil izvoljen za predsednika g. Mario Sc.hmidic.hen, zasebni uradnik, za delovodjo g. Hcribert Dcčnian, zaseb- ni uradnik, oba v Celju. do konstitu- iranju odborov se je vršila prav ži- vahna razprava glede sestave delo'v- noga. programa. Sklenjeno je bilo, da priredi krajevni odbor v letošnji se- ziji letalski miting, predvsem pa da se zanima uprava za sport letenja v. brczmotornimi letali. O pomenu in napredku tega sporta se bodo vrSila v najkrajšem času predavanja, kar bo posebno zanimalo našo sportno mladino. Sklenjeno je bilo tudi pri- rejati za člane in svojee družabne ve- čere, ki se bodo vršili tedensko in na katerih bodo imeli clani priliko med- sebojnega spoznavanja, kar bodo po- spesevale razne družabne igire itd. Organizacijo teh družabnih večerov je prevzel g. dr. Josip Cerin, zdrav- nik v Celju. Živo zanimanje funkci- jonai'jev za vsa sprožena vprašanja nain daje trdno upanje, da bo priče- lo društvo letos z aktivnim delom, s Cimer si bo zopet pridobilo simpati- je v javnosti. c Avanture prefriganega pustolov- ca. Ko so je vračal brezposelni dela- vec Pavel Sernec iz Leskovca pri Ljubečni v Cetrtek 7. t. m. iz Celja domov, se mu je v Gaberju pridružil okrog 35 let star, gladko obrit moški, ki se mu je predstavil kot Vinko, uradnik parobrodne clružbe. Rekel je Sernecu, da sprejema delavce v služ- bo, in je ponudil službo' tudi njemu z naročilom, da si takoj preskrbi de- nar za potovanje v Beograd. Sernec je sel takoj domov in si izposodil 250 Din. Pozneje se je v mestu sestal z onim neznancem ter mu izročil svo- jo domovnico in posodil 18G Din. Ne- znanec inu je pokazal neko menico, glasečo se na 15.000 Din, in rekel, da denarja ne more dvigniti, češ da so banke že zaprte. Domenila sta se, da bosta naslednjc juti'o odpotovala v Beograd. Sernec od takrat ni več vi- del neznanca. Slepar so je pojavil tudi v Westnovi tovarni in naročil blaga za H0.000 Din. Ker ni imel de- narja, pa mu niso hoteli izročiti bla- ga. Rekel je, da se bo drugi dan vr- nil, a ga ni bilo več nazaj. V nekem celjskein hotelu, kjer je prenočeval, se jc vpisal za veletrgovca Milana Milanoviča iz Sarajcva, v drugem ho- telu pa za industrijea Milana Spalaj- koviča iz Beograda. Neki ženslfi, s katero je prcživel par prijetiih uric, je »kavalirskov< poklonil omenjenö ponarejeno menico za 15.000 IHn, Pu- stolovec je izginil iz Celja brez sledu. c Pobeg od doma. Dne 28. marca je izginil neznanokam 13-ketni sin tovarniške delavke Josip Koroša, ki je stanoval pr svoji materi na Deč- kovi cesti 1 v Gaberju. Fant je pre- cej vclike postave, suhega, podolga- stega obraza, Crnih las, obleCen je bil v rjavkasto obleko, na glavi je imel siv klobuk. Lani je že dvakrat po- begnil, a se je obakrat vrnil v dveh do treh dneh. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to sporoCi predstojništvu mestne policije. c Žrtve nesreč in nezgod. 17-letni mizarski vaje nee Jakob Pikl iz Go- tovelj se je v soboto 9. t. m. pri delu inocno vžagal v sredinec leve roke. — 48-letno dninarico Mari jo Zabu- kovškovo iz Jazbine pri Dramljali je to dni napadel neki moški s kolom ter jo obfiutno ranil na glavi in ji zlo- mil levo podlehtnico. — 3(J-lctna dni- narica Leopoldina Mrazova s Kalob- ja si je 7. t. in. pri padcu zlomila le- vo koželjnico. — 2-letna Marija Za- goženova, hčerka tovarniškega de- iavca iz Latkove vasi pri St. Pavlu, je padla 7. t. m. doma s klopi in si zlomila desno nadlehtnico. — 37-1 et- nega dninarja Jožeta Žlavsa iz Bre- | zove pri Šmartnem v Hožni dolini je 9. t m. podivjan vol pritisnil ob zid. Žlavs je dobil1 težjc poškodbe v des- nem glcžnju in na desni roki. — Vsi ponesrečenci So zdravijo v celjski bolnici. c Snirtna kosa. V celjski bolnici je umrl 9. t. m. 67-letni obsiiriski revež Martin Stergar z Gomilskega in 73- letna brezposelna delavka Marija Resnikova iz Levca. N. P- v m.! c Za brezposelne v okoliški občini je daroval g. Naprudnik, vodja zalo- ge pivovarne »Union« v Celju, svoj honorar v znesku 80 Din, ki mu je pripadal za sestavitev izkazov 6 po- trošnji piva v okoliški občini. c V niestni klavnici v Celju je bilo v minulem tednu zaklanih 12 volov, 9 krav, 1 bik, 34 telet, 2 tel'ici in 39 svinj. Uvoženih je bilo 519 kg teleti- ne, 281 kg svinjine in 70 kg sveže sla- Št«v. 30. »Nova Doba« 11. IV. 1932. Stran 3. nine. Na oglednini jo bilo plačanih 435 Din, na klavniskih pristojbinah pa 2.329 Dia. c Dospelost neposrednih davkov in vojnice za II. četrtletje 1932. Davčna uprava v Cclju razglaša: Dokler se ne izvrši nova odmera neposrednih clavkov za leto 1932., morajo davčni zavezanci plačevati to davke po predpisu iz prejšnjega leta, to je po predpisu leta 1931. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so pri- .iavili prestanek davčno dolžnosti. V smislu Cl. 148. zakona o neposrednih davkih in zadevnega pravilnika je dospel dne 1. aprila 1932. v vplačilo drugi čctiietni obrok zgradarine, pri- dobnine, rentnine, družbenega dav- ka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnice. Davčni zavezanci naj plačajo mišljene eetrtletne obro- nemudoma ali vsaj najkasneje do 15. maja 1932., da se izognejo zamud- nim obrestim in eksekuciji, ki bo 15. maja t. 1. uvedena. Davčni obvezan- ci, ki plačujejo splošni 1% davek na poslovni promet po knjigi opravljc- nega prometa, imajo vplačati ta da- vek za prvö četrtlctje 1932. najkas- neje do 30. aprila 1932. Uslužbenski davek in davek na samce, ki ga po*- birajo samoupravne edinice, nadalje družbe, ki polagajo javne račune in ki so načelno zavezane družbenemu davku brez ozira na število zaposlcn- cev, in končnd ostali delodajalci, ki zaposlujejo mosečno povprečno nad 20 zaposlencev, se mora odpremiti daveni upravi najkasnejc do 15. dne po preteku vsakega. meseca, Ostali delodajalci plačujejo ta davek v davčnih znamkah, ki jib morajo za vse zaslužke nalepiti v davčnih knji- žicah delodajalcev. Davek na samce pal morajo tudi vsi ostali delodajalci brez izjeme v gotovini odpremiti davčni upravi najkasneje do' 15. dne po preteku vsakega meseca, Zemlja- rina dospe v plačilo in se lahko vpla- ca v dveh enakih letnih obrokih in sicer 15. avgusta in 1. novembra. — Opomba: zamudne obresti znašajo 6% od nepliačane vsote davka ali vojnice in jih je računiti od dneva, ko potcče skrajni rok za plačilo, do cine plačila — opominski strošk i in stroški za rubež pa znašajo 1% ozii- roma 2%, vendar no smejo' biti nik'o- li manjši kot 10 Din, razen tcga jv plačati v sluCaju rubeža takso po t. p. 97 t zak. v znesku 5 Din. c Izgnbljeno. V soboto 9. t. in. ob pol 15. je bila od Aleksadrove ulice do Glavnega trga izgubljena denarni- ca b približno 1.050 Din gotovine. — Dne 8. t m. ob 1G. je bil na poti od poslopja Mestne hranilnice do hote- la »Evrope« izgubljen 200 Din vre- deii zlat uhan, istega dne od G. do 7. pa na poti od Sp. Hudinje do Brega bankovee za 100 Din. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 12. aprila ob 20.: »Vzrok«. Gostovanje g. Kralja, člana ljubljan- skega Narodnega gledališča. * Celjsko gledališče bo v torek 12. t. m. zveCer uprizorilo znano dramo Leonharda Franka »Vzrok«. V glav- ni ulogi bo go'stoval g. Kralj, clan Narodnega gledališča v Ljubljani, v \ ostalib nlogah pa bodo nastopali do- mači igralci, m. dr. ge. Sadarjeva, GradiSnikova in Rajhova ter gg. Be- le, Hribar, S. Perc, Pogačnik, Velu- šček in Žabkar. Predstava bo gotovo nudila globok umetniški užitek. Ob- činstvo priporočamo, da si takoj na- bavi vstopnice v predprodaji v knji- garni Goričar & Leskovšek. Cene so znlžane za 25%. Sokolstvo x Prva izbirna tekma celjskejja moSkeRa naraščaja In tekmovalnih vaj za vsesokolskl zlet v Prac;! se ie vrSila v soboto 9. t. m. Vseh tek- movalcev je bilo 15. ki so 5!i v borbo, da pridejo v vrsto, ki bo zastopala reiiske zvezde v Pra^i. Kdor ima vo- Ijo in vztrainost, z lahkoto doseže svoj cilj. Treba bo napeti vse sile, da se popravi §e to, kar se je vsled nered- nega posečanja lelovadbe zamudilo. Kajti ti, ki bodo določeni za Prago, si morajo biti svesti, da dosežejo uspeh na mednarodni tekmi, pri kateri bodo naši mladi prvikrat merili svoje moči. Rezultat izbirne tekme je sledeč: I. mesto: Meštrov Zvonko, ki obeta veliko nade za favorita v vseh pano- gah, če e:a volja ne bo zapustila ; II. mesto Cergol Izidor, ki je resen kon- kurent prvaka in ima samo 12 stotink točke manj (prvi ima 54.86, II. 54.74 točk); III. mesto Orožen Milan, ki pa se ima za to mesto zahvaliti svoii lah- koatletiki; na IV. mestu sledi Marin- ček Borut in naslednji Grohar Marjan. Prihodnja izbirna tekma bo seveda pri- nesla marsikateremu tekmovalcu iz- boljšanje, vsem pa svetuiemo, da poj- dejo z resno voljo na delo za sigurno zmago v Pragi. ...NIKDAR BREZ FAVORI1A... Vedno obkrožena... od vseh občudovana... res, ta car pojave zahvaljuje favoritu svoje lepote, temu zares od- ličnemu Elida Favorit milu. Njegov izredni vonj daje car nege in svezosti. ELIDA—^ ., x Celjskfl Članlce-prvaklnje pri Izbirnl tekml za prvenstvo posamez nlc za tekmo prvaka za slovansko prvenstvo- V nedeljo 3. t. m. se je vršila pri saveznem načelniStvu v Ljub- ljani prva izbirna tekma članic za pr- venstvo posameznic, ki pojdejo na tekmo v Prago. Prvo mesto je dose^la Kovač Vera,drugo mesto KrižmaniČMar- juči, tretjo Lojk M'lka, Četrto Luznik Zorana, torej kolikor tekmovalk iz Celia, toliko zmagovalk. Ponosni smo na te rezultate, ki so dokazaü delo v naših telovadnicah in vztrajnosti na5ih tekmovalk, ki se pridno pripravljajo na zmago v Pragi. Še malo časa nas loci jo veliki sokolski dnevi, ki bodo v Pragi, in ta prosti Čas bo posvečen za trdo delo v telovadnicah da se bo skovalo to, kar si tako iskreno žeiimo — zmago. Sport t Kolesarska dirka Celje—Sv. Pe- ter—žalec. Klub slovenskih kolesar- jev v Celju je priredil v nedeljo 10. t. m. popoldne otvoritveno klubsko dir- ko na progi Celje—Sv. Peter—Žalec (22 km) s startom ob 14. pred hote- lom Skoberne v Celju in s cilj em ob 15. pred gostilno Virant v Žalcu. Izid tokme je bil naslednji: 1. Albin Zu- panc 4G : 58; 2. Franc Kajtner 48 : 18; 3. JoŠko Zeme 49 : 06. Izven konku- rence: 1. Franc Abulner, motokole- sarski klub »Ilirija«, Ljubljana 43 : 40; 2. Drago Kesič, »Hermes« Ljub- ljana 47 : 15; 3. Franc Kesič, »Her- mes«, Ljubljana 49 : 05. V zvezi z dir- kd se je vršil kolesarski izlet v Ža- lec, katerega se je udeležilo mnogo izletnikov. t lz uprave Slovenskega sport- nega kluba Celje. Vsi igralci prvega moštva in rezerve ter naraščajniki se morajo v sredo 13. t. m. ob 16. javiti v klubovi sobi v Zdravstvenem domu v svrho zelo važnega sestanka. Vab- Ijeni so tudi gg. odborniki kakor tudi klubski zdravnik. Skrb za brezhibno izvedbo sestanka nosijo načelniki sek- cij. Gospodarja prosimo, da prinese in- ventar razpuščene hazenske družine. Tajnik nogometne sekcije naj sigurno prinese izvidnice o zdravniški pre- iskavi vseh aktivnih igralcev. Tehnični referent na| prinese poročilo o stanju Qlazije. Udeležba je dolžnost vsakega in strogo obvezna. Neupravičeno iz- ostali bodo kaznovani. Glavni tajnik. Poravnajte članarino za Vodnikovo druzboj! CON AN DOYLE: Boj v megli (Baskervillski pes) 43 Roman Poslovenil Boris Rihteršio Toda navzlic povabilu sem ostal rt,rdcn in končno se mi je tudi posi-ecilo pregovoriti ga» da me ni spremljal do baskervillskega dvorca, kakor je pr- votno nameraval. Dokler mi je lahko sledil z očmi. sem se držal ceste. Potem pa sem. zavil s poiti na močvirje in krenil proti kamenitemu griču, kjer je deček izginil. Vse se je obrnilo v mojo korist. Solnce se je že nagibalo k obzorju, ko sem prišel na vrh griča in raztegnjene dolinc pod mojim znož- jem ,so se na eni sIrani lesketale v zlati zeleni barvi, na drugi pa so bile zavite v sive sence. Iz megle, ki je v daljavi zakrivala obzorje, so segali fantastično °blikovani obrisi gričev. Na vsej širni ravnini ni bilo cuti giasu, ni bilo vidcti znaka življenja. Velik siv galeb je piaval visoko nad menoj v nebesni sinjini. Bilo mi je, kakor bi bila midva edini živi bitji med prostranim nebesnim obokom in prostrano puščavo. Žalostna pokrajina, občutek samotnosti, tajinstve- nost moje naloge — Vae me je gTabiio in mi ukle- palo sree v mrzlo grozo. Dečka ni bilo nikjer videti. Toda v neki kotlini globofco pod mano je ležala ko- pica starih kamenitih koč in na sredi sem opazil eno, ki je bila še dovolj dobro olu-anjena, da bi lahko služila človeku za za.vctišče pred nevihtami. Srce mi je divje udarilo, ko sem jo zagledal. To mora biti skrivališče, kjer prebiva neznanec. KonCno bo sto- pila moja noga na prag njegovega zavetišča — nje- govo tajinstveno skrivališče bo moje. Oprezno sem se približal koči — moral sem mi- sliti na Stapleto'na^ kako se s svojo mrežo plazi za metuljem, ki sedi na cvetlici — in z zadovoljstvom sem opazil, da mora v tej zgradbi res nekdo stano- vati. Komaj vidna steza je vodila med granitnimi gmotami k razpadlemu vhodu v kočol V njej je bilo vse tiho. Morda se neznanec skriva, morda blodi po močvirju. Ob nenadni želji po pustolovščinah so se moji živci do skrajnosti napeli. Vrgel sem cigareto proč, s prsti sem se oklenil revolverjevega kopita in nagld stopil k vratorn. Pogledal sem v kočo; bila je prazna. Toda opazil sem nekaj znakov, ki so pričali, da nisem na krivi poti. Na kameniti plošči sem zagledal nekaj volnenih odej, ki so bile zavite v nepremočljiv dežni plašč. Ta kamenita plošča je moral a že poganu v predzgodovinskih časih služiti za ležišče. Na pre- prostem ognjišCu je ležal kupček pepela. Zraven njega sem zagledal nekaj kuhinjske posode in do po- lovice prazen vrč za vodo. Kup razmetanih praznili škatlic je pričal, da mora v koči nekdo že dolgo sta- novati, in šele, ko1 so se moje oči bolj navadile mraka, sem opazil ,v kotu kozico in počeno steklenico žganja. Sredi koče je ležal ploščat kamen, ki je služil za mizo, in na njem je ležala culica, zavita v kos platna, brez dvo'ma tista, ki sem jo videl skozi dalj- nogled na dečkovi rami. V njej sem odkril hieb kruha, škatlo konzerviranega jezika in dve dozi vlo- ženih breskev. Skrbno sem preiskal vse te predmete in ko sem jih potem postavil nazaj, sem opazil pod culico kos papirja, kjer je bilo nekaj napisa.no. Srce mi je divje udarilo. Vzei sem listič v roke in pre- Cital na njem tele besede, ki so bile z nerodnimi črkami vržene na papir: »Doktor Watson se je peljal v Coombe-Tracey.« Za trenutck sem prcsenečen obstal in krčevito stisnil papir. Kaj je pomenilo to kratko sporočilo? Torej je zasledoval ta tajinstveni Clovek mene in ne sira Henryja. Sam mi ni sledil, za mano je poslal svojega pomoßnika — morda onega dečka, in ta kos papirja je bilo obvestilo o uspehu. Morda nisem mogel, kar bivam na močvirju, napraviti niti koraka, ne da bi me bil opazil in ne da bi bil vse zvedel. C.edalje bolj se mi je vsiljevalo občutje, da nas obdaja nevidna sila, ki z izredno spretnostjo in skrbjo' spleta mreže okoli nas — tako 1'alike in fine mreže, da obfiutimo le v gotovih odloCilnih trenutkih, kako smo so zapletli vanje. Ce je neznanec dobil to pismeno spdročilo, jih je moralo biti najbrž še več; zato sem preiskal vso kočo, vendar pa nisem našel nobenega drugega. Pravtako nisem mogel odkriti znakov, po katerih bi bil lahko sodil o značaju in namenih moža, ki si je poiskal to nenavadno bivališče. Le nekaj mi je bilo jasno: mož, ki prebiva v tej ko'ci, mora biti špar- tansko utrjen, da se tako malo zmeni za udobnost. Co sem pomislil na nevihte zadnjih dni in pogledal razpoke v strehi, se nisem mogel ubraniti prepri- čanja, da more le močna in odločna volja vzdržati na tako negostoljubnem kraju. Ali je ta človek naš zagrizen sovražnik ali morda naš angel varnh? Od- loCil sem se, da koCe ne zapustim prej, dokler ne zvem vsega. Solnce je pravkar zašlo in nad zapadnim nebom se je razlival ogenj rdečila in zlata. Njegov odsev je ležal v rdečkastih madežih na mlakah širnega Grim- penskega močvirja. Videl sem oba stolpa baskervill- skega dvorca in moten steber dima mi je kazal kraj, kjer mora biti yas Grimpen. Med teina dvema skraj- nima točkama sem opazil Stapletonovo hišo. Tako mirno in tiho je ležala, pokrajina v zlatem večernem solncu, in vendar, ko je moje oko plavalo nad nja, nisem občutil miru prirode, duša mi je drhtela v ne- izrekljivi grt>zi pred srečanjem, ki je prihajalo' vsak trenutek bliže. Razburjen, toda na vse pripravljen, sem sedel v temneni skrivališču in s tesnobno1 potr- pežljivostjo pričakoval povratka njenega stanovalca. Končno sem ga Cul. Oster odmev korakov, ki so trdo1 stopali po kamenitih tleh. Novi koraki, Cedalje bližji. Sklonil sem se v najtemnejši kot in se oklenil ! revolverja, trdno odločen, da ne izdam svoje navzoč- j nosti, dokler se mi ne posreči po'gledati neznancu v obraz. Potem je sledil dolg premor; niöesar nisem Cul — najbrž je obstal. Koraki ;so prihajali spet bliže in Cez prag je padla senca. »Lep vočer je nocoj, dragi mo[j Watson,« mi je rekcl dobro znan glas. »Mislim pa, da bi bilo zunaj vseeno lepše kakor tu v temi.« Straa 4. »Nova Doba« 11. IV. 1932. Štev. 30. Dopisi Konj ice Shodi narodnega poslanca g. Karla Gajška so se vršili mi velikonočni pondeljek dopoldne v gostilni Lipuš v Oplotnici, kjer se je po maši zbralo preko 120 mož, ki so z velikim zani- manjem slcdili izvajanjcm g. poslan- ca o delu v parlamcntu ter izrekli svoje želje v nckaterih zadevah. Po- poldno istcga dne se jo vršil ožji se- stanek z volilci v Vitatiju. V Zrečah se je vršil sestanek somišljenikov JRKD v pondeljek 4. aprila v Kraču- novi dvo'rani, kjer se je nabralo brez posebne reklame okrog 100 niož. Se- stanok je votlil predsodnik krajevne orgaiiizacijc JRKD, g. župan. Ivan Verčnik. Na sestanku je najprej po- ročal g. dr. Ervin Mejak o raznih zakonih, ki jih je doslej sprcjcla Na- ro'dna skupščina, zlasti o delu za na- šega kmeta in sploh malega človeka, razložil je tudi pomen in program vsedržavne stranke. G. narodni po- slanec Gajšek pa je nato obširneje poročal o složnem delu poslancev v Narodni skupščini. Sestanek je tra- nad dVe uri in je bil nadvse za- nimiv. Za delo našega pari amenta vlada v vsem srezu veliko zanima- nje in število članov vsedržavnc s tränke lepo narašča.. Jurjevanje, zvezano z inajniškim izletom Sokolskega društva v Konji- cah, priredi novoustanovljena So- kolska četa v Konjiški vasi v nedeljo 1. maja, na kai" opozarjamo naše ria- l-o'dno obeinstvo že sedaj. Take pri- reditve v našem trgu še nismo vide- H, zato pričakujemo, da se je bodo udelcžili naši Konjičani v največjcm številu in 1. maja z navdušenjem sprejeli zelenega Jurija, ki bo prišel iz Konjiške vasi v trg in na« nato vodil v Konjiško vas, kjer bodo vsi oddelki konjiškega Sokola in četni- ki iz špitaliča nastopili s telovadni- mi točkami. Književnost Tita. — Lisica. V prevodu znane- ga prevajalca mladinskih knjig prof. Pavla Holečka v Celju ter založbi in fcisku Zvozno tiskarnc v Celju je rav- nokar ifcšla na 96 straneh v lepi, okus- m opremi nova mladinska knjiga — prcvod dveh živalskih povesti Erne- sta Thompsona Setona »Tita« in »Li- sica«. Knji'go krasi mnogo zelo posrc- čonih risb celj. akad. slikarja A. See- bacherja. »Tita« je prisrcna, napeta zgodba o prerijski volčici, ki so jo ljudje ugrabilli kot mladiča. V ujet- ništvu je spoznala človeške zvijače in se naučila, kako se je treba čuva- ti Človeških nakan in nevarnosti, ki preže na volkove. Te izkušnje je poz- neje v polni meri ilzrabila, ko je po- be^la in zaCela živeti svobodno aivljenje v nai'avi ter obvarovala svoje mladiče prcd poginom. Povest »Lisica« opisuje prebrisanost zvito- repko in tragiko, ko mati končno za- strupi mladiča, ki so ga ljudjo ugra- bili in ki ga ni mogla vee rešiti. Knji- ga je kartonirana in stane 18 Din. Dobi se v vseh knjigarnah in pri za- ložnicii Zvezni tiskarni v Celju. Z užitkom jo bodo čitali otroci in od- rasli. Knjiga je zelo primerna za da- rilo, in jo tudi sol am toplo pripora- čamo. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 ooo' ~. Rupuje in pro- Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Maribor, Šoštanj Podružnici: Kino Mest. kino Celje. Pondeljek 11., to- rek 12., sreda 13. in četrtek 14. apri- la: »Mamzelle Nitouche«. Izvrstna zvočna opereta. V glavnih ulogah Anny Ondra, Georg Alexander in Hans Junkermann. K ras na godba in petje ter zabavna vsebina. Zvočna predigra. Predstave ob delavnikih ob pol 9. zvečer. Seno bukova in hrastova drva, cepljena in okrogla, kupuje Jos. Kirbisch, Celje. Kdor ima raztrgane ali od moljev pokvarjene pefzijake al smirn* ske p»*epv*oge in jih želi dati re- stavrirati,naj se obrne na F Jakowitscha, Celje,, Dečkov trg 1, kjer se izvršujeio renoviranja z garancijo in po ceni. Franjo Dolžan 2ac»«»4 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Preuzema vsa w zgoraj navedene stroke jpadajola dela in poprauila. — Cene zmerne. __________________ Postrežba Kočna in solidna ! Telefon At. 245 Solnčna sobica se odda takoj po zelo nizki ceni s souporabo kopalnice skromni gospo dični, ki ima potrebrio lastno pohiStvo. Naslov v upravi lista. Dnevno sueže pražena kava, praži se v ncivem modernem elektric- nem pražarju. KaroB Loibner, Celje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. Stanovanje obstoieče iz dveh do ireh sob z vsemi pritiklinami, iščf starejSi zakonski par, le dve osebi. Naslov v upravi lista. V znatno povečani izbiri tudi najnovejši m o d c 1 i Kramar & Mislej, CeSje Stavbišče na lepem kraju tik mesta, s sadnim drevjem, na prodaj. Naslov v upravi iista. Oglašujte! Najvarneje in najugodneje se naiaga ilenar pri pupilarnovarnern zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG C« fastroi palači pri kolodvopu> Prihrankom rojakov v flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo. HranHnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni roeri. Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jarači poleg Sg tTtQCtft follO z vsem premoženjem premoienja hranilnice 5C (IBCSIU ^»I5I|SI In vso davčno močfo Ljublianska kreditna banka UstanovSjena 1900 podružnica Celje, Aleksandrova ulica Centra la v Ljubljani Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din SfMlOO.OOO—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavt: Lfublfasxska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyiö, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse toancne posle. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. -- Oba v Celju.